sei prosveta • GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE XVH. M^-îÂ^rrtreiss chu*«®,m..pondoijok,u.juiij«ouiy14),mi 3at*«riatlan M 00 Ml« Y.arly STEV.—NUMBER 164. tAOMUEIIH KOSOV VARE MOČAN DROG a POLITIÖHI ÖE1DMIEI BO B KA D«LU. VtltbUniiko čaaopisjs Jim p» krepko pomsga. Chicago, HL, 13. jittija. (lafi» ) — Po končani konvenciji de tkratične stranke ae nudi zopet r prizor, ki pri reenih opazo lcih obuj« veliko ameha in ve j» in ki je popolnoma v na rotju i prizorom na konvenciji. K» kpnvenciji §o klanovei hote-'pobrustati protiklanovce, kato protikatolike, mokraČi prohi ijoniste in narobe. Še nikdar ni v poročilih o konvenciji to-lo saglašalo, kdo ja katoličan ni katoličan, kdo je za prohibi-in proti prohibiciji, kdo je ijitelj klana in kdo njegov na rotnik, kot na letošnji konven ji demokratične atranke. Neka i so naglašali, da ne odnehajo McAUooja, dokler pekel ne za-rujcčezineez, drugi ao ravno ko odločno izjavljali, da je litk njih izvoljenec, da bodo le nj glasovali in aa nikogar dru iga. Nobeden teh zaatavonoš de okraticae stranke ni prejel toli glasov, ko ae je vršilo odločil glasovanje, da bi bilo vredno Število omeniti. Nekateri ao io deli velik razkol v demokratih stranki, ki jo raadeli v dva na-rotni tabora. Mogoče je bila aituacija taka tako so politični Čredniki po-until i, da je najboljše, ako kan-dirajo enega konzervativea in lega "naprednjaka", da tako »tegaejo ljudsko maao sa aabo. končani konvenciji pa za troja.* rog o akipaias delu vaeh nokratienih voditeljev, la to se je zgodilo. Veliki dnevniki, katerim je vae >o, kdo je izvoljen t Coolidge ali »vis — Bryan ali Dawea — aa-o da ja kandidat goapodom v rail Btreetu všeč, ao ie zapeli lem o složnem dela v kemokra-ni stranki. Na široko pripovedujejo, kaj je ikel Bryan, kaj je zinil McAdoo, ij je dejal Al Smith in kaj ao ivedale druge demokratične ko->je, ki so ii bile toliko čaaa t ieh na konvenciji, dokler jih ni uvetlil sv. dull, da ao ae zedini-ns Daviua in Bryana. Tike čenče v velebizniškem Ca-►piiiju imajo namen prikazati odaki masi, da ao voditelji aloš-; da jim ne gre za oaebnc koriti, ampak da ae bojujejo le za u-Njt idealov demokratične (Dalje na 3. atrani.) - 1 ova revolucija kmetov v Bolgariji? Pregled dnevnih dogodkov. . Amerika. Seatnajst velikih ielezriičarskih organizacij ae je izreklo za La Folletta! Organizirano delavstvo napo vedalo Daviau hud boj. Demokrataka platforma nima niti drobtine za delavca. Mahoneyl'ki je vodil aentpavel-ako konvencijo, ae je izrekel za a Folletta. * Ameriški morilec obešen 1 v Kanadi. v Inozemstvo. Dnevni krvavi spopadi na ita-ijansko-jugoslovanaki meji. Herriotova vlada je dobila za upnico. Iz Aten poročajo, da je v Bolga riji izbruhnila kmetaka revolu cija. # r Ameriški letalci dospeli na Dunaj. Ruaki arheologi našli človeška okostja iz kamnenc dobe v. Sibiriji. V Nemčiji je prijet zločinec, ki je umoril 22 oaeb in jim izpil kri Callea je izvoljen z veliko večino Mehiki. Podjetniška ošabnoit so umika delavski)' slogi. TO RV8NI00 ZDAJ BPOXNA EKOVBKI MOJSTRI V BÜTTÜ. UNIJA ZA UNIJO SE IZREKA ZA LaFOLLETTA. 4- šestnajst šeleaničarakih organisa cij aa ja priglasilo sa prizpevanje in podpiranja La Follettov. volilna kampapje. MONTANSKA IN OKLAHOM BKA KMBÖK0DRLAV1KA STRANKA STA 0t)0BRI-LI KANDIDATURO. ^ Washington, D. 0. — Vaa moč šestnajstih fcleaničarsklh unij za-eno s ujihnimi izkušenimi organizatorji in denarnimi nabiralo! bo na razpolago senatorju Robertu _ M. La Follettu, kakor je bilo akle «irani in aioer v organizaciji pa- ! ^^ tJI _ Ul , njeno v petek. > 1 IrAV.Irik iliiliM.v lUu 0*1 Am kftt.' » ORG. DELAVSTVO Dnsvai spopadi ns itall SE BO BORILO J»nako-i«go«lovan- PROTI DAVISU. tki meji. Spoznanje prihaja pozno, toda vseeno ja poduČljlvo. Demokratski predsedniški kandidat je nastopil proti organizirane ma deiavftvn v mani »davi pre mogavniške tvrdke Ooronado Ooal Company. faaisti in orjunaši ae vsak dan streljajo na Kranjskem. Ob« mejne strafte in oivillstl so v dnevnih bitkah. Dunaj, 12. jul. — (Poroča A. R. __Decker čikaškiti MDaUy NeW|'\) CR BI BIL IKLBP NIŽJBGA - la Belgroda poročaj dnevno o SODlSOA IIVBDRN, BI BILA pmakah in spopadih na Italijan-VSAKA UNUA UNlOBNA. . ako-jugoslovanski meji. Neprena» „__j houta pokajo atreli med fiimnear- Waahlngton, D. 0. — Delavski ji in obmejnimi vojaškimi ra nijo avoje intereae. Njih *----J Niti drobtine ne za delavca z dam. miza. eno v petek. J kovakih delavcev štev. 93, da bra. Vo*Uslji .. ... ■Zastopniki lelezničsrskih /unij . . . , . V ' ^ postopsnje v delavsk h zadevah so ae .¿tali a aenatorjem v nje- ui>° iuteruei0 in "J^lm *. al.*tl aklicujejo nš aploino govi pisarni v Washingtonu »« po^Uvijo po robu proti neUmernl pet ur trajajočo konferenco. Za-^^ poleljivoatt pekovskih mojstrov stopniki ao čestitali predsedni- P° P<>vcč.nju njih profit.. Škemu kandidatu ter izdelali ua-1 Mezde pekovskih delavcev ni™ črt za uatanovitev , pro.resivnih v Pomeri s profitl pekovskih moj ■ i. • t I M _ _ . •« ■ila.Mla A .X ^^ H..Ii. če izved.n, uničil vae unije v ga ai aenator šeli za tovariša na «iio le odklonili povišanja mez- delili. progresivni volilni listi, je ven- de, ampak ao hoteli tudi poslab- Nišje aodišče je bilo mnenja, da B - - . . . rszmere v pekovski je bilo vs« uradnikov okrošne u- ni je štsv. 21. Zdrušenlh rudarjev baadno stanja v pokrajinah ob Črnem morja. 700 arrtiranih ▼ Varil. AUne, Grška, 12. jul. — Brzo-J»ks iz Sofije ae glaai, da j« iz-"ihaila revolucija kmetov v •Mariji. Kporadičnl izr«dl, ki 1 * Pojavili še zadnji teden, ao ' I*>l«*oma razvili v revolto, ki »rn-a distrikt/ ob "»"»n morjn. Vlada je rszglaaUa M»»o Manje s prekim sodom v tr">ju Burgaaa. • k« »o lojalni vladi, ao "t.rali 7(S) rebelev v Varni in nikov, velikih in majhnih, se je dsr"sklenil glavni od»or predlo- lati dilovne vrnilo . svojih aedešev na «aleri-1 ^ti več imen n. skupnem sestan- industriji, ki so sad desetletnegs ji v konvenčni dvorani Madlaon i ■ * Square Garden — bili niao dele- Sitje, ker so bili delsvski sastop- ki — in sedaj iskušajo obrazložiti, kaj je izjalovilo njihne napore, s katerimi m* si prizadevali vailia demokratski ^omre|iciji predsednika tiakarske mednarodne unije Berryja. " "Oh, ali .te neumni!" pravijo La Follettovi organizatorji. 'Morgan in njegovi tovariši to storili. Odkupiti so hoteli Billa Bryana ter deli njegovega brata na demokratsko volilno listo.* Če bi ne bil Brysn tsko strupen do Da-viaa, bi ne bil George imenovan za podpredsedniškega kandidata." McAdoojevl priganjači, ki le vedno močno preklinjajo t*f se strašno hndujejo in jeze nad popolnim porazom svojih prizadevanj, pravijo, da je kriviti edino-le organizirano delsvstvo, ki j. psradiralo za newyorŠkeg. go-vernerja Ala Smitha. Nekaj naj-oŠjlh prijateljev Samuela Gom-poraa je obdolšenih, da m m z vzemi močmi poganjali za Bmitha, in da je to ravno hudo vznevelji-lo delegate z juga. SmUhovi zagovorniki pravijo, da ni mogel Berry pričakovati podpore od atrani kuklokaovskih elementov, ker j« Ameriška delavska federacija uradno proti kukluk.ov.ki org.nizaeiji. Vrh tega bi tudi ne mogel .prejeti no minooijo n. iati voUlni liati Meno z odvetnikom'Morganore ban kirslite in coronsdake premogov niške kompanije, kt ata obe v o čeh javnosti najhujši nasprotnici delavskega ¿Ibanja. Brazilski vstasf ustanovili tvojo vlado. ^LIKI GOZDNI POŽARI ▼ KA, LIFORNIJL ®«na mesta ▼ nevarnosti. N Angele^ OaL - Gozdni po-h prnikočil na gorovje Saw. ,n gori na razdaljo trah V* "b ajdovih slemenih. Dve sta le pogoreli hi nevarno^ da i«oiar uniči druge far-■naselbine. Vetrovi ee me-»«Uro, tako da ae mogofe po* ■ 'uširi Udi v druge blitaje jt veliko šividk la pro-^Jal rsailcl a. hoje, da ao >y kiniaum^H, ^*ati pr» d i^ismm a«. ku. j dela in boja pekovakih delaveav. Uradni aklep pa ne bo obja?-' • Ampak va. to oglašanje v kapi-ljen pred IT. julijem, ker je pr«- talističnem čaaopiaju ni prlnealo cej razlike v nazorih, kakšen mol Najmanjšega moralnega uapeha bodi poatavljen u podpredaedni* atkovakim mojstrom. Simpatije škega kandidata. Ikvnoati ao na atr.nl pekovakih Imenovan je bil poeebey odeck drlavcev, ki ae bojujejo sa čin-is šest|h strokovnjakov v nabira- voške razmere v pekovski indu-nju denarnih prispevkov. Tudi ti itriji. To deloma priznajo pekov-molje ao ae vdelešill aobotne kon- skl mojstri sami v svojih oglaaih ferenoc ter se porszgovorili o na- pod naalovom "Kdo je prizadet", črtih za nfbiranjč kampanjakega ko priznajo, da oekovake delavce Jif.'F fc;X®! I podpira Strokovli delavski svet Vprašan, če bo post.vljen. me- Silver Bow. Z drugimi besed.mi ja poMtničnim denarnim pri.pev-|to pomeni, da je na atfani pekov-kom, je odgovoril neki odaekov «kih delavcev vse org.nisir.no de-član .meje tole: J lavatvo v okraju Hilver Bow, v "Nam at ne bo treba bati no- katerem ae nahaj. Butte. bonih večjih ponudkov. Proeilii Ptkovaki mojstri dalje pripo-bomo priproato ljudstvo vaepo- vedujejo, da ao bile pekovaka de-vaod, naj prtapeva v aklad. Gle- ^vnicc proglašene za "nepravič-dali pa bomo na to, da bodo vai oe>»» ko j0 |>repehalo delo v njih priapovki objavljeni. PriailllJ bo-|in t0 ^kovski delavci zaatavkali. mo obenem tudi oba atari atran- Organizirani vozniki ao uato prenehali dovalati pekarnam potrebščino in razvašati kruh. V restav-racijah ne morajo rabiti kruha, ki ao ga izdelali neorganizirani dala vei. Koncem oglasa pa stokajo pekovaki mojatrl, da ao "vai radi-kalci na delu, da izailijo en dolar povišanja mezde na dan." Vea ta .tok in jok pekbv.kih moj.trov pokazujet. jasno kot beli dan. d. so pekovski mojstri v defenzivi, pekovski delavci pa zmagujejo. Odkar ao pekovski mojatri priobčili oglas, v katerem rpr grin jejo pred javnoaljo »voj. tošb«, «o pričeli podpirati pekov ske delavce še komlji v grooerij v Ameriki, nadalj. 27 ur.dnikov lok.lne unijo io «5 posameznikov, tošenih po komponljl, odgovornih za trikratno Škodo v amislu pro titruatovakih postav. Sodišče ja dološilo škoda, aa *nn0.0W, nadalje 125400 sa ed- ŠM^&fiSfciSu* vlnee Sao Paulo, kjer je rrtaj mir. ZSJftZ bil isčrpsni uZ V drugih krajih ae valjalo vsi aal skl skladi, n.go hI morala fe biti zaaešena tudi vaa laaoboa j«nap?rians proti bra.llakl Madl. lastnina unljskih delavcev, proti k^lm ja bila naperjena tošba. ki, da boata objavile vae priapev ke." Oreat Falla, Mont. — Predsedniški elektorji, ki jih je izvolile (Dslje n. 3. strsni.) Polet okoli sveta. Američani na Dunaju. Včeraj so pluli preko Jugortarij.. Dun.j, Jt jul. — Tuksjšnje ameriško poslaništvo je bilo dane. brzojavno obveščeno is Carigrad.. da ameriški letaki, ki ao na poletu okoli sveta, pridejo jutri na, Dunaj. Danee zvečer akih prodajalnah, kar je napra Značilno Davisovo WMhington, D. O/ (Federated Press.) — Piame. ki ga Je piaal demokratski predaedniški kandidat svojemu prijatelju dne .'!). marca Mi, je prišlo v javnost ter ae glasi takole t ■"Jas imam imeniten *eznam svojih klljentov. kateri odvetnik bi ai jik no iclelf Moj klijent j« J. P, Morgan 4 Co, nadalje Krie Railroad, Guaranty Truat Oo., Standard 00 Co. druge odlične tvrdke. Ponosen sem nanje "To ao velike «satanove in dokler zahtevajo moje elušbe za po-ftteno delo, rad delam zanje. Veletrgovina ie naredila to delale, kar jo. Mi ai šalimo veletrgovin Ali te morajo hiti poštene 1. odvetnik je lahko ponoaan, še mor* reševati velike probleme za rele trgovino, kadar *> ** namere ,»rev ilne in poštme " bodo v Bulareštu, kjer prenovijo in Jutri zjutraj polete preko Bel grada na Dunaj, fuk.j jih č.ko sala eprejem, katerega M, vdale* nam predsednik avstrijske repub like Heinniah. V pondeljek z ju t raj m pod. jo Američani na zračno pot proti I^ondonu. Carigrad, 12. jul^- Tije sme riški eroplenl, ki plovejo okoli, aveta, so danea v Carigradu. Vef trije letalci so dobrega zdravja. Ameriška kolonija v Carigradu j* bila presenečene, ko «o letalci padli v njeno sredo t nihče jih lil pričakoval tako hitre. Američani ao podvoji^ hitrost svojega zrač nega potovanje, odkar so rapu-stili Indijo. Brez malega tieoč milj dolgo pot iz Bagdala v Carigrad ao naredili v Miriindvajertib urah, vštevši noč, katero eo pro-UU v Aleppu Révolta J. politična, Prvo poro-čilo ameriškega konzula o begu gov«m«rja is Bao Faula Bo.no. Air«, i;», jul. Kra-zilskl vataši ao danes organlsirsll svojo aačasno vlado v San Paulo« Vstali ao popolni gospodarji pro- ___sva je povzročila veliko ra nimanja vaepovsod. Trgovska zbornice in orgsniaacijs odprtih de. lavnie širorn Zdrušenlh dršav so zavpile, da js to prvi strel v ksm-panji, ki ima uničiti vae unije. IViziv jo bil vlošen na zveznem najvišjem eodišču, ki je razvsljs-vilo aklep nlš>ga aodlšča, to pa ns mords zsto, da bi ns imelo niš-je sodiš«'«• pravice prisodlU škode, nego ssto, ker ne spsds prsmo-govništvo v območje meddršavne trgovine. Davls Je nastopil prsd nsjviš Jim sodiščem v imsnu premogov, nlške kompanije tsr zahteval, d. bodi zadeva š« enkrat M.liŠ.n., Ali .vezno najvišje aodišČo g. jo zavrnilo. UnIJaki voditelji n.mer.v.Jo zanesti poročilo o Um Daviaovam naatopu proti organiziranemu delavstvu |mi celi dešeli ter obenem izpodbijati njegovo kendldsturo. Vsi nitijski delsvsi morajo glsso-vati proti Morgsnovemu hlapcu! Wa.hinfton, D. 0., 19. jul. ~ Ameriški konzul v Hao Paulo, Braiilija, jo včeraj poslal dršav. nemu departmentu prvo uradno poročilo . lie. meat. brazilske vataje. Poročilu ae glasi, da j. go. v («mer provinc« Hao Paulo s ost.» limi uradniki vred pobegnil M provinca j. popolpom. * v rokah rovoluoijonarjov. Zvezua Čete, ki io ob.tr.ljev.le mesto Hso P.ulo, m naredile dok.j Škode, Vataši ao naredili red in fivljenja tujcev »o zavarovana. U Pat, Bolivija, 12. jul. -Uradna v#.t aa glasi, da ao vladna čete okupirale Kanta <'rus in etri. ondotno ravolto. Voditelji vat.je .o ae podali. Chnmgo in okolica. V torek oblačno in nespremenjeno, naj-več zmerni vetrovi a eeverov/ho da. Temperetura radnjih 24 ur; najvišja 73. n.jntšja M Holne« izide oh ft JI. zaide ob N 25. vilo pološaj za itavkujoče r>ekov ske delavec še bolj ugodnim, ki govori v razumljivih besedah, d. bo končn. zmaga n. atraoi p« kovakih delavcev, V Butte je prišel MeGuerin, /lan ekeekutive organizacije pe kovakih delaveav, da a« na l.*t m oči prepriČ. o pološaju. Vrni mi j. kmalu v Keattle. kajti spo znal je, da ImmIo pakovskl pomoči niki jzvojevali zmago tudi brez pomoči eksekutive. V nekem drugem oglasu prlpo-vrdujejo prkovski mejtfri, da ni-, »o bili pripravljeni na atavko In rate m> bili prtmorani zaprt t i svoje delavnice za tri difl, da jih «pravijo v bolj teene stike in da »o pri tem odkrili, da stayksrje tudi podpirajo vozniki. Ta oglae je znamenje, de ao pekovaki mojatrl prlMl trobiti "a mik", Htevke pa pokamtje, de delav-aka aolidernoat spravi aa kolena tudi dejbelj zagrizene, ošabne in trmoglave j*»djr!i»llhe Hiterase. Tam. kjer ai aolidarneeil m^d de-I a vel, je eeveda pololaj |«opola« im« dregaern. Horriot je dobil zanpnl-co v aanatn. Poinoare popolnoma poralM; premijer ima popolno oblast na londonski konferenci Pari., 12 Jul — Senatna *W niča Je včeraj popoldne dal« Harriot o vi vladi aupnieo z 24« proti 'JO glasovom glede oalrta v «pora/umu z MacDonaldom za rešitev reperaeijekaga vprašanja. Ilernot je zdej pooblaščen, i4i na zavezniško konferenco v London in »loriti va» pot reime korake ze izvedbo Daweeovrga načrta — Nekaleri aeuatorjl ao pred glaao vanjem izrazili dvom, da bodo Zdrušenr drleve privoljl poobla-•(Hi svojega aostopaika a nalogo v repara. »Jski komisiji, katero eta mu določila lU-rriot in Mee Donald« Harriot >e bil vAeraj uradno ob va*, m, de Mueeolini m tie vdeleâ> londonska konferener VtmmU^ Minier De Htefeai bo zsetopsl Malih. Callea |e zmagal z veliko večino. neuradno štetje fla^v j. poka. •slo poraz na.adnjakov v Mehiki, Id «daj imm . rovolto. Moiloo Olty, 12. Jul - Plut.r. eo Kila« C.lles ja bil Izvoljen zad-njo nedeljo za predsednika Mehike z dvema proti en« mu. Nenr.d-no štetje glasov, ki je bilo dane. končano, kaše, da je dobil Callea dvakrat toliko glaaov kakor Angel Flore», kandidat katoliške nerkve, kapltaliatov In vslepoieet* nikov. Uradno Štetje Izvrši k«n. gre., ko a. snide prihodnji meeee. Callea prida danes U Tueatana v Me z le«» i'ity. Velik» aianif^ta-elje ae pripravljajo na njsgov sprejem. PrWaši grnerala Ktor». aa, ardili radi poraaa, govore o uovi r»vo1(i. Pa peš rsaporočil markUa Kim, 12. jul - Papei r Io včeraj potrdil sklep p««ebn •»• misij« kardinalov, ki «0 r.zvelia. vili eerk »eno poroke marklia Boni de «'.»tellana s Ano (|ouM, bivšo amerUko mdtjottarke, Ana Ooold je #e devno rivllmi rgzpo-roAena In drngič .»mošena r ne-kim angleškim pl^m^-em Toekel ln nebess po smrti pa prepustimo vam. Naš boj bo prinesel končno zmago, ki je W delešno vse človeštvo in potem bomo v Imeli pravico in svobodo na zemlji. — Fr. Klun, tajnik društva št. 110. Olarldge, Pa. — Bratje in se-stre S. N. P. J. so gotovo šitall o obrekovanju čas naš uradni Ust Prosveto in rdečkarje v Chicagu ter sploh vsa, ki tja pripadamo. Kaj la vidija tako sramotnega na rdeči barvi! Saj rdeča je najlepša in pri ameriški ssatsvi prva imenovana. 8. N. P. J. pa ni ni* kaka mlaka, temveč mlaka je tam, odkoder mečejo aepreetano na njo blato. & N. P. J. podpira ivoje člane do smrti tako dosledno in pošteno, da smo člani lahko pe* noeni na avojo pravično organi-zacijo. del, je prihajalo od onih. ki so črne barve, kateri ee tako branijo rdeče. Povedal bom stvar, ki sem jo bU zamolčal pri povesti ta •icer od takrat, ko sem bil prišel na Ogrsko. 8tar sem bil 25 let in komaj sem sačel dobro delati, ao me Ae Misli šeaiU. Obljubil sem vsakemu. Neke sobote zjutraj Smo sa napotili a ošeajeaim Vipavcem, katerega šena je bila is tistega kraja, kamor smo se napotili. Stopali smo preko polja in vinskih goric in prispeli v štiri ure od ljene vas 8asvar. Tovariša sta me peljala naravnoet k nekemu kam-tu. kjer so bili šs obveščeni, da pride snubec. Predat a vili so mi veliko dekle, da bo meja bodoča Iona, ki sem ee je pa kar u»trešil, slasti ko je prišeie pripovetle-vati, da sna dobro mlatiti in ka- ke močna je- Prenočili smo tam, a drugi dan ao me kmetje peljali v eerkev k službi bošji. Pridružili ao se drugi vaščaai, katerih e-den mi je rekel: "Ako si snubec, kakor se šika, boš pa dal sa ,n no." Kar naročil je fiefan ogr skega šilberja iu hlebee kruha na moj raŠBn. Po pogostitvi so ms kmetje povabUi, da ai grem s nji. mi »gledat zapuščen sesiostan. -Niso me kmetje peljali daleč, ko sem zagledsl veliko poslopja, pred njim pa globoko dolinico. Tem so obstali vsi moji spremlje-vsld, eden štajerskih vaščanov pa je rekel: "Pred več IctV* W1 tu ribnik, laet ogrskega magneta, ki ga js dal prekopati in spustiti vodo ven. Več tukajšnjih prebivalcev nas je čakalo, da bi ai na lovili rib, ko bo iztekla voda, Ko je voda Utekla, sgfo res videli ri. be, ki so sa postavljala na plavu ti, a zrli anv6 tudi nekaj strsšne ga. Z grogo v srcih smo so kar odpravili domov in nismo lovili rib. Boste še pozneje videli, kaj smo prešivcli Ko je tako govoril, smo dospe 11 do sspuščenega samostana. Ne ki drugi teo! mi je pričel pripo* vedo vati: "^Deželna postava je slutila, kaj so godi v tem samo* stanu m po zakonih so bili po u vedeni preiskavi pregnani steno valci moškega in ženskega spola." V notranjosti samostana, kjer je bilo več stare obleke sa moške in ženske ter roiai vence kakor veriga in druga ropotija, stuo sto* pili še v žalostno sobo, kjer je v kotu stal seboj. Najstarejši »prem-ljsvalee je prividignil pokrov zaboja in akel: "Prijatelj, poglej tu notri. To smo dobUi na dnu ribnika." Okoli stoječi smo se prestrašili vsebine in hitro odšli od tam.'Bile so v sabo ju samo male otroške kakor debela jabolka velike lobanji*, ki jih je bi^n vseh kakeg* Spi bušlja. To so bile ne* kdaj g]0ice novorojenčkov, ki niso bili pokazeni svetu, ne postavi, ter vrženi v vodo. Dokase imsm, dajem rei te videl. Hinavski samostanaki bre* arčneii so metali mlade žrtve v ribnik, da to se lahko še dalje kazali ivetu kot svetnike. Strašna vsebina tistega zaboja niso bile irtve 4 4 rdečkarje v", pač pa onih Črnih duš, ki v resnici za- izhaja tudi ostudna mlaka, od ti atih, ki tajijo svetu svoje zločine in na pitone ljudi iu organizacije mečejo blato. * Slovanska narodna podporna jednota ni mlaka, aapomnito ai to. Če hočete govoriti o mlaki, govorite o mlaki svojega blata, ki ga imate dovolj; člani S. N. P. J. pa bomo delali dalje, da bo njeno članstvo rastlo in se med slovenskim narodom v Ameriki izpopolnjevala razredna zavesti Pozdrav vsem članoai S. N. P. J. od najstsrsjšega člana pri društvu H. 7 v Claridgu, Pa. — An. ton Rocher. Boa Air, Pa. — V Edinoati št. 102 s dne 27. junija jo sastopnik And. Tomse prepisal de) mojega dopisa, ki je bU priobčen v št. 148 Prosvete, in skuša nanj odgovarjati. Bcči moram, da je res dobro poučen, ko je ves tako dobro ras-ioŽil in zavil vse drngače kot sem jas pisaL Z njim še nisem imel nikdar prepira ne radi vere ali šeea drugega, t Zakaj se zastopnik le ggrsža nad mano T Poročal aem to, kar je njegov naročnik tfn JSdinost pojasnil, kako je a njih organizacijo in novouatanovljenim katoliškim društvom av. Štefana. Povedal mi je, da so društvo ustanovili in da js organiaacija močna a denarjem, da če bi bila tako močna a Član-ettdm kakor 8. N. P.«., bi lepo napredovali. Pristopilo c— Peter Bukovec..,,*; /"-i U. JULIJA, H Proffesijonalni politlčar jI ngib^l« in prerokujejo. VSAK HVALI 1VOJBOA MAT.T1A Ljudske koristi so jim devala briga. . Ghioago, ID. — Profesionalni političarji so pričeU ugibati, kdo bo bodoči predsednik Združenih držav. Seveda govore samo o kandidatih rcpubUkansks in demokratično straake, kajti po njih mnenju eploh na more in sme biti drug kandidat isvoljen, ki ni prejel blagoelova v Wall 8treetu. Zato delajo zdaj razne kombinacije, ki pa iawjo ta namen, da zvodijo ljudatve, da ne spozna, da bodo ljudski interesi elabo varovani, pa naj bo izvoljen predeednikom republikanec ali demokrat. Coolldgq bo predsednik, Bryan pa podpredsednik, trdijo eni, ako bo ftnel kongres odločiti, kdo bo predsedoval prihodnja štiri lete. Drugi pa ravnotako odločno govore, da bo predsednikom isvoljen Davis, podpredsednikom pa Dawes. 8evede za republikance in de-mokrete je veeeoo, kdo bo predsednik, kajti obe etraaki bi ae biH lahko ie sdaveej strnili v eno etranko. saj ob« iveoto sestopata koristi privstnih bisniikih hitere-eov. Tretji prerij«, osebnost bo odločile letos, kdo bo isvoljen predeednikom, kajti programi ne šte- jfjo^ič. ' Ti preroki so nekako zadeli resnico. kajti programi pri stsrih strsnksh is dolgo časa ne štejejo Jeatj li akorej tolika kai Stan stranki Bla šs vsds. vcHko obljub v .vojeT o kstenh se je le toliko voriloin pisalo, doki,f , volitve. Po končanih obljube zopet romale ahll med stsro in obrabljen ' jih izvlešejo ns dan v volilni kampanji. Medtem ko profeiijoatUi Učarji in politični črrj^T kujejo, kdo bo bodoči m ®e Pa počasi razširja kriza v deželi. Gospodje goče mislijo, da b«do , M prsrokbami omamili ljudstvo" ne opazi, kako ae gospodanbV za širi in peha Ijudnvs večjo bedo. Vedno več dels»*, brez dela. Pojavila se je prej na vzhodu in n* «k,,; zspadu ob paeifični obali. S, je pričela lesti v notranje 3 in se je poj svila v iadun središčih kot Detroit, Cfe Chicago in Milwaukee. V je oi tako juno opaiitil drugih mestih, kajti mesto STi 1iko in navadnemu človeku jat ko dobiti pregled čet ves peli v industriji. Toda delavee, kij delo iq ni izveden v iskanja i Občuti moč krize docela. Farmarji so v ladnjem slsbo odrezali. Njih produkti] imeli cene. Letos se js tejl gi pridružila še druga. Nek farmarji bodo zelo malo pr vsled vednegs deževja, kite se pridružujejo še drage nad hladne noči, izredno velike šine mrčesa, ki uničuje sad« polju |td. Viega tega ne vidijo prof« nalni političarji, ampak oni i mo brigajo za vprašanje: U bodoči predsednik. In to j« razumljivo. Profeaijonalni čarjl in politični čredniki i dejo delat v tovarne, ravne Ae mislijo ersti polja in gs jstl s semenom. Njim gre s litične službe. Strsnka, ki bo i ločevala pri upravi bo tudi polagala s službami. Kaj ie brigajo sa ljudako gorje in lege, ki tarejo ljudstvo. Njia | za njih lastno korist. In tate! gajo vsak po svoje ljudstvo,] je od ljudstva odvisno, ds take može v javne urade, < terih oni pričakajo prav ljlve, da jim podele politične i be. Letos je ta Igra pmfe nlh politlčarjev in političnih nikov starih strsnk tako r ljivs, da jo .lahko vsskdo pade» ki se sanima sanjo. Vesti b Jugosla\ Velikanska škoda vilsd nji Generalna dirckeijs abrala podatke o škodi ed pe» nji, ki snaša v celi drisvi * 000,000 dinarjev. Nsjveč je Sram, ker se pač nahsjs sedi ms velttokoms, ki sts ae ob lila in preplavila revno in ozemlje. pretep. Ns Brunku pri fit šu je bilo 15. junije fe| Ds se ne opusti aUrib običajev,! a« fantje atepli. Delsvcs Ror* in Krsmžsr sts jih dobils i nom in nožem po glsvi in v tsko da §U v zdravniški Brata Bole imets manjie poi be. Da pa temeljito ordravijjj ho sodišče poslslo v rdrs«™ ječarja Petriča. Smrtna kosa. V Ljubljani umrl 19. jun. Evatshij K0^1» radnik uvarovalne družbe ' »I glav" v stsrosti 52 let. Hov itarsnskl list. Nedz» je izšla prva številka garje**, glasiU nabavljalne druge ualušbencev državnih leznie v Ljubljani. Izhaja n^ ga prvega v meeeeu. Ner®^ za nečlane 18 dinarjev letno. Palača generalnega itabs. nistrski svet je ns evoj» seji dovolil ministrstvu vojne^ mornerice za grsdnje nove derne peUie rs fr™ štev v Beogradu kredit v me 11 milijonov dinarjev. Izseljevanje v Ameriko. K* objevlja izseljeniški ke*J v Zsgrebu, se je toa isselilo U nsše kr.I£j i4H oseb, ie siccr 974 »eitfj MSlenskih. Na Slovenk e^-da 81 oseb (27 moških »b e eke). Vrhovno sodiščevws ingtonu je ukinilo ugodno*. ««j« povrstniki j^msd i • žene in otroke v česu, ke j» te isčrpena. ^ Odhod Stritarjeve stri je. Is Bogsške «strne JTv petek do. 2CJ-^Jl slovUau vselej od ns. ^ nila k * Av,tr,,° je 8tritar. tdovs oesrf« pesnike Joeipe Stritsrjs. rniTf JEK. 14. JUUiA, 1924. PROSV Et A Delavske nrict (Federated***«"-) ■rsncij» radarje* v ïitmcji. U/u, Nemčija- Z JE rudarjev t HüIÜI, W L vršile kredi ¿wUt^ ÇP* Dve deski, malo pi-pírja...stane $4000. Tako j«, ako boda «lovek «es »o« posuti bogat! pilenjem, k»ko ustaviti ofen ^dajalcev, ki ,o por«ii. Lj. V zadnji vaUkaaski bitk. ¡¿¡rja ¿o Höd*rjl Urrkli za dei«ckrutlaifB»Je d.r»k«- uprav« in zs amalgam». iJ program Kpl"»« *V*M ^ovo»b unij v Nemčiji, ki p» mi spaja atare rokodelsko i. t gkupiue po industrijah. rVedaik iu«*»*11® »n^zse»-jluaemann je poročal, da jt o 706 rudarjev ubitih pod a jo in 263 tcajuo pohabljenih zadnjega zborovanja. — Orgs-Mija je padla «» *lawtvu. ¡TlWl. je itela 417,000, «daj ,j« 265,000. Neke j členov je od dlo ia »e pridruiilo sindikali-¡¡ni Uniji ročnih in umekih de-rcev .drugi so pa valed kriso v gorju opustili rudareko delo in li drugam. — Ruderji 10 bili rsni, naj si osvoje ve$ menda-v parlamentu, kajti prihod-leto pride važno tskonodaj-glede rudnikov. Delegstje so izrekli xa atopnjevslno «oeiali-{¡ju rudnikov. Radarji IMeJo drugo delo. Clinton. Ind. — Več ko lOOO^ru->jcv iz Clintona mora iskati ogega dela, kajti v premogo-pih v tem kraju Indiana ni več tanje. Roai obratujejo le ie dvajaetitni odstotki normale, foveem grozi bankerot. Mno-radarjev se je z družinami ed izselilo v druga mesta. » Senator Walsh jo nasprotnik delavcev. Butte, Mont. — Montsnsks de-raka federaciji je pa svoji letni ovenciji, ki se j« vržils tukaj, lodila Tbomaaa J. Walaha, fcmega senatorja is Montane, je predaedoval konvenciji d«-»kratske stranke v New Yorku, t naaprotniks delavskih orgs eij. Resolucija slasti omenja aUhevo ogrevanje sa vojni ip! talni zakon in podpiranje zvez-lodnlh prepovedi proti rudar-i unijam. Konvescijs jo sklenile, de bo ilej federacija sborovsla vsake leti. Organiziranje rudarjev bakrenih rudnikih v Buttu jc o glavno vpraianje ns dnev-redu. nista delile a Načetem, ampak sta ge lopo «pravila. Nae«tu «ta pa pokazale figo. Zdaj Nace atoke in modruje: "Nek, I« hudobni socijeiieti bi ne Morili kaj takega, puatili bi aej nekaj, o katerih vei pravi gospodje govore, da hočejo vso ra deli ti." Koncem premišljevanja pa vzdihnci41 Ah, ubogi dolarčki, ta ko som trdo delal sanje, pe so Hi 1 Neto ae pa zopet uda sladkim ml« slim, da bo enkrat čez noč bogat, Ohicsio, XII _ Nace Maku« jc dclsl za Pullmsnovo kompsnijo. Oeral j> in hrani). Pri tem je pa vodno razmišljal, ks^o bi hitro o-bogstel. Ko j« nekegs du« sedel pred tovarnu v Kensingtonu na ako le ta pravo "pogrunt* klopi in jedel ivojo borno juii-ilo, sts ae mu pridružil« dva vljudna tujca. Prav vljudno sts se rssgovsrjsls i njim ia nsjveč-krst sta pogovor sasukalt na vnrsisnjt, kako da ljudje hitro obogate. 'Tovi" denar ts nsj bolj hitro pomaga do bogastva," mu je sugestiral eden Izmed tujcev. "Kdor ima »troj «s isdelo-vsnje tskegs "tovi" denarja, da ga ie na banki ne poznajo, ds je ponarejen, tak človek hitro oho ga ti," j« segel v besedo dragi tujce. Tako ste prlhsjsls tujea ako gi osem dni in «o rasgovsrjsls z Nezasllšen zločin v I Nemčiji. Haarnuun v Hanoverju, kateremu j« polioija dokazala II u»o- rov, je ispil svojim žrtvam kri. Slovenk« Neredu u. t«aavi)«aa t. «prlU IVO » Ukar*. IT. j «al jO 1007. v drlavl lltlaal.. z10buöarji zmagali. Rnr York, H. Y. (Fed. Press.) Petsto od 1,700 Členov unije rnien h klobučarjev, kl ao sa rksli v Now Yorku dne 2. ju-> »« j« vrnilo na dalo v dveh treh dneh. V»e njihnlm sshto-i je ustreženo. Ostalih 1200 i zmagati pred prihodom naj Cenejše dobe v t«j industriji, sicer nekako «redi jneseea ju- \ "varovanje proti brezposelno J« ena glsvnih zahtev r novem traktu med unijo in delodajal-ki pndHtavljajo 37 največjih '»nie. V teh dela približno 1,-0 delavcev. Stavka ja bila na-jen* proti neodvisnim delav » in . lanom nove totarniške P» Draft neodviatfih tovaren k po<-«odbs velja do 90. ju-k.N-'«. NajmenSh mezdne *>'«. 44 urni delavnik ne ta-»> i"» pol na pleče ae pet le-praznikov, r9t tt določbo TEA#IÖiri rOILSOIOI BTRA HOPETNOiTI Moz ustrelil svojo ženo. , niim vljudno, kajpada le o 'fovi' deharju. Končno sts mu rssodela veliko tajnost. Povedsla ste, da sta človeka dobrotnika, ki Ernsts usmiljenje posebno s revnimi dels vei, ki morsjo trdo delati ss msjhno plačo. Razkladala sta out, da iidelujeta stroje, ki produei-raj; tak "fovft" ¿apar, da ga oe-lo na prvi narodni banki v CTni-cagu sprejmejo kot pravi denar. Ampak takih strojev no moreta dati zastonj, oddsjsts jih proti msjhai odškodnini. Mskuft ja po-stsl pozoren, kajti tudi on je sanjaril o velikem bogaetvu, do ka terega bi rad priiel k^r čez noč. Tak stroj bi bil nekaj zanj. Delati bi mu ne bilo treba hoditi v tovarno in denarja hi imel kot toče. Pač nekaj česa*'bi moral dslsti v tovsrfll, da gor njegovi tovetiii in prijatelji pe "pogruatajo", kaj. ti vprašali bi gi, kjo jo dobil denar, ki ga meče zdaj proč, katere-ga je preje tako stiskal da bi si kmalu ie jedrno privoščil. ' Ta mieel je vedno bolj kijuvs ls v njegovih možganih in kolčno je vprašal tujce, ako bi tudi njemu prodala tak stroj. "Zaksj pa not" se je oglssil eden tujcev. Drugi je ps dostavil« "8aj ssto izdelujeva take stroje, da poma gave revnim delavcem, da pride jo do denarja.": ^ "Koliko pa dal, Naee, sa tsk etreH!' J* prijateljico segel prvi v besedo, ko ¡9 sposnsl, ds idb. 160 Chi drugimi pogoji v novi po. ARETIRAM!! ▼ AVTO-MOBILHi OOMJL o. - Polieije je v treh f navsls na svtomobiliete pri-*nikov, hi so prehitro 11 t" uliesh. Kljub policijski "" avtomobili v M' tri osebe. V ^trtek * Perzijskih vojakov ^na h a bad, I n dije. IX JrnL — my ' > V* « je Mb r ponočni bitki rf*'.ako konjenico tal Tur- bl,zu Oumbed-i-Heburs ubitih, eotali m fa ¡Sí » B^kwrd. tujec ae je isbrena Irtev dala omreliti In pričeli sa "glihati" sa.stroj kot sa kravo na semnju. Končno so •« pogodili sa- $4,000, reei In pili »tiri tiso« dolarjev veljavo Združenih drŽav. Naee je bU vesel. Zdsj bo bo gat in nsslsjsl so je tako ob tej misli, da sadnjo noč ssmegs veee lja ni mogel sstisniti svojih oči. Tujes ste bils odsdaj selo vljud ns t njinv Gostila ste ga vee teden in končno sta gs odvedls neko spartmentno hišo, ko jo po« «tal krotek in voljsn kot jsgnje. Tu sts mn pekazsls dvs hrastovi deski, mslo selene barve in kup papirja. Vtikalš «ta papir v med deski, ga nsmsssls s selono^barvo in kedar sts dvignil deeko, se je prikszsl nov ameriški bsnkovee. Naee je s veeeljem plačal štiri ti soč dolarjev za dve hrastovi da-aki, msjo bsrvo i& kup pspirjs, še s večlm veseljem je pa vse sku psj odnesel domov. PrvUdsn « ni dotsknil desk, kajti bil je pre-v«č ve«el, pred njim s« je odpi-rslo neizmerno bogastvo. Prihod* nji dan je poetel rsdovoden in e« j« hotel prepričsti, ksko delati deski. Namazal je papir s flsleuo bsrvo, in gs porinil med deski, nsksr je s vso močjo pritisnil. A-U glej ga slomks, ko je dvignil sgornjo desko, je leial pred njim pspir, nmszsn od setene barve. Zdaj so ss mu oči odprle in je «poznal, da jo bU ogoljufan. Tekel je na policijo. Tam «o g« sicer pomilovsli in mu povedsli, da mu ne morejo pomagati, ker elep«rjs nista bila Uko vljudna, da bi svoj aaalov pustila pa policiji Naee bi bil lahko kupil m štiri tisoč dolarjev v bližini Chieiga petnajst Altfov «veta. Ako bi bil čakal deset let, bi eo vrednost «veta nsjseenj podvojila aho ne potrojils. Ampsk Nsee je hotel obogsteti. In sieer jo hotel poete-ti bogat «es no«, geeijslistov se je offibe! kot hudi« krile, kejti e njih j« slišal, de hofeje deliti vao —«ovede tudi njegov dener, ki ga j* prtstradal la tako ae je Naee pridružil tiatip Ijadem. ki žive ed «leveike neumnost. Obljubil« oe mn. de ga obogete čez ao«. napravijo mu strej, ki he delal de-ialiL to so U Ohioago, m. — Nekateri ljudje »o tako strahopetni, da morajo po noči imeti aamohrea bliso sebe Nekateri gs položa pod blazino, drugi ga ims jo na omarici poleg postelj«, tretji ns tsko priprav nem meetu, da ga imajo tako^v rokah, ako aelejo po njem. Te vrste ljudi vsbud vsak šum ponori in prva reč je, da aežejo po as mokresu in so priprevijon! stre Ijeti na vaško seneo, ki jo vidijo ne da bi se prepričali, odkod een ca prihaja in čigava je senca. Nekateri teh ljudi imajo par groftev dom/in se boje sanje. Zaradi teh par grošev eo pripravljeni ubit drugega Človeka. Drugi ae boj« da jih nesnen morilec nepade po noči in jih umori. Imejo pač alg bo v««t, ki Vfbuja pri njih strs hopctnoat. Tr«tji «o «trshopotni, ps «smi ns v«do ssksj. Noči boja, dasiravno je no« v livljonju ravnotako potrebna kot vaakde nji kruh. Ta etrihopetnost povsroči mar sikstero tragedijo. John 0. Berrie je krznar. Pred sodnik je krsnsrske kompanlje torej preoej petičen človek, ki se boji, ds mu kdo ne odn«H ponoč ker jo nsgromsdil skupsj. On stsnuj« prsv nad svojo j)iaarno kjer im^ mogoč« «prsvljenlh ne kaj bolj drsgih kož. ponoči in proti jutru se jo probudll. Njego va lene j« Ha v sosedno sobo in je pri tem malo asropotala. Ta ropot ga je pfrebudil. Zagledal jo senoo in ne da bi vprelal, kdo je, jo streljal na senoo in ssdel svojo ieno tako dobro, da Umira bulnišnfei. fikoda, da taka strahopetnost nl kasnjiva in da se lahko tak atrahop«t«o izgovori pred «od IČem, da je napravil emoto, ka teh) aieer obžaluje, ker jo popra viti ne more. K^novor, KemOtja, 12. jul. — Moustrum, kakršnega le n« po mni zgodovin« Nemčijo, se jo po-avil v nekem llaarmannu, ki je bil t« dni aretiran tukaj pod obtožbo, da je umbril 22 oseb večinoma mladih fantov. Haarmeu je včeraj Izpovedal na.policiji, da je umoril 14 fantov, katerim jo po tem izpil kri. Ostalih osem umorov I« noče priznati. Morilec taji, a j« blazen. Človeški vampir je po poklicu m«s«r, I« mlad in i«p^ >ostave ter mehkih plevlh oči. Bvoja nezaslišano hudodelstva ,je prizual zelo hladnokrvno. Irtve »it kmiwrn VMrt«h, It F. D. 7, Te*, tsjattl MnUkM« ur.a»ib (latlb Mi ZiftHaiht GLAVNI STAN i SSS7 SO »O. LAWNOALg AVE., CHICAGO, ILLINOIS » * Isvrievalni odbor t UFRAVrfl ODSEK, Pr>daoéelk VCaleker, l.i 103, JA»«)«»., Pa., gl. Ujaik M.ttk.w ' BI«. N.y.k, gl WlM«ielh J.k. V*frl.k, a ufr.«it«|j «U.U« Filip G«a«M. POHOTNI OpSEKi J*he UMlon.*W, prs!oviš%i hi. (Vol s nogavicami! t veni odbori ^ 184 Sa. Cr«w(«r4 Ava., CkU««., Ill, 10 W. MIh SU Ckly.a^lll. ..«a a. hI d«laja v gUv VSA PISMA. hI sa eaaalaia aa mIi «t. aradaadalka sa * ••dalilve S. N. P. J., SSSTle Sa. Lawa4«U Ava., ChUssa, IU. PradMdaUtee VSR ZADRVB BOLNI SKR PODPORR SR NASLOVI. BeleWhe laj-aUlva S. N. P. J., S0S74» »a. Uwad«U Ava., CkUaga. III. DtNARNR FOŠIUATVR IN STVARI. hI aa llšaje al, lovvšveleafa adkara le HmU vaUa sa eaalavo TaJaUlva S. N. P. J., S4S7-S4 Sa. Lave-dal« Ava., Chlaasa, III. VSt ZADEVE V IVI I I BLAGAJNIŠKIMI PO»U aa eellljeje ea t SlasajeUtva ». N. P. J., seST SO SA UwadsU Ava., ehisaga, IR. Vaa arllašha slada aaalavaeja v |l. levršavab»«* adheee s« aaj pašljaje Fraah Zalima, pradfadalfea eadaara.g« «dkar«, ligar eeslov Jo a«aeej. Vsi gvlohrl »a «I. garalal adaak — aa j Mlljaja aa \ 407 W. May St., Strtas'Uld. IU. Val »aalst le 4e»«l apUl, easaaalla, a«|«.l, aarašelaa k I ia v svasi a s^Uam jadaeta, eaj «a paállja na aa.lavi <>Pra.vaíaH, WT4I Sa. L.waéslo Ava., Ckl«aga. III. eeslavi Jaha Ueior* 1PORALMB IZNAJDBE K0RI BTIJO DENARNI MOŠNJI Brašna poku bo prihranila tisoča-ko bankirjem. Ohioaffo, ni. — Zračua pošta bo prihranila milijone dolarjev vsako leto na o^reetih. Po sr«ču} politi bodo ««hI, d«n«r in vrednostni papirji potrebovali poloviou manj «asa kot po iekesniol, d« dospeju na avoj cilj. Kako »« bo to zgodilo, jo raal«-gsl Psu! llondvrson, poiuošui po Štsr, pred orgeulssoijo bsnklrjov v lUlnolsu (lUinols Uankers' As soelation) v daljšem govoru. Povedal j«, d« bo zr«čn« pošts prihranila ns obrostlh ¿urno pri tranaekcijali federalne rozervn» banke v New Vorku a drugimi nsjatimi fodorslniml rezervnimi bsnksmi »800,580. Bsnkirji so aieer navdušeni ss srsčao poŠto, ni ps opasiti tistega navdušenja pri njih, kader gre sa povišanje mesde poštnih u-siuiboneev. Mellon v Londogu London, 12. jul. Ameriški finančni tajnik Andrew Mellop jo danes dospel v Unddn Mellon prsvl, ds je njegov poset Anglije privatnegs značaja. Ljudska Izobrazbe v Rusiji. Moskvs. — (Koder, Preee.) — Moskovski oddelek sa politično in drlarljensko vzgojo priredi vsak mesce J00 prsdsvsnj v moakovskl proviifi. Od teh je 250 . do 278 ns deželi. Povprečno vdelafbe je 300 glav ProSavanJ« spremljajo predstave, v katerih igralai ame šijo rsznt* burloazne ustanove. TakOpredstave navadno privabijo najmanj tisoč gledalm. Tekom lete 102:1 Je bilo v sov-je taki Rusiji 10/V? lo! odrsščene snsfslbete (nepismene), v ksterih so jo nančilo «Usti in pieati »06,000 oaeb. ZLOMLJENIM KOSOV RS MOČA» D ROO VA kevs iu harmonijo, da sevejajo ljudstvo, da ne «poana, da so podporniki velike denarne mošnje. Ampak letos bodo mogoče repu-blikannki in demokratični politi«, nl čredoikl ostali na oediiu kljub vpriaoritvi kofliVdije "Rsv» la liuri^on lja", UNIJA ZA UBUO U IZREKA , ZA LA FOLLETTA (Nadaljovauje » prvo strani.) moutanska k iuo»'k odela v »k a «tras-ka ua majskih primarnih volit, vali, morajo oddati avojo glasove «a senatorja U Follet t s U Wls-eoBaiaa, kskor js to sklenil ekso* kutlvni odbor ns tukajšnji konferenci v potok. Tomu s« j« upiral državni aena-tor 0. B. Taylor, ki je bil prod« «ednik «entpavelske konvencijo kmočkodeiavake stranke, češ, ds je trebs nsjprej vpoštoysii Dun-»sna MeDonaida, ki ai ga Je ^at-pavolska konvencija Isbrals m predsedniškega kandidata. Stran-kini uredniki pa se rekli, da je I«» dal konven«n! podprodaednik Wil-liani Mahoney manifest, v kste* rem je posvsl MeDonsIds, nsj se timskne ssnstorju U Pollettu v prid. Slišnoet šentp«vel«ks ln «!«• % velsndah« platform« pa petr«b» onotnego nsatopa obeh polltišalh enot, t

»rrše pri nji. Reeni opezovelei previja, sre/-ni oo voditelji demokratične štren k«, ako žive še v domišljiji, ds ts Re peenree o harmoniji voditeljev dmekratMna stranke potegnejo, šepet ljudske ma a« za sabo. Lja4stvo ae vadao uči. Take pMBiee o harmoniji j« Ijudvtvo le večkret alilelo, am|iek prepri-«ele se je, da demekratičaa stran ha revnetska prepušča IjmlsUo njegovi need« in milosti in n«mi lasti Wall Mtreete kot republikan ska atrauks, pe če njeni voditelji live v lepi bermoniji, eli «e ae kavsaj« med ssbo Kava in kar. mesije voditeljev ata nevedne prikazen v demokratični stranki, bet ib lepe la deževne vreme v na revi. Kskor ea bi bilo to klaaje vsaj zlato!" Tisti hip pade iz anopa žitno zrno, se zakotali jVo tleh, ae raz-poči iu iz njega stopi prekrasna majhna deklica. "Jaz sem žitna vila," reče dečku, "in te iraap rada. ker si delaven in pošten, tvoja želja se bo izpolnila, če boš povsem dober do večera. Napraviti ne sme* ničesar slabega in ničefar »lega ne smeš misliti." Ko se «»je približal vaei, je opazil neko majhno dekliao, ki ae je zastonj trudila, da bi sklicala koze, ki so se razguhile po pašniku. "Ej," reče deček, "pozno jc še, jaz ji ne utegnem Qpmagati. Pridejo naj ji na pomoč njeni, avojei." Komaj je prispel domov, mu je bila prva skrb, da ja rahlo odlo-lil dragocetio breme, da na bi ^oškodoval kak zlati klas. t Toda klaaje ni bilo zlato. "Vila mc j« p reva rila," reče deček in odide nejevoljeu spat. Drugo,jutro odide zopet na polje. Komaj začne pobirati, zašumi nekaj z* njim. Okrcne »e. Bila je vila, le dražestnejia nego včeraj. "Draga vila," zakliče deček, "ti si me prevarila; klasje m ni izpremepilo v zlato." Vila ga resno pogleda in reče: "gpomni ae, kaj si rekel ho si videl ono deklico s kozamj. Zakaj ji nisi pomagal f" „ Dečka je postalo sram, a vila ga potolažila: "Trikrat te ne bo» zapustila; poskusi tndi dsnes." Ko je vila izginila, ae jo lotil svojega posla in se vrnil »večer proti domu a precejšnji» »vožnje». Ked potom ni srečal niti ene žive duše, eamo na plotu je pela ptica. Deček ae je »kloi.il, pobral kamen in ga vrgel vanjo. Ni je pogodil, toda ptiea se je splašila in Žalostno pobegnila. Ko je deček doma odložil breme se z večjo previdnostjo; nego včeraj, misleč, da ima samo zlato klasje, ae je moral zopet uveriti, da ae klasje nI' izpremenilo i zlato. Naslednjega dne se je ponovno podal na njivo. Bil je ves o»lo-„ voljen in nesrečen. Nenadoma ae mu prikaše vila: "Zakaj si snoči »plašil ubogo ptico, ki je ob svojem gnezdu tako lepo pelaf Tako se ti klasje ne bo pretvorilo v zlato. Poskusi ie enkrat." Deček Je pobiral klasja » veliko marljivostjo ves dan ter bil »večer tako utrujen, da jo legel pod neko drevo. Komaj je ležal, ga je začelo nekaj ščipati« po nogi. Vlegel »o jo bil namreč rta mravljišče, kar mravljam ni bilo po volji in »o ga «ato Jtičele odganjati na avoj način. Deček je skočil pokonci in čel teptati po mravljišču. Potem jo oprtil svoj «tvor in odbite! proti domu. Toda tudi tretjikrat so tlaaje ni izpremenilo. Ko aa je drugo jutro aopot podal na njivo, ao »u vila ni pri-kazala. Deček ja začel razmišljati: Ah, sedaj rasumem, razjezil aem ae včeraj nad mravljami. Kako sem bil neumen. Sedaj aem vse samudil. | Vendar pa ae je * vao marljivostjo lotil dela, &eš, Četudi moje klaaje no postane zlato, bo pa služilo za kruh. Ta večer je bil njegov tovor t ežji kakor kdaj prej. Ko »e je vračal proti domu, ga je «premijah neka atarka s velikim svežnjem klasja, pod katerip je neprestano vzdihovala. "Mati," ji reče deček, "to .je za vaa pretežko, naj vam jaz pomagam nesti.'' "Bog te blagoalovi, ainko," se zahvaljuje starka, ."aama bi sježnja ne mogla, apraviti domov." Ko sta prispela do »tarkine koče. jč deček odložil starkin tovor in ae podal a svojim snopom do-nov. / Doma ga je čakala mati in ve-self vzkliknila: "Tako lepega snopa pa še nisi nabral." Pomagala mu je odložiti bre-mc, o je nenadoma zakričala in izpustila aveženj, ki je na tleh ludno zavzenel. . Sinko, to klasje ni takšno ka-kor drugo. Tako je težko in trdo ..." "Kaj, mati, ali je mogoče!" S »i je radostno vprašal deček in pokleknil, da pobere zlata zrna. Nato je povedal materi vaa dogodek in na koncu pripovedovanja vzdihnil: HHttH "Dobra vila, nisem se nadejal, da me boš po moji neubogljivoati še imela rada. Hvala ti, vila!" ' Jaz sem ti odpustil»," je tali In al nenadno neki glaa »kozi luknjo ključavnice, "toda odalej ti ne bom več izpreminjala klaaja v zlato. Bodi vedno dober in ne pozabi poaetiti jutri ono atarko.'* Deček je od veselega Mehurje-nja alabo prespal noč ter zgodaj zjutraj pohitel k starkini koči. starka jo bila ie pokonci, Štela JUlljI , klasje in šepetala : "Več «i «j«, prav vrivajo mu denar, na dom m« ga e».o. seveda n« la kršč«iukr Ijubeant. obrt «ti m odkr.i.K. t .1«« a« ue ve». kako\ma laku glob«», ko satasd.' « ■ ¡il ....... |.........z nekaj časa gre ter pogleda skozi vrata, da bi^kdo ne poslušal. ÏStem zapre vrata ter veli sinu: "Sedi, Valentin! Sama sva; govoriti moram a teboj, kakor nisem še nikoli; Bog ve, da ne rad. Ali ti moraš vse vedeti, vse; morebiti sem že prt-dylgo molrnl." Valentin aede; oče primakne avoj atol k njegovemu, potem začne: "Vedi, sin, da ni vèé'tako, kakor ti misliš; mlad »i V in ue veš, kaj so skrbi. Odganjal aem ti jih, dokler sem mogel, kakor mrnU otroka muham brani. Tvoj oče ve, kaj ao skrbi, daai ti ni /Tn zdaj nikoli kasal Žalostnega lica. No bodem ti naštevrl. sam dobro veš, kaj sem storil »atcN»a vso svoje drug« otroke skupaj ne toliko ; in to, morebiti nI bilo prav. Ali kar je, to jc. Kar aem sforll, storil sem ti rad. ničesar ti ne očitam. — Odslej ne bodem morebiti mogel več toliko, čaai so se spremenili, Valentin! — Poglej ta pisaa. Na brani se, jaz hoče», de vse veš." / v \ : Valentin pogleda ona pisma in obledi. "Zdaj veš, česar le tvoja mati ne ve; in to še ni vae. Pestili so m«, prodsl sem gosd, dvakrat toliko je bil vreden; eno luknjo sem zamašil, drugo odmašil. žalo&tno gospodarstvo ! Iu »daj me sa drug dolg terjajo, ja» nam ne vem, kaj bo. — To-liko dovolj sa sedaj; hudo ti je, vidim ; nerad aem te šalil, ali moral sem govoril*, da bi »i kedaj na očital, sekaj se» molčal. Tako ftç » tvojo materjo nisem nikoli govoril. Kar si slisal, ohrani »aar, svet ni, da bi moral vse vedeti. Morebiti »e vendar še kako iakopljea^o, dasi zdaj le ne vem. kako. 1*23 v Kimu. Pameten, bodi, »in: uči ae pridno, da dobiš eko. raj slnlbo. da prideš pod streho, predno prlhru-je hud*'ura /.a zdaj bodi «Iren; kolikqr bodeš potreboval sa prvi čaa, dobiš; sa tvoj nearečni dolg bodem »lvbel. da ga *kor«j poravnaš. VeČ »1 ne more» obljubiti. Pojdi, poalovl »e, čaa j«, de odrineva skoraj." Heifte odide Valentin. To j« bila danes Žalostna ločitev, da fte nikoli ne teko. Na več«? sta oče in ain veeel« drdrala proti m«etu ; to j« : v««rl Je bil edù»i JUeo. ki je dirjal po gladki e*stl. #a ao ga komaj pete dohajale. Oèé iu sin sta vso pot asalo govorila. Valentin je Ml namišljen, po ušesih ao mn zvenele. raoU mo tndi v prtih ao »u odsevale Žalostne besede matere, ki jih K govorile ain«. ko ms j« podajala roko ie brtaala al oči: "*drav oetani. Tine! Bog Vf. ali m» bedeva videla !r kdaj; ne poaabi Boga in spomni ae vfaai »toje «boge mater« l » (Dtlje prihodnji*.) ne bo treb« pobirati. Dobrota dečkova 1 je pretvorila moj anop v »lato." ,—!—i— Vodja fsšlstsvfke "čeka". ( Vednp strahovitejša ao razkritja, ki prihajajo na dan v preiskavi o tragediji "Matteotti", kakor na splošno imenujejo itali-jauski listi ugrabljenje in umor socialističnega poslanca« Mat-tcottija. »Že dosedanji rezultati preiakave kažejo, da rasn» faši-stovska nasilja zadnjih mesecev niso bila aamo izbruh momenta-nega ogorčenja / prenavdušenih lokalnih fašiatov, kakor jih je vedno skušalo naslikati italijan sko časopisje. Jaano je namreč, da-ao se vsi ti zločini zgodili po dobrem premisleku in pod enotnim vodstvom, ki* je bilo v rokah ljudi, katere je Muaaolini pozval na najvažnejša meata državne u-prave. Skoro ni več dvoma, da je v Matteottijevo afero zapleten odstopivši državni podtajnik »a notranje sadev« Finzi. Formalni notranji miniater je bil Munolini sam, ker pa je bil preveč zapoalen z drugimi opravki, j^ faktično vodil miniatratvo njegov nameat-nik Finzi. I on, ki bi moral biti vrhovni var javne varnoati in reda v državi, je aokriv umora mladega politika, ki ni zakrivil drugega, ka]kor da je bil naaprot-ni k fašizma. Zato ni čuda, da je Matteottijeva afera razburila ves svet in do temeljev omajala ponosno zgradbo fašizma. Da reši, kareo rešiti da, se je Muaaolini odločil za brezobzirno postopanje proti onim fkšistom, ki ao nadaljevali a terorjem proti političnim nasprotnikom, Čeprav ta teror tudi s fašlatovskega stališča ni bil več niti potreben, še manj upravičen, odkar ao dobili fašisti vso državo absolutno v avojo oblaat. Tako je padel Finzi kot državni podtajnik in prišel pod policijsko nadzorstvo, ker po zatrdilu rimskih liatov njegova krivda na umoru Matteottija še ni tako dokazana, da bi bila utemeljena njegova aretacija. Cela vrata odličnih fašiatov ps je že pod ključem, oziroma ao izdane za njimi tiralice. Eden najintere-sautncjših tipov med aretirane! je vsekakor Dumini, ki je bil nekak tiskovni šef. lašistovskega vodstva yn nameščen v tiskovnem uradu vlade. Njegova krivda na Matteottijevem umoru je isven vsakrpn dvoma. Dumini ja bil glavni voditelj 1921. isključen 1» f»Ii»tov»ke str»nke, ker je naročil dvema ml»deniČem», naj saŽgeta ljudski dom v Rifredi v bolonjski pokrajini. Ker ae je posneje Dumini zbal, da bi policija aretirala mladeniča, ki bi nato izdala tndi njega, je piaal nekemu uglednemu fašistu v flologni, naj poskrbi, da ae jima savije vrat, ko ae vrneta v Bologno. Oni ugledni fašist pa je. vso zadevo javil stranki, nakar je bil Dumini izključen iz stranke. lati Dumini »e je svoje-Časno odpravil v Pariz, da organizira kasenako ekapedicijo proti tamolnjim italijanskim komunistom.- Načrt se mu je ponesrečil, pri spopadu je bil sam nekoliko ranjen in je komaj ušel franco-sfci policiji, kf mu je bila za. peta- Dumini je bil nameščen pri tiskovnem uradu ministrskega predsedništva od decembra 1923 dalje. Poleg tega je prejemal 1500 lir od uprave fašiatovskega liste "Corriere Italiano", Češ, da je nameščen pri liatu kot ''potovalni agent. Dumini je živil izredno razkošno; v gostilno, ka-mor*jb bil ne hrani, »e je pripeljal vedno v avtomobilu, odpejjal ae jo »pet s avtomobilom. "Odkod vea ta denar!" se vprašuje fiméka "Tribuna". Odkod milijoni za v^ževanje dnevnika 'Corriere Italiano"! Kskor je is vaega razvidno, je bile svoječesna Duminijeva izključitev iz fašiatovaka stranke, aamo navidezna, ali vaaj samo začaana, tej bi drugače ne mogel igrati v stranki tako važne ulo-ge, kakoy jo je faktično igral. skrivne organis»cijc, ki pa je bi-1» — kakor poročijo rimaki listi — javno znano. "Mondo" poroča, da j« bil Dumini organizator vseh važnejših političnih napadov. Tako je Dumini pripravil napad na fantovskega deaiden-ta Fornija. H#vno tako je imel tinea svoje prste pri n»p»du n» poslanca Amendola v Rimu 26. decembra. Tudi republikanskega poslanca Haszolanija je skupina ljudi, kateri j« načeloval Dumini, svoječasno spravila v Rimu na avtomobil, ga odpeljala ter »u dala piti ricinovega olja. Ravno taktf je Dumini vodil napad nr poslaura Misurlja, ki jc Inl stepen «"pelicStai 30. oktobra Dumini je bU leta POTNIKI V «Url be*j la EMIGRANTJE kraja potujte 133—2d A»^ New York i poMJetve — Dolar» jUt—Dtnerjik Hranilni Java! noUrvk! Rabindranath Tagore: Papirnate barcice. * »■ . * Dan za dnem spuščam svoje papirnate barčice, eno za drugo, po drveči reki. y velikih črnih Vfrkah napišem ua vsako avoje ime in ime ael», v katerem bivam. Upam, da jih najde kdo v daljni deželi in da bo vedel, kdo »em. V tvoje male barčice nakladam evetlic« ahiuli z našega vrta in upam, da bodo te jutranje rože srečno napravljene ponoči prod. Spuščam avoje papirnate barčice in gledam v nebo in yidim, kako razvijajo mali oblački svoja bela, napeta jadra. ' Ne vem, kateri mojih tovarišev ns nebu jih požilja po sr»ku, d» tekmujejo s mojimi barčicami! Kadar pride noč, »i »agrebem obličje, v dlani in sanjam, da plavajo moje papirnate barčice dalje in dalje pod polnočnimi zvezdami. Vile apanea jadrajo v njih in tovor ao njih koši, navrhani a sanjami. . ! I ®*bindranath Ts^. Mornar. Barka brodsrja Mi sidrana v pristanu rad Brez potrebe je nat indijskim lanom in _ dolgo, dolgo brez smotn. Ce bi mi le hotel barko, ato veslarjev bi vanjo m .bi razpel j»dr/ šest ali oedem. Na bi je krmaril iiščs. Jadral bi čez »eJmero i trinajstero rek devete Ali mamica, ti ne >ttf» »avoljo mene v kotu. Ne pojdem v kaka. mahandra, da bi ne porrjlll čez štirinajst let. Jaz bom pravljični kr napolnim svojo barko 1;« bo všeč. ' Svojega prijatelja Aihq mem s seboj. Jadrala bov lo čez sedmero morja in 1 najstero rek devete iHek. Odjadrala bova zarsna t j njem svitu. Ko se boš opoldne kopsls i| niku, bova že v deželi tuj lja. Mimo tirpunškega brodi deva, in pustila bova u seb ščavo tepantarsko Kadar ae povrneva doa bo že mračilo in pripoved bom o vsem, kar sem Prejadral bom sedmero . i«f trinajstero rek devete M Vztrajnost. Hišni gospodar (krasa Poberite ae ifc hiše, če n«, skam in pride pes. Kramar: Dobro, ali žd bro piščalko? * POZOR 8LOVZNOII Prodam 80 s krov obs_ farmo, 50 akrov je obdelan« lje, bombaž, kort)za, krompa; žol, lep vrt, domača zelja ter grozdje. Krave, prašiči, I ši, mulci, in dve hisi ,ena hib tri in druga dve sobi. Dre dobra pitna voda. vsi poti faraiarski stroji. Zelo pri! za dve družini. Cena nizki, ponudbe je poslati na Martin Matek, Box 53, Hi Mo. da SKUHAŠ DOBRO , vo. pisi PO NASE v produkte! imamo v zaloti slsd, hmslj, in vse drSge potrebščine. Po in se prepričajte, da Je doms frii kuhani vedno le nsjboljki is nejši. Grocerijsm, «ladčičarjem is f | dajaln« ielesnine damo primar« G «t pri večjih naročilih. Nltl| 'ormacije tta: frank OGLAR «401 S^pertor Atna«, mmmm KNJIGE Književne Matice S. N. P. J. Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. No vak. Izvirna povest iz življenja ameriških fran-čiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s pošt-nino vred $1.50. Slorenako-englešk* slovnica. Dodatek rasnih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 a poštnino vred. ( • Jimmie His»tns. Spisal Upton Sinclair, po-ivenil Ivan Molek. Povest iz življenja amen- Trda Spisal Ivan Molek. Povest« a kosa življenja slovenskih delav- Trda vezba. Cena $1.75 a po- MNM-^- - J* - 11 ikega proletariats za časa velike vojne vezba. Cena $1.00 • požtnino vred. Za doslej cev v Ame itnino vred. ^ Zakon biogenezije. Spisal Howard J« Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga. Kt tolntuti mnoge naturae zakone in pokazuje. Kako se splošni razvoj ponavlja pri posarm-zn ^ fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.60 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupsi, dobit« za tri dolarje. Vse ffiri knjige! zi iert dolarjev. Vredne so! Naročbc, s katerimi je poslati denar, «prejema Književna Matica 2687-59 So. Lawndale Ave. Chicago, VI îi HLmLa i LS ti