PRišV.ORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovimi /in 1* Abb. postale I gruppo - LiCna 4U lir Leto XXI. Št. 161 (6139) TRST, petek 9. julija 1965 Na zahtevo predpisane absolutne večine poslancev in senatorjev Parlament bo moral v roku desetih dni razpravljati o zlorabah oblasti Trabucchija Poslanci so odobrili spremembe zakona štev. 167 - Senat razpravlja o zvišanju pokojnin INPS - Poročilo Alicate na zasedanju CKKPl V JUGOSLAVIJI RIM, 8. — Predsedniku poslanske zbornice so v njegovem svojstvu predsednika obeh delov parlamenta do 23. ure nocoj izročili vse pismene zahteve v smislu člena 22 parlamentarnega pravilnika glede postopka proti bivšemu ministru sen. Tra- bucchiju zaradi zlorabe oblasti.---------- Ob 00.50 uri je bilo uradno sporočeno, da je podpisalo zahtevo za sklicanje obeh delov parlamenta 479 poslancev in senatorjev, to je dva več kot določa pravilnik. Rok za izročitev zahtev je potekel ob 24. uri. Kot smo že poročali, so zadevno zahtevo podmisali vsi parlamentarci KPI, PSIUP, PŠI, PLI in MSI, medtem ko so vodstva KD in PSDI prepustila svojim parlamentarcem, naj »ravnajo po svoji vesti«. Vendar pa je poslanec Egidio Ariosto, ki je z nekaterimi drugimi socialdemokratskimi parlamentarci podpisal resolucijo glede Trabucchijevega primera, ki je enaka resoluciji PSI, izjavil, da se *ne more senatorju Trabuc-chiju odvzeti pravica do razčiščeni* njegovega položaja pred tribunalom javnega mnenja« ter da bo »javna razprava 'samo koristila ugledu parlamenta, ki bo javno razpravljal o’ obtožnici proti Tra-bucchlju«. Hkrati pa je senatna skupina PSDI danes sklenila, da njeni člani ne bodo podpisali zahteve glede sen. Trabucchija. Sedaj bo moral predsednik po- slanske zbornice najprej formalno ugotoviti, ali so bile izpolnjene vse formalnosti, ki jih določa pravilnik, nato pa bo po dogovoru s predsednikom senata sklical v roku desetih dni parlament na skupno sejo. Parlament bo najprej' poslučal ustno poročilo preiskovalne komisije in če nato ne bo odloči! drugače, se bo razprava nadaljevala na podlagi določb pravilnika poslanske zbornice, ki določa, da 50 parlamentarcev lahko zahteva, naj preiskovalna komisija s preiskavo nadaljuje. Zahtevo bo moral odobriti parlament z absolutno večino glasov. Ce bo zahtevo sprejel, bo komisija predložila pismeno poročilo. Po razpravi bo predsednik dal na glasovanje resolucijo o postavljanju Trabucchija pod obtožbo. Glasovanje bo tajno in sklep bo obveljal, če bo zanj glasovala absolutna večina parlamentarcev. Končno je treba še dodati, da pravilnik ne dopušča odlaganja razprave, temveč samo kratke prekinitve sej, ki jih odreja sam predsednik. Poslanska zbornica je danes o-dobrila s 195 glasovi proti 41, s liiiimiiiiiiiiitmiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiimHimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiii Saragat je obiskal včeraj zahodni Berlin Dolg govor v nemščini okrog nemškega zedinjenja BERLIN, 8. — Predsednik Giuseppe Saragat, ki je na uradnem obisku v Zahodni Nemčiji, je danes dopoldne v spremstvu zunanjega ministra Fanfanija z letalom prispel v Zahodni Berlin, kjer sta ga sprejela župan in predsednik vlade zahodnega Berlina Willy Brandt ter predsednik mestne poslanske zbornice Otto Bach in drugi predstavniki oblasti. Saragat je najprej obiskal Brandenburška vrata in si ogledal znameniti zid, ki loči oba dela Berlina. Nato so italijanski gostje odšli v okraj Tier-garten, kjer so jih Berlinčani pozdravljali in kjer je obiskal županstvo tega okraja ter prejel zlato kolajno, ki je bila skovana leta 1825 ob obletnici Goethejeve preselitve v Weimar. Saragat se je žahvalil v nemščini in vzkliknil V roku desetih dni bo torej italijanski parlament začel javno razpravljati o Trabucchijcvih zlorabah oblasti, ker je bilo včeraj do polnoči izročenih predsedniku poslanske. zbornice več zadevnih zahtev s 479 podpisi. Gre za prvi tak primer v povojni parlamentarni zgodovini Italije. Gre pa tudi za nov primer razdora med strankami levega centra, ker se zahtevi za sklicanje parlamenta niso pridružili ne demokristjani ne socialdemokrati. V mednarodnem dogajanju je va«no sporočilo predsednika britanske vlade VVilsona v spodnji zbornici, da bi poslal v Hanoj svojega osebnega zastopnika, da stopi v stik s tamkajšnjo vlado, s katero se bo razgovarjal do ponedeljka in obrazložil stališče mirovnega odposlanstva Commonvvealtha, o čemer so bile obveščene ZDA in druge prizadete države. Danes pa bo prišel v London U Tant na razgovore z VVilsonom prav tako o Vietnamu, potem ko se je včeraj sestal s francoskim zunanjim mini. strom de Murvillom. V Hanoju je vodstvo patriotične fronte Severnega Vietnama ob enajsti obletnici podpisa ženevskih sporazumov pozvalo prebivalstvo, naj podvoji napore za premaganje težav, ki so jih povzročili ameriški letalski napadi, in protestira proti ameriškim kršiteljem ženevskega sporazuma in proti vojni v Južnem Vietnamu ter njenemu širjenju na Severni Vietnam, ki ga je tudi včeraj bom-bardiralo 81 ameriških letal. V Saj-gonu pa sc bojijo novega državne ga udara in je zaradi tega policija v pripravljenosti. Udar pripravlja baje neki v odsotnosti na smrt obsojeni polkovnik. U Tant je po razgovoru z de Murvillom izjavil, da ima «jasne ideje o koncesijah, ki bi jih morali dati obe strani za mirno rešitev v Vietnamu.« V zvezi z Vietnamom pa je morda najvažnejša vest, da je ameriški poslanik v Sajgonu general Taylor odstopil in da je na njego vo mesto imenovan zopet Cabot Lodge, ki bo službo nastopil prihodnji mesec. To spremembo tolmačijo v diplomatskih krogih kot znak, da se ZDA morda začenjajo nagibati k prepričanju, da je edina mogoča rešitev v pogajanjih. «2ivel Berlin« Nato mu je Brandt ponudil čašo piva. Sledil je sprejem v županski palači Schoneberg, kjer je sedež mestne vlade in kjer ga je pozdravil Brandt, Saragat pa se je podpisal v zlato knjigo ter dejal, da pomeni njegov podpis ((solidarnost in razumevanje z berlinskim prebivalstvom«. Nato je bilo v isti palači svečano kosilo. Popoldne je bila izredna svečanost na berlinski ((svobodni univerzi«, kjer je v avli Saragata pozdravil rektor, za njim pa neki študent. Saragat je' na dolgo odgovoril v nemščini ter omenil Hegla, odnose med Goethejem in Man-zonijem, ((tragične dogodke v preteklosti« in poudaril: »Zdi se mi, da mir ne bo resnično in dokončno utrjen brez mirne, demokratične in svobodne nemške enotnosti in če enotnost Nemčije ne bo dosežena v vzdušju pomiritve, zaupanja ter miru med vsemi zainteresiranimi narodi«. Dalje je poudaril, da je svet vedno pridobil, ko sta ((Evropa in Nemčija združili svoje kulturne in duhovne energije,« o-menil je Leibnitza, Galilea, Descartesa, Newtona in Kanta ter dejal, da se morajo ((pravične zahteve nemškega ljudstva uveljaviti pod določenimi pogoji ter dodal: «Med temi pogoji je prvi, in sicer tisti, ki vlada v mednarodnih odnosih današnjega sveta odpoved sili kot sredstvu mednarodne politike. To je obveznost, ki smo jo vsi podpi- tajnim glasovanjem, zakonski predlog, ki vsebuje spremembe znanega zakona št. 167 Kot je znano, je ustavno sodišče nekatere člene tega zakona proglasilo za protiustavne. Glasovanje je bilo po dopoldanski razpravi in po govoru ministra za javna dela Mancinija, ki je med drugim naštel dosedanje rezultate vladnih ukrepov na področju javnih del na podlagi novih zakonskih določb. Dejal je, da je bilo odobrenih 7060 načrtov v znesku 225 milijard in 171 milijonov lir, v postopku pa ie bilo 4289 načrtov za 222 milijard in 832 milijonov lir. Raznim podiet.iem so do 30. aprila letos izročili za gradnjo 2038 načrtov za 73 milijard in 728 milijonov lir. Dne 31. maja letos pa se je znesek dvignil že na 141 milijard in 668 milijonov lir, a 30. junija se je znesek dvignil na 325 milijard lir. Vsa ta dela se izvajajo v okviru krajevnih ustanov ob podpori države. Vrednost del države same, ki je znašala v prvih šestih mesecih lani 38 milijard in 860 milijonov lir, znaša letos v pr.vi-h šestih mesecih 45 milijard lir. Podjetje za gradnjo cest AN AS, ki je lani oddalo za 17 milijard lir del raznim podjetjem, je letos oddalo za nad 90 milijard lir. Vrednost vseh del skupaj pa znaša letos 460 milijard v primerjavi s 126 milijardami lani. Pri glasovanju za spremembo zakona 167 so se poslanci KPI in PSIUP vzdržali, a liberalci so glasovali proti. V senatu se je nadaljevala danes razprava o povišanju pokojnin INPS. Senatorji so zavrnili predlog Kpi in PSIuP, naj bi bila najmanjša pokojnina za preživele družinske člane 20.000 lir mesečno, medtem ko vladni predlog določa 15.600 za osebe stare do 65 let ter 19.500 za starejše od 65 let. Prav tako so senatorji zavrnili predlog KPI in PSIUP, naj bi za vse kategorije znašala pokojnina najmanj 15.000 lir, medtem ko določa zakon 12.000 lir. Minister Delle Fave je dejal, da bi razlika pomenila za državo breme okrog 300 milijard lir. Senatna komisija za notranje zadeve je nadaljevala z razpravo o zakonu za kinematografijo. Avtorji, režiserji, scenaristi in drugi filmski delavci šo zahtevali na današnjem sestanku, naj parlament nadaljuje z razpravo o tem zakonu pred poletnimi počitnicami. Poslanska komisija za zdravstvo pa je na zakonodajni stopnji odobrila zakon o šolah za bolničarje, ki določa med drugim, da take šole lahko obiskujejo gojenci stari največ 45 let. Finančna komisija pa je odobrila zakonski odlok, na podlagi katerega bo davek telefonskih družb za 0.5 odst. manjši kot doslej. Ustavna komisija pa je odobrila zakonski odlok o višji šoli za javno upravo. Na zasedanju CK KPI so danes z govorom poslanca Ingraa zaključili razpravo o prvi točki dnevnega reda, o kateri je poročal včeraj poslanec Natta, in sicer »o borbi proti levemu centru in nalogi za enotno pobudo ter delo partije«. Ingrao je med drugim poudaril, da je »absurdno misliti na novo stranko delavskega razreda, ki ne bi začela s kritiko in likvidacijo levega centra.« Nato je prebral poročilo za drugo točko dnevnega reda poslanec Alicata o mednarodnem položaju, za katerega je dejal, da se Je poslabšal ter ki ga je pripravil politični tajnik De Martino. O sklepih tega odbora bo razpravljala nato komisija 40, ki bo formulirala dokončne predloge, katere bo moral odobriti še CK PSI. V krogih ministrskega sveta se je zvedelo, da so začeli zbirati potrebne podatke za ukrepe, ki jih bo vlada odobrila na svoji prihodnji seji v prid tistih področij, ki so bila prizadeta od hudega neurja v preteklih dneh. Prometni minister Jervolino Je sprejel danes predstavnike železničarjev vseh štirih sindikatov in _ njimi obravnaval njihove zahte-Tajnik kategorije sindikata CISL je izjavil, da je njegov sindikat predlagal ostalim sindikatom, naj bi okrog ((okrogle mize« proučili, kak postopek je potreben za izvajanje stavke. Predstavnik CGIL j-‘ izjavil, da bodo v daljšem razgovoru z ministrom razpravljali jutri, sindikat UIL pa v torek. Kot Je znano, je sindikat železničarjev SFI-CGIL že določil vsedržavno stavko železničarjev, ki naj bi bila v kratkem. Nameščenci ENEL pa so se sestali s predsedstvom te ustanove ir. po sestanku izjavili, da bodo v prihodnjih dneh predložili svoje zrhteve, o katerih bodo razpravljali na prihodnjem sestanku s predsedstvom ki bo 20. t. m. da ni nobenega dvoma glede pra- sali ker Domeni naivišio moralno ivilnostl Politike miroljubne koeksi- 1 ^nce Toda ta politika mora po-stati bolj ofenzivna m si postaviti zahtevo za sožitje med narodi.« Ob 19.20 sta Saragat in Fanfani odpotovala v Bonn. Pred tem pa sta obiskala italijanski generalni konzulat in grad Bellevue, kjer je rezidenca zahodnonemškega predsednika i-n kjer se je zadržal v razgovoru s predsednikom Lueb-kejem, ki je prišel v Berlin danes zjutraj na svoj pogosti običajni obisk. V zvezi s Saragatovim obiskom piše včeraj »Neues Deutschland«: »Spričo dejstva, da zahodni Berlin ni sestavni del Zvezne nemške republike, se Saragatov obisk ima lahko samo kot poskus bonske vlade, da izkoristi poglavarja italijanske države za podporo svoje revanšistične zahteve, da ima pristojnost tudi nad ozemljem zahodnega Berlina. To potrjuje tudi dejstvo, da hoče predsednik Zahodne Nemčije Luebke protizakonito izvajati svojo oblast v zahodnem Berlinu izven področja Zahodne Nemčije. Iz tega sledi, da zahodnonemške oblasti ne opustijo nobene priložnosti za ustvarjanje nove napetosti.« naslednje glavne naloge: pobijati mora imperializem; utrditi načelo, da koeksistenca ne more biti omejena na odnose samo med nekaterimi državami, še manj pa med dvema sevtovnima velesilama; pro-tikolonialna revolucija predstavlja nujen pogoj za mir in varnost. Zasedanje se bo jutri nadaljevalo. Jutri se bo sestal ožji odbor komisije PSI, ki izdeluje preloge za prihodnji socialistični kongres. Od bor bo razpravljal o dokumentu, Nameščenci opernih gledališč, ki so včlanjeni v treh glavnih sindikatih. so se danes sestali in sklenili, da bodo začeli s protestnimi akcijami in zahtevali od pristojnega ministra izvajanje obveznosti, ki jih je sprejel v prid opernih gledališč. Karlovac - Aleksandrija KARLOVAC, 8. — Delegacija A leksandrije je končala danes svoj tridnevni obisk v Karlovcu, s ka terim je Aleksandrija lani ob ob isku delegacije mesta Karlovca A leksandriji podpisala listino o prijateljstvu. Včeraj popoldne je bila na slovesni seji občinske skupščine ta listina slovesno potrjena Med bivanjem delegacije v Karlove cu sta delegaciji obeh mest dolo čili oblike medsebojnega sodelova nja. Tako bo 25. t. m. deset fant kov iz Karlovca odpotovalo na obisk v Aleksandrijo, istočasno pa bo deset fantkov iz Aleksandrije prišlo na obisk v Karlovac. Jeseni bo prišlo do izmenjave strokovnjakov, ki bodo izmenjali mnenje o komunalni dejavnosti, zdravstvu, športu in kulturno-umetniški dejavnosti. Med obiskom v Zagrebu je delegacijo Aleksandrije sprejel tudi predsednik mestne skupščine Zagreba Pero Pirker. Škoda zaradi poplav in neurja znaša 140 milijard dinarjev Rdeči križ pripravlja splošno akcijo za pomoč prizadetim krajem Vojaki brez prestanka pomagajo pri utrjevanju nasipov v Vojvodini .........................................>•■■■■■<.................(litin......................■iiiiiiii...mini.......mn............................................................ NOV RAZVOJ BRITANSKE DIPLOMATSKE DEJAVNOSTI VVilsonov predstavnik Harold Davies v Hanoju da obrazloži namen odposlanstva Commonwealtha Davies je baje Hošiminhov prijatelj - Cabot Lodge zopet ameriški poslanik v Sajgonu - Srditi boji na planoti v srednjem Vietnamu LONDON, 8. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson je sporočil danes spodnji zbornici, da je poslal v Hanoj svojega osebnega predstavnika Harolda Daviesa, da stopi v stik s tam kajšnjo vlado. Davies je že prispel v Hanoj. Do Vietnama ga je spremljal prvi tajnik odseka za Daljni vzhod v zunanjem ministrstvu Donald Murray. Ta je ostal v Vientianu, Davies pa je odpotoval v Hanoj z letalom mednarodne nadzorstvene komi-sije. V Hanoju bo ostal vsaj do ponedeljka, ko se bo letalo vrnilo v Vientian. Ni pa izključeno, da bo svoje bivanje v Hanoju še podaljšal. Davies je parlamentarni tajnik v ministrstvu za pokojnine in Je levičarski laburistični poslanec. Zatrjuje se, da je Davies osebni prijatelj sevemovietnamskega predsednika Hošiminha. Predsednik vlade Wilson je v spodnji zbornici izjavil, da je naloga Daviesa obrazložiti stališče in namene mirovnega odposlanstva Commonwealtha. Ko Je med razgovori nastala možnost Daviesovega obiska v Hanoju, je Wilson po posvetovanjih sklenil ta predlog sprejeti, da ne izgubi priložnosti za nadaljnje poskuse pomirjenja. «Upam, je dejal Wilson, da bo Davies imel možnost odstraniti nekatere dvome o smotrih odposlanstva in približati dan, ko se bodo lahko začela pogajanja o hudi krizi v Vietnamu.« Wilson Je dalje dejal, da je Davies zelo spoštovan v Vietnamu in da so bili pred njegovim odhodom obveščeni člani odposlanstva Com-monwealtha, kakor tudi vse druge zainteresirane strani. Davies je v podrobnostih poučen o politiki odposlanstva Commonvvealtha. Dalje Je Wilson dejal, da so bile ZDA in druge prizadete države obveščene o Daviesovem odhodu in o njegovi nalogi. Dodal je, da so o tem obvestili ZDA, toda se niso posvetovali z njimi. Na številna vprašanja konservativnih po- slancev Je Wilson odgovoril, da rajši išče v Hanoju pozitivne rezultate, kakor pa da bi zadostil radovednosti opozicije. »Ker s Hanojem nimamo neposrednih diplomatskih stikov, je nadaljeval Wil-son, nismo mogli uporabljati normalnih metod. V Veliki Britaniji sta dva Vietnamca, ki živita tu privatno, in Davies je imel razgovor z njima; pokazalo se je, da v Hanoju ne bi slabo sprejeli njegovega obiska. Ko sem bil o tem obveščen, sem bil mnenja, da mora Davies odpotovati. Zbornica mora priznati, da smo morali uporabiti neobičajno pot prav zaradi res. nosti položaja.« Davi se je Wilson posvetoval o tem obisku s člani svoje vlade. Kakor poročajo, sta prvi stik navezala dva severnovietnamska časnikarja, ki živita v Londonu. Baje sta Daviesu rekla, da sta pooblaščena povabiti ga v Hanoj. Toda omenjena časnikarja sta zanikala, da sta povabila Daviesa v Hanoj in dodala, da je Davies pred enim tednom stopil v stik z njima in izjavil, da želi osebno obiskati Hanoj. Onadva sta mu pomagala in mu poskrbela vizum. Wilson ni hotel v spodnji zbornici podrobneje govoriti. Izjavil je samo, da se je vprašanje Daviesovega potovanja načelo med razgovori, ki jih je imel z omenjenima časnikarjema. Predstavnik konservativne stranke za zunanjo politiko Maudling Je objavil nocoj izjavo, v kateri zahteva pojasnila, kako je bil organiziran obisk Daviesa v Hanoju. Maudling ugotavlja, da sta severnovietnamska časnikarja zanikala trditev, da je bil Davies povabljen v Hanoj, in dodaja, da »bi bilo Sajgonu je danes potrdil, da so IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMnilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIItlllllllllllliillillllllliillliiiiillliMilillIlllIlillIlllIlllllllllllll TAJNIK OZN POZIVA NA TOLERANTNOST U Tant pripravlja nove pobude v prizadevanju za mir v Vietnamu Včeraj se je pogovarjal z de Murvillom, danes pa se bo sestal v Londonu z VVilsonom Obote v Zagrebu BEOGRAD, 8. — Predsednik vlade Ugande Milton Obote je danes v spremst-. i člana zveznega izvršnega sveta dr. J. Brileja in drugih osebnosti obiskal v Zagrebu tovarno «Jedinstvo», ki bo v kratkem začel- izdelovati kompletne naprave za tovarno za predelavo mesa za Ugando, in tovarno »Rade Končar«. Milton Obote se je med ogledom tovarne «Jedinstvo» zanimal za možnosti tovarne za izdelavo kompletnih naprav za predelavo sadja i i za kemično industrijo, medtem ko se je v tovarni «Rade Končar« še posebno zanimal za izvozne možnosti tovarne. Vladna delegacija Ugande je popoldne prispela na Reko, od koder Je odpotovala v Senj, da bi si ogledala graditev senjske hidrocentrale. 2ENEVA, 8. — Glavni tajnik OZN U Tant je na kosilu v krožku za tuji tisk v Ženevi med drugim izjavil, da odločno verjame, da bo na svetu prišlo do ideološke in politične tolerantnosti. J-------- V svojem govoru je U Tant analiziral zahodni in vzhodni vzgojni sistem. Dejal je, da v močno industrializiranih družbah stremita vzgoja in kultura po intelektualnem razvoju, in je dodal: «Vi se učite iti na Luno in na zvezde, toda ne poznate moralnih vrednot. Človek Zahoda pozna vse, kar je izven človeka, toda to, kar je v njem ostaja skrivnostna džungla.« Zatem je dejal, da v nasprotju s tem strerri Vzhod po okrepitvi moralnih in duhovnih lastnosti. «Mi, je dejal U Tant, skušamo odkriti li, kar je v nas, iščemo in vse kar nas obdaja, ostaja še vedno skrivnost. To je anahro-nistič. i. Potrebno je istočasno razvijati vse lastnosti r.a vseh področjih. Samo na ta način bo svet, na katerem živimo, boljši. Prav uveljavljati tolerantnost je smoter Združenih narodov.« V zvezi z atomsko nevarnostjo je U Tant poudaril, da mora vsaka ideja in vsako dejanje sloneti na načelih miru. Pripomnil je: »Vsak problem se lahko reši na miren način.« Zatem je U Tant govoril o žariščih napetosti na svetu, zlasti v jugovzhodni Aziji in Kongu. Pouku , dari' je veliko nevarnost sedanje-ljubezen, navezanost, tolerantnost, I ga razvoja, ki škoduje s tako te- žavo doseženemu pomirjenju. Popoldne je U Tant prispe PsT*'z, kjer se je takoj sestal zunanjim ministrom de Murvillom. O tem razgovoru je časnikarjem izjavil: »Imam jasne ideje o koncesijah, ki bi jih morali dati obe strani za mirno rešitev v Vietnamu » Dodal je, da se mu ne zdi umestno govoriti o pobudah, ki jih pripravlja, toda čez nekaj dni bo podal o tem izjavo v New Yor-ku. Pripomnil je, da je stanje v Vietnamu vedno težavnejše. Glede razgovora z de Murvillom je U Tant dejal: ((Izmenjala sva si misli o glavnih zadevah skupnega interesa. Razgovor Je bil zelo pozitiven in zadovoljen sem, da sem m-- priložnost sestati se z de Murvillom. Nocoj je U Tant odpotoval v London, » Ul uu \\KJl presentljivo, da je član vlade, ki nima nič opraviti z zunanjo politiko povabljen v Hanoj prav v trenutku, ko so vietnamske oblasti odklonile sestanek z britanskim ministrskim predsednikom in z zunanjim ministrom«. Kakor že najavljeno, je prispel danes v London glavni tajnik OZN U Tant, ki se bo jutri razgovarjal z Wilsonom o Vietnamu. Danes se je U Tant sestal v Parizu s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom. Centralni komite patriotične fronte Severnega Vietnama Je ob enajsti obletnici podpisa ženevskega sporazuma o Vietnamu objavil poziv na prebivalstvo in na vso svetovno javnost. Severnovietnamsko prebivalstvo poziva, naj podvoji napore za premaganje težav, ki so jih povzročili ameriški letalski napadi, in za okrepitev obrambe. Dalje poziva vse države sveta, naj odločno protestirajo proti ameriškim kršitvam ženevskega sporazuma in proti vojni v Južnem Vietnamu ter njenemu širjenju v Severni Vietnam. Iz Washingtona poročajo, da je ameriška ženska organizacija «Wo-men strike for peace« napovedala, da bo poslala svojo delegacijo v Djakarto, da pregleda možnost pogajanj za konec vojne. V Djakarti se bo delegacija razgovarjala s tamkajšnjimi skupinami, ki predstavljalo Severni Vietnam in juž-novietnamsko osvobodilno fronto. Bela hiša Je danes javila, da je ameriški poslanik v Sajgonu general Maxwell Taylor odstopil in da je bil na njegovo mesto imenovan Henry Cabot Lodge. V sredo bo državni tajnik za obrambo Mc Namara spremljal Lodgeja v Saj-gon na razgovor s Taylorom, z juž-novietnamsko vlado in s poveljnikom ameriških čet v Južnem Vietnamu generalom Westmorelandom. Računa se, da bo Lodge prevzel svoje mesto sredi avgusta. Kakor je znano, je bil Cabot Lodge že poslanik v Južnem Vietnamu in ga je nadomestil general Taylor, ko Je ameriška vlada sklenila zaostriti vojno v Južnem Vietnamu. Ponovno imenovanje Lodgeja za poslanika tolmačijo v diplomatskih krogih kot znak, da se ZDA morda začenjajo nagibati k prepričanju, da je edina mogoča rešitev v pogajanjih. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da bodo razgovori s Taylorom in s predstavniki južnovietnamske vlade ter z generalom Westmore-landom omogočili Lodgeu, da ((dobi popolne informacije o sedanjem položaju v imenu predsednika Johnsona«. Predstavnik Bele hiše je dalje izjavil, da ne more še povedati, ali bo Alexis Johnson ostal še dalje pomočnik ameriškega poslanika v Sajgonu. O imenovanju Lodgea bo razpravljal jutri senat. Tudi preteklo noč so enote osvobodilne vojske obstreljevale z minometi utrjeno postojanko, ki brani Kontum. Novi številni napadi osvobodilne vojske na planoti v Srednjem Vietnamu so po mnenju ameriških vojaških opazovalcev zrak, da osvobodilna vojska vodi obsežno ofenzivno akcijo, da bi prerezala Južni Vietnam na dva dela v višini 15. vzporednika, kjer je večji del pokrajine Kontum sedal že pod nadzorstvom osvobodilne vojske. Izkrcanje novih 8.000 vojakov mornariške pehote v Srednjem Vietnamu tolmačijo kot ame-rišk. ukrep, da bi preprečili načrte osvobodilne vojske. Ameriški vojaški predstavnik v bili včerajšnji boji ameriških in saj-gerskih vojakov z osvobodilno vojsko na «področju D« najvažnejši od vseh, pri katerih so sodelovali ameriški vojaki, od kar so prišli v Vietnam. Ni pa hotel povedati o ameriških in avstralskih izgubah. Boji so se nadaljevali tudi danes in so bili zelo srditi. Danes popoldne je sajgonska e-nota padla v zasedo, ko Je šla na pomoč vladni postojanki na plantažah gume v Dau Tieng 60 kilometrov severno - vzhodno od Sajgona. Ubitih je bilo nad sto sajgonskih vojakov, med katerimi tudi trije ameriški častniki. Danes je skupina 81 ameriških leta’ izvedla več bombnih napa-d na Severni Vietnam. Metali so tudi propagandne letake. V Sajgonu so danes odredili stroge varnostne ukrepe zaradi govoric o možnosti novega državnega udara. Policija je v pripravljenosti. Zatrjuje se, da državni udar pripravlja polkovnik Fa Ngoc Tao, ki je bil obsojen na smrt v odsotnost’ zaradi dveh prejšnjih posku-sčl- državnega udara. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Po najnovejših podatkih je orkan, ki je v soboto in v nedeljo zajel razne kraje Jugoslavije, povzročil skoraj 20 milijard dinarjev škode. Na področju Vojvodine je nevihta poškodovala posevke na površini okrog 15.000 hektarov. V okraju Leskovac v Srbiji je nevihta prizadejala na področju 130 vasi okrog 8 milijard škode. Najhuje je bilo prizadeto kmetijstvo. Uničeni, ali občutno so poškodovani posevki na okrog 30.000 ha njiv. Namesto da bi okraj dal okrog 1200 vagonov presežka pšenice, računajo, da bodo morali za kritje potreb prebivalstva poskrbeti 2500 vagonov pšenice. Cenijo, da so letošnje poplave in nedavna nevihta povzročili za okrog 140 milijard škode, ki je ne bo tako lahko nadomestiti, čeprav so mnoge domače in inozemske dobrodelne ustanove že poslale prizadetim krajem znatno pomoč. Jugoslovanski Rdeči križ pripravlja široko splošno jugoslovansko akci-j? ki naj bi omilila posledice poplave. Med razpravo o tej akciji na današnji seji izvršnega odbora organizacije so ugotovili, da so poplave v Vojvodini in Baranji zajeli okrog 100.000 ha plodne zemlje Voda ogroža nad sto naseljenih krajev, med njimi štiri mesta. Po do sedaj zbranih podatkih je voda porušila 160 hiš, medtem ko jih je okrog 10.000 neuporabnih za stanovanje. Sama škoda od poplave se ceni v Vojvodini na okrog 116 milijard dinarjev. Končno škodo pa bo moč ugotoviti šele, ko se bo voda umaknila s poplavljenega področja. B. B. HiiuiiimHiiiiiuiimiMimmiiitiiiimiiiiiiiiniiiiininiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiia KRIZA V SKUPNOSTI ŠESTIH Hallstein obtožuje Francijo da ni hotela «ustaviti uro Francoski predstavnik se ne bo udeležil zasedanja šestih finančnih ministrov PARIZ, 8. — Danes so uradno javili, da se francoski finančni minister Giscard D’Estaing ne bo udeležil zasedanja finančnih ministrov šestih držav skupnega tržišča, ki bo 19. julija v Stresi. V Bruslju so se danes sestali stalni predstavniki Italije, Zahodne Nemčije, Nizozemske, Belgije in Luksemburga. Francoski predstavnik je bil odsoten. Navzoči so govorili o posledicah odsotnosti francoskega predstavnika V krogih skupnega tržišča v Bruslju poudarjajo važnost diplomatskih stikov, ki se bodo navezali prihodnji teden v Parizu med zasedanjem sveta NATO. Zlasti poudarjajo, da se bosta belgijski zunanji minister Spaak in nizozemski zunanji minister Luns sestala z de Murvillom in govorila o krizi v gospodarski skupnosti. Spaak se je včeraj razgovarjal s predstavnikom komisije gospodarske skupnosti Hallsteinom, danes pa z Lunsom. Hallstein je danes izjavil, da se bo jutri sestal v Duesseldorfu z italijanskim zunanjim ministrom Fanfanijem. Hallstein, ki je govoril nocoj na zborovanju gospodarskega sveta zahodnonemške demokristjanske stranke, je izjavil, da je spor, ki je nastal v Bruslju, zelo resen, toda potrebna je velika previdnost glede postavljanja domnev o prihodnosti. Očital je Franciji, da ni hotela privoliti, da bi 30. junija med pogajanji v Bruslju ((ustavili uro« S tem v zvezi je pripomnil, da so prav Francozi januarja 1962 predlagali tak postopek, ko so želeli nekaj in so imeli težave, da bi prepričali ostalih pet družabnikov. , ., Končno je Hallstein izjavil, da Je stanje, ki je nastalo, zelo resno, vendar pa ni »nepopravljivo«. Potek pogajanj ne dopušča zaključka, da je sporazum nemogoč Poudaril je, da Je treba «začeti zdravljenje krize tam, kjer se je začela«. V Luksemburgu so danes javili, da se bo svet ministrov evropske skupnosti za premog in jeklo sestal 13. julija v tem mestu, kakor je bilo določeno, čeprav je Francija zahtevala, naj se sestanek odpove Razpravljali bodo o tehničnih vprašanjih, glede katerih lahko odločajo tudi v odsotnosti enega od šestih. Nigerijski poslanik pri evropski skupnosti je danes sporočil, da so se uspešno končala pogajanja za pridružitev Nigerije k skupnemu tržišču. NUOACHKOTT, 8. — Predsedstvo mavretanske republike je sinoči sporočilo, da je Mavretanija sklenila izstopiti iz skupne afriške in malgaške organizacije. O tem je predsednik republike obvestil državne poglavarje ostalih držav članic. Omenjena organizacija je bila ustanovljena lanskega februarja. Njen predsednik je bil mavretanski predsednik Ould Daddah. Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.6, najnižja 17.8, ob 19. uri 18 stopinj, vlaga 89 odst,, zračni tlak 1CC6.6 narašča, veter 9 km severovzhodnik, nebo 5 desetin po-oblačeno, morje razburkano, temperatura morja 23 stopinj. Tržaški tl a e v n i k Danes, PETEK, 9. Julija Veronika Sonce vzide ob 4.24 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.32. Luna vzide ob 16.23 jn zatone ob 1.13 Jutri, SOBOTA, 10. julija Ljubica SEJA DEŽELNEGA SVETA Začetek razprave o osnutku ustanove za razvoj obrtništva Kritike opozicije ■ Zahteva po primernem zastopstvu Slovencev v uradih in organih bodoče ustanove UPRAVIČENA ZASKRBLJENOST PRISTANIŠKIH DELAVCEV Sindikalisti pri dr. Mazzi zaradi Javnih skladišč Sindikalisti zahtevajo takojšnje posredovanje vladnih organov, da se Javnim skladiščem omogoči prebroditi sedanjo krizo Na včerajšnji seji deželnega sveta so začeli razpravljati o zakonskem osnutku deželnega odbora o ustanovitvi Ustanove za razvoj obrtništva v Furlaniji-Julijski krajini (ESA). Zakonski osnutek šteje 21 členov in je zelo važen, saj je v vsej deželi 23.000 obrtniških podjetij, v katerih je zaposlenih 65.000 ljudi. Poročilo o zakonskem osnutku je podal demokristjan Chieu, ki je rekel, da ga je že četrta komisija podrobno proučila ter da se je na posvetovalni stopnji izrekla zanj večina njenih članov. Predstavniki manjšine so izrekli samo formalne pripombe in ugovore, s čimer pa ni bilo spremenjeno bistvo osnutka. Zato je izrazil prepričanje, da bo zakon sprejet tudi v deželnem svetu brez kakšnih posebnih ovir. Ustanova za razvoj obrtništva ne bo po svoji zamisli pravzaprav nič posebno novega, saj je že država ustanovila Vsedržavno ustanovo za obrt in malo industrijo (ENAPI), po kateri se je tudi zgledoval deželni odbor pri sestavi svojega zakonskega osnutka. Žal pa je ta vsedržavna ustanova v naši deželi le životarila in ni dala nobenega odločilnega prispevka za razvoj obrtništva. Zato je bilo treba ustanoviti ESA. Člen deželnega zakonskega osnutka, ki določa naloge u-stanove, omenja številne tehnične, umetniške in trgovinske posege, ki se tičejo obrtništva, poleg tega pa bo ustanova tudi sodelovala pri strokovni vzgoji obrtnikov in pri podeljevanju kreditov. Poročevalec je omenil avtonomijo, ki jo bo uživala ustanova, katero pa bosta nadzirala odbornik za obrtništvo in deželni odbor tudi zato, da se dejavnost obrtništva uskladi z gospodarskim načrtovanjem. V razpravo je prvi posegel komunist Moschioni. Zavrnil je trditev svetovalca Chieua, da so nekateri svetovalci v komisiji izrekli le formalne ugovore. Res je ravno nasprotno, to je, da so bili ti ugovori tudi bistvenega značaja. Komunisti niso načelno nasprotni ustanovi, saj bo zelo važna za razvoj obrti in bo koristila obrtnikom. Ne strinjajo pa se z vsebino zakonskega osnutka. Predvsem ni prav, da ne bo imel nad ustanovo nobenega nadzorstva deželni svet. Poleg tega bodo obrtniki zastopani v ustanovi le z osmimi predstavniki, ki jih bo po svoji mili volji imenoval predsednik deželnega odbora, kar je čisto navaden paleinalizem. Razen tega se tudi ne smejo izbrati predstavniki obrtnikov samo iz Pozno ponoči je pokrajinski odbor KD z 18 glasovi proti 11 odobril poročilo tajnika dr. Botterija ter sklep, da se izvedejo spremembe v občinskem odboru z vključitvijo dveh socialistov, in sicer svetovalcev Mocchija in Hreščaka. V zadnjih tednih so liberalci, misovci in nekateri demokristjan-ski desničarji zagnali vik in krik o »nevarnosti, ki preti italijanstvu Trsta in italijanskim tradicijam tržaške občinske uprave* z vstopom v občinski odbor slovenskega socialističnega svetovalca Dušana Hreščaka. Pritisk, ki ga vse tržaške reakcionarne sile vršijo, je usmerjen predvsem na vodstvo tržaške Krščanske demokracije, ki je skupno z ostalimi strankami levega centra sklenilo, da je prišel čas, da se uresničijo sklepi vodstev teh strank o neposrednem sodelovanju socialistov v občinskem odboru, ker so socialisti do sedaj podpirali odbor samo od zunaj. V sredo in sinoči se je sestal pokrajinski odbor Krščanske demokracije, da razpravlja o tem vprašanju in da zavrne obtožbe desnice. Na sestanku je imel glavno poročilo pokrajinski tajnik dr. Botteri o temi: »Tradicije tržaške občine*. Botteri je dejal, da se .demokratični katoličani ne morejo vživeti v politične izkušnje in tradicije tržaške občine pod avstro-ogrsko upravo: izkušnje in tradicije, ki niso ne demokratične ne katoliške, ampak nasprotno, protidemokratične in protiklerikalne.* Potem ko je govornik obširno govoril o politiki liberal-nacionalne stranke do leta 1918, politiki, ki jo je zgodovinar Tamaro v knjigi »La storia di Trieste* označil za podobno fašizmu in škvadriz-mu, je poudaril, da so bili tedanji najvišji politični voditelji tudi voditelji masonerije. Zato je jasno, da se demokratični katoličani ne morejo sklicevati na te tradicije in te izkušnje. Nato je Botteri poudaril, da je kratkotrajna predfašistična demokratična izkušnja v tržaški občinski upravi našla svoj izraz. — kar je v luči sedanjih polemik zelo pomembno — v »Odboru za javni blagor*, kj je bil ustanovljen v Trstu 30. oktobra 1918 po uporu mesta proti Avstriji in ki je bil sestavljen iz 12 pripadnikov liberal-nacionalne stranke, 4 socialistov in 4 Slovencev (dva nacionalista in dva socialista). Te Slovence je povabil v odbor podesta Valerio, član naoional-liberalne stranke. Potem ko je govoril, kako so fašisti in po 8. septembru 1943 skupno z nacisti ravnali s katoličani, je pokrajinski tajnik KD odrekel »kolaboracionistom, ki so danes v raznih strankah n> ki se postavljajo za sodnike v i- Zveze obrtnikov, ki je sedaj pod vplivom Confindustrie. Moschioni je poudaril, da je treba zastopnike obrtnikov izvoliti in jih ne imenovati od zgoraj. Zatem je spregovoril socialdemokrat Bisol, ki je pohvalil pobudo za to ustanovo ter pripomnil, da bi morali morda biti obrtniki v njej bolj močno zastopani. Po njegovem mnenju so obrtniki važen sloj, ki zagotavlja obstoj zasebnega gospodarstva in s tem tudi politične svobode. Za njim je spregovoril komunist Šema, kateremu je sledil socialist Giacometti. Rekel je, da bi bilo bclje prej končati razpravo o zakonskem osnutku o pravni ureditvi obrtništva, ki se je pričela predvčerajšnjim in so jo prekinili. Z novo ustanovo se uresničijo zahteve PSI in gre torej za pozitivno pobudo, vsaj v njenih splošnih obrisih. Toda deželni svet bo moral imeti nad delovanjem nove ustanove pravico do nadzorstva. Nadalje bi morali dati možnost tehničnega spopolnje-vanja ne le obrtnikom, to je lastnikom podjetij in delavnic, marveč tudi uslužbencem. Svetovalec je tudi kritiziral delovanje ustanove TNIASA. Rekel je nadalje, da se bodo morali obrtniki bolj specializirati. V zvezi s tem bodo socialisti predložili popravek k zakonskemu osnutku. Kritiziral je tudi način zastopstva obrtnikov v ustanovi in rekel, da bi se moralo število zastopnikov obrtnikov zvišati od 8. na 10. Zakonski osnutek tudi n? omenja, kdo bo predlagal te zastopnike. Na koncu pa je še dodal, da je zadovoljen spričo pažnje, ki jo dežela posveča obrtništvu. Demokristjan Urli je zavrnil kritiko svetovalca Moschionija, liberalec Trauner pa je ostro kritiziral ravnanje večine. Komunist Pel-legrini je v svojem govoru dejal, da bo treba zakonski osnutek temeljito izboljšati, kajti v sedanji obliki ne bo mogel dovolj pomagati obrtnikom. Poleg tega mora biti zakon instrument, s katerim se izboljša položaj obrtništva in doseže njegov razvoj, pri čemer ga bo treba uskladiti z gospodarskim načrtovanjem. Ce zakon ne bo tega upošteval, bo zelo malo veljal. Pei-legrini je kritiziral tudi sedanje delovanje nekaterih ustanov, uri čemer je omenil zlasti še posledice dejavnosti ustanove «Ent,e Tre Ve-nezie«. Svetovalec odv. Skerk je dejal, da pomeni zakonski osnutek nadaljnji korak naprej v gospodarskih in socialnih posegih dežele. Osnutek, se menu etike jn zgodovine* pravico braniteljev trobojnice in domovine. »V teh dneh — je nadaljeval Botteri — se mnogo govori, kako so ti ljudje s svojimi in z nacističnimi rokami sneli trobojnico po 8. septembru 1943, ko so demokratični katoličani v vrstah odporniškega gibanja postavljali o-snove za demokratično in nacio-ralno bitko za osvoboditev. Ali se hočejo demokratični katoličani opomniti na takšne tradicije o-brambe italijanstva? Ali bi se morala naš občinski odbor in naš župan sklicevati na to, kar so naredili v tržaški občini kolaboracionisti med 1943. in 1945. letom?* Si Kvestura sporoča, da je v sodelovanju s cestno policijo in mestnimi redarji pretekli teden uvedla posebno službo za zaščito tišine. Pregledali so 150 avtomobilov in 70 motociklov ter naložili 60 glob. Policija je obiskala tudi številne javne lokale v mestu in okolici. Včeraj popoldne ob 14. uri je bil pogreb mizarja 18-letnega Lu-cia Serravalleja, katerega truplo so našli v grmu v Spominskem parku pod grajskim obzidjem. tiče velikega števila prebivalcev naše dežele. Obrtništvo v naši deželi ima zelo stare tradicije in njegovi izdelki so znani tudi preko naših meja. Ker se tiče zakonski osnutek tudi velikega števila Slovencev na tržaškem področju in v goriški pokrajini, je odv. Skerk predložil tudi resolucijo, s katero je pozval deželni odbor, naj poskrbi, da bodo tudi Slovenci primerno zastopani v uradih in organih ESA. Kasneje mu je odbornik Giust zagotovil, da sprejema odbor njegovo resolucijo kot priporočilo. Zadnji je spregovoril demokristjan Metus, ki je polemiziral zlasti z liberalci in zavrnil Moschionijevo trditev, da je ravnal deželni odbor pri sestavljanju tega zakonskega osnutka pa-ternalistično. Po nedeljskem neurju se je včeraj popoldne okrog 18. ure vreme spet nenadoma poslabšalo in kratko, toda silovito neurje je zajelo ves predel dežele Furlanije-Julijske krajine. Tako hudega vetra kot v nedeljo ponoči sicer ni bilo, pač pa so bili ponekod vrtinci, lilo je kot iz škafa ter je vmes padala tudi toča, ki je zajela pas od Sesljana proti Prečniku. V dvajsetih minutah je v Trstu včeraj popoldne padlo 37 mm dežja, sunki vetra pa so dosegli 67 km na uro. Voda je vdrla v številne lokale, trgovine, garaže in spodnje prostore zlasti v nižjem predelu mesta. Tako je naglo narasla voda vdrla tudi v Studijsko knjižnico v Ul. Gep-pa, kjer je na ulici dosegla višino več kot 30 cm. Voda, ki jo požiralniki niso mogli ustaviti, je vdrla v garažo palače CRDA in skoraj preplavila dva avtomobila, v garažo hotela Jolly, v številne trgovine, :gOjS,tjJfie ,4t). druge lokale ter zasebna stanovanja v pritličjih. Na gradu Sv. Justa je vrtinec dvignil in razbil kulise, tako da so morali odpovedati večerno predstavo. Promet po obalni cesti, zlasti v Bar-kovljah je bil preusmerjen, ker je voda, kot običajno pol metra visoko preplavila Miramarski drevored, ha cesto pa je padlo kamenje, blato in polomljene veje. V nekaterih krajih so se zaradi naliva porušili podporni zidovi in je padel omet s hiš. Najbolj poplavljene so bile Ul. Torrebianca, Ul. Machiavelli, Ul. Trento, Ul. Geppa, Ul. Valdirivo ter Ul. Roma. Zaradi poplave je trpel tudi avtobusni promet, mnogi avtomobili pa so obtičali v vodi. Gasilci so imeli polne roke dela. Klicali so jih na sto in sto krajev, posredovali pa so v 50 najbolj nujnih primerih pri poplavah v lokalih, trgovinah in stanovanjih. Na obrežju je voda vdrla v lokale in trgovine tudi zaradi tega, ker je naraslo in pljuskalo morje. Kot običajno ob takih prilikah, je prišlo do prizorov, ki se zdijo tragikomični: bosi pešci s čevlji pod pazduho, moški z zvihanimi hlač-niki, lastniki in uslužbenci lokalov, ki izplahujejo vodo itd. Na železniški progi Videm-Dunaj sta se med Dunjo in Klužami usula dva plazova, zaradi česar je bil ustavljen železniški promet. V Gra. dežu so bili veliki valovi in plaža je bila opustošena Vožnja z avtomobili je bila dobre pol ure zelo otežkočena, ker je bila zaradi močnega naliva slaba vidljivost. Tudi včerajšnje neurje je povzročilo škodo kmetijstvu zlasti v predelih, kjer je padala toča. Smrtne posledice padca Na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice je včeraj preminil 68-letni Gasparre Ceccbich, ki je stanoval v taborišču pri Padričah št. 60. Moža so sprejeli na zdravljenje 4. maja, in sicer s prognozo 90 dni, ker si je pri padcu v stanovanju zlomil levo stegnenico. Smrt je nastopila zaradi komplikacij. Minister Bo bo sprejel tržaško odposlanstvo Na prošnjo tržaškega župana dr. Franzila bo minister za državne u-deležbe Bo 14. t. m. sprejel v Rimu tržaško komisijo, ki se ukvarja z vprašanjem ladjedelnice Sv. Marka, ki ji je svoj čas že sprejel minister za proračun Pieraccini. V kc misiji, ki jo bo tokrat vodil vladni komisar dr. Mazza, bodo deželni podpredsednik prof. Dulci, tržaški 'župan dr. Franzil, pokrajinski predsednik dr. Savona, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, predstavnik Nove delavske zbornice CGIL Burlo in predstavnik Delavske zbornice Fabricci. Komisija bo z ministrom za državne udeležbe razpravljala o vprašanju preureditve italijanske ladje-dtlske industrije, ki jo predvideva vsedržavni gospodarski načrt, in še posebno o bodoči usodi tržaške ladjedelnice Sv. Marka, ki ji preti nevarnost,. da jo bodo zaprli. Skupščina PSIUP Drevi ob 20.30 bo skupščina tržaške federacije PSIUP, ki ima na dnevnem redu razpravo o e-notni delavski stranki in o čimprejšnji preobrazbi tržaškega občinskega odbora. Razdelitev nagrad udeležencem 4. vinske razstave v Nabrežini V restavraciji «Pri sedmih palčkih« v Sesljanu je bilo včeraj razdeljevanje nagrad vinogradnikom, ki so sodelovali na 4. vinski razstavi v Nabrežini. Prvo nagrado za belo vino je dobil Danilo Radovič iz Nabrežine štev. 79, ki je prejel zlato kolajno pokrajinske uprave in pokal deželne uprave. Prvo nagrado za črno vino je dobil Franc šemec iz Prečnika štev. 5, ki je prejel zlato kolajno repentaborske občine in pokal urarne-zlatarne Sedmak iz Sesljana. Drugo nagrado za belo vino je dobil Lambert Pertot iz Nabrežine štev. 88, ki je prejel srebrno kolajno Tržaške hranilnice in posojilnice ter škropilnico kmetijskega konzorcija. Drugo nagrado ropa in raznih tatvin Na kazenskem sodišču se je začela razprava proti 38-letnemu Do-rotu Colakoviču, jugoslovanskemu beguncu po rodu iz Knina, ki je zaprt v tržaškem zaporu od 3. maja. Razprava je bila odložena na 14. julij, ker je obtožencev branilec odv. Gioseffi zahteval postopek z redno preiskavo. Predsednik sodišča dr. Rossi je odložil razpravo v pričakovanju zadevne razsodbe ustavnega sodišča glede hitrega postopka. Colakovič ima na grbi precej dolgo obtožnico, ki vsebuje kar 8 obtožb. Obtožen je nameravanega posilstva, spolzkih dejanj, ropa, kršitve cestnega zakona, protizakonite nošnje orožja, dajanja lažnih izjav javnemu funkcionarju, ropa in tatvine, Colakovič je do sedaj zanikal, vsako krivdo. Ce bo sodišče na prihodnji razpravi pristalo na zahtevo po novem postopku, bodo razpravo odložili za nedoločen čas in znova uvedli vso preiskavo z zasliševanjem obtoženca in prič, Colakovič pa bo ostal v zaporih, ker so obtožbe precej hude. Sedanja obtožnica pravi, da je Colakovič 1. maja letošnjega leta pri Križu zagrozil s samokresom in hotel posiliti jugoslovansko državljanko Stojno Krstevo, ki se mu je upirala in zbežala. Vladni komisar dr. Mazza je sprejel na razgovor predstavnike sindikalnih organizacij pristaniških delavcev FILP-CGIL in CISL, ki so zaprosili za sestanek. Sindikalni predstavniki so vladnemu komisarju predočili zaskrbljenost pristaniških delavcev zaradi položaja, ki je nastal zaradi denarnih težav, ki jih imajo Javna skladišča, kar lahko povzroči velike težave zlasti glede tranzitnega prometa skozi Trst. Predstavniki pristaniških delavcev so zaprosili vladnega komisarja, naj posreduje, da bodo osrednje oblasti ponovno obveščene o resnem položaju,v katerem se sedaj nahajajo Javna skladišča ter o stališču sindikalnih organizacij, ki zahtevajo takojšnje posredovanje pristojnih vladnih organov, da se omogoči pristaniški ustanovi pre- ža črno vino je dobil Dušan Radovič iz Nabrežine 138/A, ki je prejel srebrno kolajno pokrajinske u-prave in škropilnico trgovine Josip Terčon iz Nabrežine. Razdeljevanje nagrad so se udeležili predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, deželni odbornik za kmetijstvo dr. Comelli, pokrajinski tajnik dr. Vascon, predsednik pokrajinske turistične ustanove odv Terpin, ravnatelj in strokovnjaki Kmetijskega nadzorništva, na-brežinski župan, odborniki ter nekateri svetovalci. Po pozdravnem nagovoru župana Legiša je spregovoril dr. de Rinaldini, dr. Comelli, dr. Perco in g. Lenarduzzi, ki so čestitali nagrajencem ter omenili škodo, ki so jo kmetje utrpeli zaradi nedeljskega neurja. Vsak je s svoje strani obljubil pomoč prizadetim kmetovalcem. Podrobneje bomo poročali v nedeljski številki in bomo navedli tudi druge nagrade, ki so jih prejeli vinogradniki iz nabrežinske občine. . Razprava odložena Tedaj, nadaljuje obtožnica, je Colakovič ukradel potno torbo, v kateri je Krsteva imela obleko, potni list, 12.COO lir in 20.000 dinar jev ter potno torbo, v kateri je jugoslovanska, državljanka Anka Ivanova por. Mihajlova imela potni list, železniško vozno karto za povratek v Jugoslavijo, 10.000 lir, 4 dolarje in 2500 dinarjev. Colakovič je zbežal z avtom, čeprav je Krsteva zgrabila za kljuko avtomobila in zahtevala stvari, ki jih je skupno z Mihajlovo pustila v avtomobilu. Colakovič je vozil avto Ford-Cortina z evidenčno tablico FR 85 brez šoferske knjižice in imel je samokres brez dovoljenja, javnemu tožilcu, ki ga je zasliševal, pa je dejal, da je samski, medtem ko so nato ugotovili, da je .poročen in da ima dve hčerki. Razen tega, pravi obtožnica, je izjavil preiskovalnemu sodniku, da je pri švicarskem državljanu Werru v službi kot šofer tovornika, medtem ko so preiskovalni organi u-gotovili, da je bil nekaj časa le klient Werra, ki je taksist, in da mu je celo ukradel edini taksi. Obtožnica nadalje pravi, je Colakovič 18. aprila naogvoril na avtobusni postaji jugoslovansko državljanko Rozo Antič, naj se z njim odpelje ^ avtom. Odpeljal jo je v gozdič blizu Padrič, toda ženska je zbežala in pustila v avtu 1 liter žganja, 10 škatel cigaret, 20 jajc, 10.000 lir in 4 dolarje. Ob 'koncu je v obtožnici že zapisano, da je Colakovič ukradel jugosl. državljankama Marici Veselinovič in Mikosavi Vasiljevič kovček, radijski sprejemnik tran-sistor, 80.000 dinarjev in obleko. Nagovoril je ženski, naj mu izročita dinarje, da jih bo zamenjal, nato pa je izginil z dinarji in blagom. Nevarna padca Ob 16.40 so na ortopedskem oddelku javne bolnišnice sprejeli 80-letno gospodinjo Giuseppino Pi-kaunik vd. Gaio iz Ul. Beccaria št. 4. Zdravniki so ugotovili, da ima ponesrečenka zlomljeno desno stegnenico. Pikaunikova je povedala, da je približno dve uri poprej nerodno padla v svojem stanovanju. Okrevala bo v 90 dneh, ako ne nastopijo komplikacije. Tudi 68-letna Marija Suran por. Coslovich iz Ul. Molino a Vento št. 11 je včeraj zjutraj nerodno padla po stopnicah, ki vodijo z vrta v domačo kuhinjo ter se je pri tem ranila po levi nogi. Ponesrečenka je sprva mislila, da bo padec ostal brez posledic, vendar so bolečine s časom tako na rasle, da se je odločila ter poklicala avto RK. Ob 17. uri so u> sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice zaradi verjetnega zloma stegnenice. Suranova se bo morala zdraviti 90 dni. broditi sedanjo veliko krizo. Poleg tega so sindikalni predstavniki predočili vladnemu komisarju tudi nujnost, da se čimprej ustanovi Pristaniško ustanovo, ki jo predvideva deželni posebni statut, da se prepreči nadaljevanje sedanjega položaja, ki že dlje časa moti delo v pristanišču, ter da se dokončno reši vprašanje vzdrževanja Javnih skladišč z okrepitvijo pristaniških dejavnosti. Po sestanku z vladnim komisarjem, so sindikalne organizacije sklenile, da bodo s podporo in sodelovanjem osrednjih sindikalnih organizacij nadaljevale z akcijo pri vladnih oblasteh za ureditev stanja v Javnih skladiščih. V soboto začetek mednarodnega festivala fantastičnega filma V soboto zvečer ob 21. uri se bo na dvorišču grada Sv. Justa začel Tretji mednarodni festival znanstveno - fantastičnega filma. Po uvodnem predvajanju kratkometraž-nega filma «Ptiči» Harolda Beckerja (ZDA), bodo predvajali film ((Neverjetni astronavt sreča vesoljsko prikazen« ameriškega režiserja Riberta Gaffneja, v katerem i-grajo glavne vloge James Karen, Nancy Marshall, Robert Reilly in David Kerman. V zadnjem trenutku je bil v program festivala vključen še en film, s katerim se je število udeleženih d’'žav povečalo na 10. Gre za iranski film «Knjiga kraljev« režiserja Serydouna Rahnena. Organizatorji festivala so na ta film v začetku sicer računali, toda v zadnjih dneh niso več upali nanj misleč, da še ni dokončan. Toda prav včeraj zvečer so dobili telefonsko potrdilo, da bo film mogoče predvajati. Zanimanje za ta film je precejšnje, saj je Iran povsem nova država na področju tovrstne filmske proizvodnje. Servdoun bo svoj film sam predstavil v Trstu v okviru tiskovne konference, na kateri bo govoril tudi o problemih mlade iranske kinematografije. Včeraj popoldne je vodstvo festivala objavilo dokončen seznam predvajanih filmov. Filme v retrospek-tivnv sekciji bodo predvajali od nedelje dalje vsak dan ob 17.30 v Avditoriju v Ul. Teatro Romano, kratkometražne in dolgometražne filme pa bodo predvajali z začetkom ob 21. uri na grajskem dvorišču, ali v primeru slabega vremena, v Avditoriju. Festival se bo zaključil v soboto .17. t. m. Cirkuška parada sredi naliva «Parada» Ameriškega cirkusa ni uspela. Sinoči ob 18. uri bi bila morala iti povorka živali in akterjev Ameriškega cirkusa, ki je raztegnil svoje šotore pri Sv. Ivanu na igrišču nogometnega kluba S. Giovanni, od glavne postaje proti Sv. Ivanu. Toda prav v trenutku, ko je začela skozi velika vrata Starega pristanišča prihajati povorka, se je vlil dež, ki je ves načrt pokvaril. Na pot je šel le del povorke. Na čelu kolone je šlo v gosjem redu kakih dvajset velikih slonov, za njimi so se zvrstili konji, ki je biio še več. Za konji so šli dromedarji in kamele, nato se je kolona prekinila, kajti naliv je bil prehud. Vendar se je čez nekaj minut opogumila za ((glavnino« še manjša skupina konj in ljudi, ki so se tako rekoč izgubili v nalivu, saj jim nismo mogli slediti več kot nekaj korakov. Ljudje, ki so vedrili po lokalih ali pod kakim napuščem, so pomilovali ljudi in živali, ki so morale na dež. Nestrpni avtomobilisti pa so zaradi blokirane ceste začeli pritiskati na klaksone, da je pilo na trgu pred kolodvorom za minuto dve oglušujoče. Ce ljudem iz Ameriškega cirkusa prvi stik s tržaškim občinstvom ni bil najlepši smo prepričani, da bodo deležni toplejšega sprejema na predstavah, ki se bodo začele danes in trajale vse do 22. t. m. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 8. Julija 1965 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 9 ljudi. UMRLI SO: 73-letna Elisabetta Zor-zenon vd. NatlMi, 72-letni Giovanni Gregoroviic, 36-1 etni Cataldo Ferrieri, 67-letni Gaspare Celcic, 6 ur stari Paolo Vigini, 10 ur stari Martino Braico, 68-letni Antonio Gentile, 17-letni Lucio SerravaMe, 81-letni Antonio Morassut. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <5 7. — 11. 7.) Crevato, lil. Roma 15; 1NAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; dr. Gmeiner, Ul Giulia 14; Pizzul-Cignola, Korzo ltalia 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Služba od 13. do 16. ure Crevato, Ul. Roma 15; 1NAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43: dr. Codermatz, Ul. Tor S Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Pizzul-Cignola, Korzo ltalia 14; Prendini. Ul. T Vecellio 24; Serravallo. Trg Cavana 1. LADJE V PRISTANIŠČU TRST: Honda (Libanon). Oruda (Jug.), Sotirios L. (Grčija), Marra-kesch (Marok), Pobjeda (Jug.), Pon-derosa (ZDA), A. Lauro (It.). Dra-gona (It.), Brick VII (It.), Oiimpia (It.), Niobe (Liberija), Volta River (Gana), Fuclnatore (It.), Athinai (Grčija), Rubino (It.), Nagos (Liberija), Valeria (Panama), Elvira (Panama), Saturmia (It.), Vulcania (It.), Trenora (Panama), Saipa II (It.). C. Colombo (It.), Bulmar (It.). Indiana (It.), Gendar (Et.), Axum (Et.), Bovec (Jug.), Zelengora (Jug,), P. Car-melina (It.), Marinda (Liberija), A-lize (Francija), A. Montanarl (It.), C. di Mešalna (It.), Norfold (Norveška), iiiHiiiiiiiiiiniiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiimiuummiiimi OB NAPOVEDANIH SPREMEMBAH V OBČINSKEM ODBORU Izjave tajnika KD dr. Botterija na sestanku pokrajinskega vodstva Pokrajinski odbor KD odobril spremembe v občinskem odboru Dr. Botteri zavrača šovinistične izbruhe desničarjev in fašistov proti najavljeni vključitvi slovenskega socialista v občinski odbor iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiii,ii,iliiiiiiinii,iiiiii TUDI VČERAJ ZVEČER NEURJE NAD TRSTOM IN OKOLICO Zaradi naliva voda preplavila vse ulice v nižjem predelu mesta V pičlih 20 minutah^ padlo 37 mm dežja - Toča v zgornji okolici - Voda vdrla v lokale, podzemne garaže in tudi v Študijsko knjižnico v Ul. Geppa • Avtomobili v vodi - Ustavljen promet itd. BEGUNEC PltED TRŽAŠKIM SODIŠČEM Pestra kriminalna dejavnost na zajetnem seznamu obtožnice Obtožujejo ga poskusa posilstva, spolzkih dejanj, cestnih prekrškov, nošnje orožja, SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v soboto 10. in nedeljo 11. julija v NABREŽINI v počastitev 20-letnice osvoboditve Ljudsko veselico sobota 10. julija: ples od 20. do 24. ure. nedelja H. julija: ob 16. uri: otvoritev; ob 18. uri kulturni spored, pri katerem sodelujejo GALLUS — Trst SLOVAN — Padriče BRIŠKI GRIČ — Števerjan IGO GRUDEN — Nabrežina VALENTIN VODNIK — Dolina SLOVENEC — Boršt LIPA — Bazovica PROSEK - KONTOVEL REPEN VESNA — Križ KRAS — Dol-Poljane SREČKO KOSOVEL — Ron-ke iz TREBČ s PROSEKA iz NABREŽINE PO KULTURNEM SPOREDU PLES DO 24. URE. DELOVALI BODO DRUŠTVENI KIOSKI! VSTOP PROST! Združeni mešani zbori: Združeni moški zbori: Godbe na pihala: Šolske vesti šolsko skrbništvo opozarja učitelje, ki so uspešno opravili zaključne izpite tečaja za didaktično diferenciacijo v telesni vzgoji, da na šolskem skrbništvu lahko prejmejo potrdila ali spričevala o tečaju (v delavnikih od 11. do 12. ure) Interesenti naj prinesejo s seboj kolek za 400 lir. Razna obvestila Drž. srednja šola s slovenskim učnim jezikom v Rojanu. Ul. Montorsi-no 8 opozarja, da je vpisovanje v prvi razred šole do 25. julija za u-čence in učenke, ki so dovršili u-spešjio peti razred osnovne šole In do 25. septembra t.l. za one, ki imajo popravni izpit. Istočasno sporoča, da se Je pričelo in bo trajalo do 25. septembra t.l. tudi vpisovanje za drugi in tretji razred. Izleti Prosvetno društvo Skedenj priredi 18. julija izlet na Reko in v Senj. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak dan od 20.30 do 21. ure. # * * SPDT priredi v nedeljo 11. julija izlet v dolino Belega potoka (VVeis-senbach) ob Rabeljskem jezeru z vzponom na Lepo glavo (2049 m). Z avtobusom se bomo pripeljali do vhoda v dolino in od tu po prijetni enourni hoji, bomo dospeli do koče. «Brunner» (1432 m). Kdor bo hotel naprej lahko doseže po prijetnem vzpenjanju (približno dve in pol u-re) vrh Lepe glave, ostali pa lahko ostanejo ob Rabeljskem jezeru. Izlet je sicer usmerjen v malo znano gorsko skupino, kii pa je izredno lepa razgledna točka, postavljena med zr.ane gorske velikane kot so skupina Viša, Mangart in lepe gorske doline Belega in Mrzlega potoka. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 Na razpolago je še nekai prostih mest Pohitite z vpisovanjem. * * • Prosvetno društvo Prosek Kontovel priredi v nedeljo, 1 avgusta enodnevni izlet na Sv. Višarje. Vpisovanje na sedežu društva. Ljudska prosveta Danes 9. julija ob 21. url bo seja odbora prosvetnega društva Ivan Cankar. Vabljeni vsi odborniki da se seje točno in polnoštevilno udeležijo. Kino Nazionale 16,00 «Texas John contro Geronimo« Technicolor. Tom Tryon Arcobaleno 16,00 «1 lunghi cappelli detla morte« Technicolor. Barbara Schell. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «Proibito ai militari« Jack Lemmon. Fenice 16.00 «La rivolta del sette« Technicolor Tony Russel. Grattaclelo 15.30 «1 segreti dl Fila-delfia« Paul Nevvman. Alabarda 16 30 «L'ultima freccia« — Trchnicolor. Cameron Mitchel. Filodrammatico 17.00 «Simbad contro 1 sette Saraceni« Colorscope. Gor-don Mitchell. Aurora 16.30 «Spionaggio a Casablanca« Crtstallo 16.30 «Si spogli infermiera«. Garibaldi Danes počitek Jutri ob 16.30 «11 falso traditore« William Holden, Lll'ly Palmer. Capitol 15.00 «Duello al sole« Technicolor. Gregory Pečk. Prepovedano mladini pod 16. letom Impero 16.30 «A 007 dalla Russia con amore« Sean Connery Vittorio Veneto 17.00 «Lucl della ri-balta« Charles Chaplin Moderno 16.30 «11 tesoro di Rommel«. Astra 17.00 »Kali la dea della ven-detta«. Astoria 17.00 «L’ombra di Zorro« — Technicolor. Abbazia 16.00 «11 ballo delle pištole« Technicolor. Tony Young. Ideale 16.30 «1 due pericah pubbJici« F Franchi, C. Ingrassia. LETNI KINO Sattelite 20,30 «Stan e Olio erol del circo« Stan Laurel, Oliver Hardy. Se ponovi prvi del. Paradiso 20.30 »Sinfonia per un mas-sacro« M. Auclair, M. Mercier. Se ponovi prvi del Danes v Miramarii: predstava «Lučt in zvoki« ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare« in ob 22.15 v italijanščini «Massi-miliano e Carlotta«. DANES ZVEČER OB 21.15 URI a t m* L* § a a na športnem igrišču V J- O Otti «SAN GIOVANNI» Dogodek hrez primere v zgodovini cirkusa! JOHN D. MORTON NAJVEČJO PREDSTAVO NA SVETI ‘ K* OD 9. DO 22. JULIJA VSAK DAN PO ENA PREDSTAVA OB 21. URI ob sobotah in nedeljah 2 predstavi ob 17. in 21. uri Rezervacija in prodaja vstopnic: UTAT, Ul. Imbriani 11, tel. 94-155 - Galerija Prottl, tel. 38-547 Blagajna cirkusa tel. 55-002 OBVESTILO Naprave ameriškega cirkusa zavzemajo površino 30.000 kv. m. Iščemo italijanske delavce, ki so pripravljeni spremljati cirkus in težake za postavljanje in razdiranje cirkusa. OBIŠČITE ŽIVALSKI VRT KONGRES PEN KLUBOV NA BLEDU ZAKLJUČEN Solidarnost ter s z Juanom Boschom katalonskimi in portugalskimi književniki Večina udeležencev odpotovala v Dubrovnik na otvoritev poletnih iger BLED, 8. julija. — Včeraj opoldne se je zaključila seja 33. kongresa mednarodnega PEN, to je pisateljske organizacije, ki povezuje 78 nacionalnih središč v 58 državah. Zaključno sejo je vodil predsednik slovenskega PEN ic'.u ba in podpredsednik kongresnega odbora Matej Bor. Prvi je spregovoril madžarski književnik Istvan Soeter, za niim pa predstavnik UNESCO Francois Roger Caillois. Jean Čamp, predstavnik posebnega centra PEN v Franciji, je predlagal resolucijo, ki obsoja nasilje nad španskimi, katalonskimi in portugalskimi pisatelji in se zavzema za njihove osnovne svoboščine in pravice. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Generalni sekretar PEN klubov David Carcer je obvestil kongres, da sta ugledna književnika iz Latinske Amerike Pablo Neruda in Miguel Asturiar napisala pismo, ki poziva k solidarnosti s pisateljem in državnikom Juanom Boschom. ki so ga nasilno odstra- nili s položaja predsednika Dominikanske republike. Kongres je ta predlog sprejel z odobravanjem. Nato sta govorila še dosedanji predsednik mednarodnega PEN Arthur Miller. Dosedanji predsednik se je zahvalil organizatorjem sedanjega kongresa in gostiteljem za izredno uspešen kongres, Arthur Miller pa je med drugim u-gotovil zavest skupne humanosti, ki vlada med pisatelji ter izrazil mnenje, da je ta enotnost svetu bolj potrebna kot kdaj koli doslej. Arthur Miller je tudi izrazil upanje, da se bo organizacija PEN razširila in okrepila na vseh celinah. Ob koncu se je Arthur Miller zahvalil jugoslovanski deželi, ki je po svojem zemljepisnem obsegu sicer majhna, ki pa je po svojih plemenitih lastnostih brez dvoma med velikimi silami. Slovenski književnik Matej Bor Pa se je zahvalil vsem, ki so s svojimi prispevki pripomogli k uspehu kongresa. Zahvalil se je nniuiinimiimi............................. POLJSKA JE ZA NORMALIZACIJO Z BONNOM Prvi pogoj - meja na Odri in Nisi Kaj vse predvideva novi petletni gospodarski načrt VARŠAVA, julija. — «Novi petletni načrt postavlja poljsko vlado in družbo pred težke, na nekaterih področjih zelo težke naloge. To je normalno nadaljevanje intenzivnega procesa industrializacije, ko z razvojem postajajo naloge vedno težje in bolj zapletene. Imamo pred seboj cel niz problemov, ki nam kot nujnost nalagajo bolj gospodarno in varčno gospodarjenje, hkrati pa terjajo dvig produktivnosti dela, zniževanje proizvodnih stroškov, modernizacijo proizvajalnega procesa, dviganje kakovosti izdelkov, izboljšanje načrtovanja in načina upravljanja, razširjeno reprodukcijo, uvajanje sodobnejše tehnologije. Vse te naloge so nekakšen prehod na višjo stopnjo industrializacije pri istočasnem premagovanju resnične zamude v razvoju zaradi zelo nizke življenjske ravni.« S temi besedami je poljski premier Cirankijevič pred dnevi v parlamentu začel razlago vladnega programa. Sedanje gospodarske razmere v deželi, po besedah Cirankijeviča, nalagajo, da se v prihodnjem obdobju doseže predvideni tempo industrijske proizvodnje, ki je v letih 1962-1963 pojenjala. To bodo omogočili mnogi novi industrijski objekti, ki so bili postavljeni v razdobju pospešenih investicij v dobi med 1960. in 1964. letom, pospešenih investicij, katerih breme v kmetijstvu. Zato bo pospešeni je pustilo bolj občutne posledice razvoj kmetijstva ali točneje in-tensifikacija kmetijstva ena prvih nalog. Bo to naloga, ki mora biti izpeljana, kajti od nje je odvisen splošni gospodarski napredek, hkrati s tem pa tudi splošni dvig življenjske ravni poljskega ljudstva. Na področju poljske industrije pa bo največji poudarek v naslednjem petletnem načrtu dan predvsem kemični, strojni, elektrotehnični in kovinski industriji. Vlada je parlamentu obljubila, da bo svojo pozornost osredotočila na reševanju problemov notranjega tržišča, predvsem na sistematično izboljšanje oskrbe prebivalstva. «Zaradi znatnega povečanja o-sebnih dohodkov prebivalstva v razdobju med 1961. in 1964. letom pri istočasnem nepopolnem izvrševanju vseh petletnih nalog v proizvodnji potrošnega blaga, s čimer je bila povezana tudi nepovoljna dveletna proizvodnja v kmetijstvu, je prišlo do velikega, prevelikega pritiska na domače tržišče, ki še vedno traja. Pri obstoju globalnega tržnega ravnotežja se še nadalje občuti pomanjkanje' vrste artiklov, in to tako glede količine teh artiklov, kot tudi glede širše izbire, kar nujno vodi k težavam v oskrbi prebivalstva,« je dobesedno rekel Cirankijevič. 2e letos je treba ublažiti pomanjkanje tako imenovanega de-ficitnega blaga. Toda premier Ci-rankijevič je opozoril, da se morajo napori omejevati na meje gospodarskih zmogljivosti, ker se ne more dopustiti, da bi se v prometu znašlo več denarja, kot je na trgu blaga. Na Poljskem je stanovanjski problem zelo hud. čeprav se iz leta v leto gradi vedno več stanovanj, je še vedno teh vse premalo, da bi mogla zadovoljiti potrebe ljudi, ki iščejo primernejša stanovanja, predvsem pa za ljudi, ki jih s podeželja zvablja v mesto industrija. Tudi na Poljskem, kot praktično na vsem svetu, i-mamo opravka s pospešeno inur-banizacijo. !HliMi:i:!i:H!i!iiii:!i ;!• I Pred petindvajsetimi leti Poskus fašistične Italije, da napade Jugoslavijo leta 1940 ih:::!*!!::!!:!!!!::: 8. ll::i!l!:!iii:!IH!!:iiilim:i:::lili:tiliilHmil!::iliiimi!!il:!miil!li::i!illiniH!H!-" Iz ohranjenih vojaških dokumentov XI. armadnega zbora Je razvidno, da so zadnje priprave stekle šele konec septembra. Poveljstvo XI. armadnega zbora je 30. septembra 1940 dobilo načrt «Emergenza E« ali tudi «Est» v desetih izvodih. Tudi ta načrt ni več ohranjen v nam dostopnih arhivih, ker je bil na ukaz glavnega štaba suhozemske vojske (SMRE — Stato Maggiore Reggio Eserci-to) 10. 5. 1941 razveljavljen in so ga podrejene enote morale uničiti. Ohranjeni so nam pa deloma akti XI. armadnega zbora v povezavi s tem načrtom, iz katerih zvemo za neke glavne lnije predvidenega napada. Ta zbor bi moral nastopiti na sektorju med reko Idrijco (natančna črta: Bevkov vrh, vas Plužnje, Jagršče, Spodnja Tribuša, Idrijca do Mosta na Soči) na severu in do Novega sveta na jugu (cesta Col-Loga-tec čez Hrušico). Zbor je razpolagal z dvema divizijama «Re» in «Isonzo» in bi moral prodirati v smeri Vrsnik-Ligoj-na proti Vrhniki in Ljubljani. Severno od XI. armadnega zbora bi na sektorju obeh Sor prodiral alpinski zbor v smeri Domžal in Kamnika, južno pa XIV. armadni zbor v smeri Grosuplja. Za sektor Istra nimamo podatkov. Kolike so bile te sile, si lahko predstavljamo, če jih primerjamo z onimi, ki so delovale ob napadu aprila 1941, ko sta na vsej fronti od Žabnic do Reke v prvi črti stala le dva armadna zbora. Sedaj pa na tretjini te črte kar trije! Sicer pa nam Mario Roatta v svojih spominih (Otto milioni di baionette, Milano, 1946, str. 116) pove, da sta med Trbižem in Reko stali 1940 dve armadi in ena v rezervi, ki so štele 37 divizij, 38 artilerijskih grup težkega topništva. «To pripravljalno delo Je bilo najbolj obsežno in najbolj temeljito, ki ga je italijanska vojska izvršila med vojno,« sodi mož o tej komasaciji sil. Nimamo razlo-' ga, da bi mu oporekali, Četudi je v tem nekaj samohvale, saj je Roatta bil takrat načelnik SMRE. Z njim se ujema maršal Ca-viglia, ki je bil takrat inšpektor vojske. Vojne sile, zbrane proti Jugoslaviji, so štele po njegovem 720.000 mož, 86.000 mul in konj, 26.300 avtov; dodaja pa, da bi morala še IV. armada vdreti v Jugoslavijo Iz Albanije (E. Caviglia, Diario 1925-1945, Casini, Roma. — Zapisek od 29. 10. 1940). Rekli smo, da je bil načrt «Emergenza E« razdeljen 30. septembra 1940. Moramo pa dodati, da so italijanske enote za zveze (radio, telefon, telegraf) dobile nov razpored z ozirom na ta načrt že 23. septembra, artilerija pa 29. sep tembra 1940. Kakšno je bilo razpoloženje v Slovenskem primorju v tem času lahko nekaj razberemo iz kratkih zapiskov zgodovinskega dnevnika, ki ga je pisal po- veljnik vojnih karabinjerjev XI. armadnega zbora Pianese Gabriele (Diario storico, fasc. 205 a Muzeja NO Ljubljana). Iz tega dnevnika je razvidno, da je obdobje «Preemergenza» priprava za obdobje «Emergen-za E«, saj pomeni že samo dejstvo, da neki armadni zbor dobi vojaške karabinjerje, prehod iz mirnodobnega v vojno stanje. Pianese je prišel v Kanal ob Soči že junija 1940, kamor se je preselilo poveljstvo XI. armadnega zbora iz Vidma. Njegova glavna skrb Je bila, da je razporejal in vodil vojne karabinjerje po enotah obeh divizij. Ohranil pa je v zapiskih tudi druge podatke. 20. junija 1940 je Pianese o-sebno prišel v stik s civilnim prebivalstvom v okolici Kanala. Te «kmete»so mu prikazali kot «zelo sovražne tipe« — «o-stilissimi«, sam pa ni ugotovil «nič izrednega, ker vsi govore slovenski, so pa bili drugače zelo spoštljivi« do njega. 17. septembra 1940 omenja, da so na križišču Bače-Modre-ja videli Mussolinija. 20. septembra 1940 je bil v Soški dolini princ Umberto, prestolonaslednik, ki Je bil imenovan za poveljnika vseh oboroženih sil proti Jugoslaviji. 29. septembra Je prišel v Tolmin podtajnik vojnega ministrstva general Boddu. 9. oktobra pa je Pianese sam spremljal Mussolinija iz Zadloga pri Črnem vrhu na Studa-no, ko Je odhajal v Gorico Dva dni za njim je princ Um berto v Zadlogu nadziral I. in II. polk divizije «RE». — Kot vidimo, so se vse pokretne veličine fašizma in savojske hiše gibale na «vojnem področju«. Toda 20. oktobra 1940 pa že govori Pianese o kolodvorih Sv. Lucija-Tolmin, Trbiž, Postojna, Ajdovščina, kjer vlaki odvažajo demobilizirance. štiri dni nato odide poveljstvo XI. armadnega zbora iz Kanala ob Soči v svoj mirnodobni sedež v Videm. Kaj se Je zgodilo na politični pozomici, da je bil tako temeljito pripravljen pohod v Jugoslavijo ustavljen? Ne vemo. Komentator doku mentov «L’Europa verso la ca-tastrofe« (str. 644) pravi, da je «splošna situacija to preprečila«. Mi pa lahko še kaj dodamo. Glavni vzrok najbrž ni bila Nemčija. Ribbentrop je 19. septembra 1940 v Rimu izjavil (L’Europa verso la catastrofe, str. 588), da je treba v danem položaju glavni udar osredotočiti proti Angliji. Potrdil pa je, da sta Jugoslavija in Grčija dve coni italijanske sfere in Italija more ubrati politiko kot se ji zdi primemo z vso podporo Nemčije. Takoj v začetku te izjave pa je dodal, da si Nemčija pridržuje pravico le do okrožja Maribor. V istem razgovoru je Ribbentrop močno poudaril, da je proti vsakemu vplivu Rusije v Jugoslaviji in Bolgariji. Mussolini, ki je bil še pred dvema dnevoma ob Soči, je povedal, da ima Italija pol milijona mož na jugoslovanski meji in 200.000 na grški: «Grki pa predstavljajo za Italijo isto, kar so bili Norvežani za Nemčijo pred aprilsko akftijo, potrebno nam je začeti z likvidacijo Grčije...« že zaradi italijanskega prodiranja proti Egiptu, da bi Angleži ne našli zatočišča v grških pristaniščih. Iz vsega Je razvidno dvoje: Ribbentrop ne vztraja več tako ostro kot julija in avgusta na status quo Balkana; 1. zvemo, da si pridržuje pravico nad delom Slovenije — «okrož-Je Maribor«; 2. strah ga je možnega preokreta v Jugoslaviji in Bolgariji v prid Rusije. Mussp- lini pa, kar je čudno, postavlja še sedaj bolj v ospredje akcijo proti Grčiji kot ono proti Jugoslaviji. Omenimo naj še sestanek na Brennerju 4. 10. 1940 med Hitlerjem in Mussolinijem (L’Eu-ropa verso la catastrofe, str. 594 in naslednje). Na tem sestanku se je pokazalo, da je Nemška ofenziva proti Angliji doživela poraz; Hitler tega ne prizna odkrito, toda ves razgovor na sestanku se suče prvenstveno, kako pridobiti Francovo Španijo za napad na Gibraltar in nekaj tudi o Franciji. Cianov dnevnik (4. oktobra 1940) izrecno pravi, da o izkrcanju na Britanske otoke ni bilo več govora. Hitler pa da je postal zopet «odločen ant.i-boljševik«. — Položaj torej, kakor ga je obravnaval sestanek na Brennerju, je bil za samostojno Mussolinijevo akcijo proti Jugoslaviji kar ugoden, zato je najbrž prišel že čez nekaj dni zopet v Slovensko primorje (9. okt. po Pianesiju). Danes najdemo edino razlago, zakaj je odložil napad na Jugoslavijo, v dogodkih, ki so se odigrali med 12. in 15. oktobrom. 12. oktobra je Hitler vkorakal v Romunijo, ne da bi prej obvestil Mussolinija. 2e 15. oktobra je ta v naglici sklical sestanek, da prouči možnost napada na Grčijo. Ciano nam pove (Dnevnik, 12. oktobra), da je bil Mussolini zaradi Hitlerjeve poteze besen: «Vedno me postavlja pred izvršeno dejstvo. Tokrat bo plačan z istim denarjem: iz časopisov bo zvedel, da sem zasedel Grčijo...« Zato odhaja 20. 10. vojska iz Primorske. 28. oktobra začne napad na Grčijo, kar isti dan Mussolini sporoči Hitlerju, ki je prišel na sestanek v Firence. Napad na Grčijo je torej preprečil napad na Jugoslavijo. Fašistična usta so bila sicer velika, radi bi pohrustali obe! Toda, kako ju prebaviti? Najbrž je Mussolini računal, da bo napad na Grčijo lažji tudi zato, ker je Ciano na svojo peto kolono v Grčiji bolj računal kot na ono v Hrvatski. Zaveznika Hitlerja pa si tudi ni u-pal preveč zbosti, mogoče je računal tudi s Činiteljem Rusijo, saj je v obeh zadnjih razgovorih z Nemci pač opazil, da se ti boje ruskega vpliva v Bolgariji in v Jugoslaviji. Mislil si je,