: A Vi. ATEL J 1LAV T J ntce. zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mestc L 8.- 38.—, celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno tevilke 30 rt. — Oglasnina za 1 ram prostora za trgovske in obrtne oglase L 1.—. za osmrt-iila L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—. asi na prvi strani L 2.— v.iriRt v ninvK, EDIN O UrednUtvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se poSiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. Poduredniitvo v Gorici: ulica Giosue Carducci št. 7, I. n. — Telef. št. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Ftlip Peric. flapredulmo v prideiovsnltt žito! Letošnje leto je izpadlo za poljedelstvo dokaj slabo. Ministrski predsednik on. Mussolini je v govoru, ki je imel ob t-v • Vi otvoritve p/ve žitne raz-| e \ Rimu, brez ovinkov poti «kriza je bila; kriza je bila huda». Pri nizkih pridelkih in nizkih cenah ne krijejo denarni dohodki iz izkupička za poljske pridelke često niti naj-nujrejših potreb, radi česar občuti letos kmetski stan po-grbno težko denarno stisko. Če je lansko leto postavilo kmeta v težko preizkušnjo, ni pri vsem tem pravilno, Če se ga polašča tu pa Um malodušnost. Malodušnost ni nikdar na mestu v težkih Časih, ker nam jemlje odporno silo. Sedanja gospodarsku borba pa zahteva povsod celega moža, jeklene volje in dela. Le tako si bomo mogli ustvariti zdravo in trdno podlago za naše gospodarstvo v bodočnosti. Kot vse slabo, ima tudi gospodarska kriza svojo dobro stran. Ona izčisti iz gospodarskega. organizma vse, kar je neprimernega, nezdravega in izsili v težkem procesu nov napredek. Vedno, kadar se konjunktura slabša, moremo opažati stremljenje po zboljšani znanstveni organizaciji dela in tvo čim večji izpopolnitvi v produkciji in trgovini. Industrijske in trgovske organizacije sklicujejo ankete mož-strokovnja-kov, na katerih se razpravlja in Študira, kako priti do čim višje popolnosti v tekmovanju s konkurenco. In tako dovede vsaka gospodarska kriza gospodarstvo za eno stopnjo naprej, v svojem stremljenju do ekonomske popolnosti. Z al i bog se pa mora u-gotoviti, da je poljedelstvo v tem oziru tako konservativno, da T*edo tudi slabi časi mimo rtifnra h rez vidnih sledov v napredovanju glede pridelovalnih sistemov. Poljedelstvo bi v tem slučaju lahko primerjali zanika j*neniu otroku, ki dobi z le-skovo palico, pa se kljub temu ne poboljša. Baš sedanji časi bi morali kmeta vzpodbuditi k resnemu razmišljanju, kaJto od-pomoči, kako gospodariti v bodočnosti, da bo šla barka pravilno naprej. Ker nima poljedelstvo samo niti tako dobrih organizacij, niti kapitala, niti dovolj strokovnjakov v svoji sredi kot drugi stsjiovi, in se poleg tega tudi drži krčevito navad in naukov svojih očetov, je vlada organizirala. žitno bitko, da se v intenzivni propagandi prebije trdi led kmetske konservativnosti, da se tudi kmeta prepriča, du je v njegovem interesu, če sprejme v svoje gospodarjenje napredek v načinih obdelovanja zemlje, kot so ga z uspehom preizkusili tudi že drugi narodi, ki so nam v vzgled na gospodarskem polju. V borbi za konsolidiranje narodnega gospodarstva j* ena izmed prvih nalog dvigniti letni pridelek žita. Ne le cela država je pasivna v gospodarjenju žita — letno se morajo uvažati iz inozemstva velike množina žita, kar šibi plačilno in zunanjetrgovinsko bilanco — pasivni so tudi kraji v naši provinci, kot Istra, Kras, Vipava, Brda in Gore. Tudi ti naSi kraji ne mo-reio kriti svojih potreb z lastnim pridelkom. Vsako pomlad in v prvih poletnih mesecih se izpraznijo kašče in se nakupuje v trogvinah na bukve, in ravno kadar se kašče izpraznijo, imajo cene železno navado rasti. Kaj bi torej bilo pri teh razmerah boi naravno, kot' stremeti za tem, da se tudi pri nas zviša čim več pridelovanje žita? Sedaj je Čas jesenskeg-a dela na polju. Kmet pridno pripravlja zemljo za novo leto in seje ozimino. Pri tem ga je treba opozoriti, da je ravno tukaj polje, kjer se mu nudi možnost napredovati in se gospodarsko ojačati. Glavni viri njegovih dohodkov so pač oni iz obdelovanja zemlje in radi tega bi morala biti pač njegova edina misel, kako izsiliti iz zemlje čim večje dohodke. Glede oranja je naš kmet, ki se ne boji trdega dela, precej temeljit in se trudi, da vodi oralo čim bolj globoko. t)rugače je pa z malimi izjema- mi nenapreden glede uporabljanja umetnih gnojil. Tudi naša zemlja, iz katere so že stoteri in stoteri rodovi pred nami črpali svojo hrano, potrebuje novih snovi, ako hočemo, da nam bo pravilno služila. Samo zemlja, kot v sredini Argentini je, ki je počivala skcfci stoletja in ima v sebi v dobi stoletij nabranih dovolj snovi, katere rabi rastlinstvo za bujni razvoj, rodi sama od sebe. Naša zemlja pa je trudna in stara, izrabljena skozi stoletja in potrebuje zato vedno nove hrane. Treba je gnojiti vsako leto in kjer ne zadostuje domači hlevski gnoj, si je treba pomagati z umetnim gnojilom. Tudi pri naši zemlji velja isto pravilo kot pri kravi, ki se glasi, da se krava pri gobcu molze. Štedenje z umetnim gnojilom je škodljivo za gospodarski napredek. Uporaba umetnega gnojila je dobra kupčija, kar se je izkazalo v stoterih slučajih: za dobro po-gnojitev 1 ha zemlje je treba 300 lir umetnih gnojil, zato se pa zviša pridelek v srednji letini za 700—800 kg, kar odgovarja pri sedanji vrednosti 800—900 lir. Dobička je torej 500 lir. Edini ugovor, ki se more staviti proti uporabi umetnega gnojila, bi mogel biti vremenski rizik, kateremu je poljedelstvo vsako leto podvrženo. Pri dobri letini se umetno gnojilo stotero izplača, medtem ko pri tako hudi suši kot je bila prošlo leto, ne more imeti celega učinka. Vendar pomislimo, da nam bo uporaba umetnega gnojila v dobrih letili prav lahko kompenzirala izgubo slabih let samo ako gnojimo vsako leto. Rizik se razdeli na več let in končni račun izkazuje sigurni dobiček. Za naše kraje je vzpodbu-jevalno tudi dejstvo, da i>ri nas trpi ravno žito razmeroma najmanj na suši, ker se suša pojavlja navadno šele v poletnih mesecih, ko se je žito že napravilo. Pridelovanje žita je torej zvezano pri nas z maisl^ra vremenskim rizikom nego pridelovanje drugih poljskih pridelkov, in radi tega je uporaba u-metnih gnojil pri žitu najmanj riskantna. Za prihodnje leto mora služiti posebno vzpodbujevalno tudi dejstvo, da je lira sedaj stabilizirana. Ne bo več divjih oscilacij v cenah kot še pred letom dni, ko je bilo pravzaprav težko reči, koliko je bila vredna ena stvar. Danes moremo že sigurno kalkulirati s cenami in kdor potroši danes denar v produkcijske svrhe, naj si bo tudi za nakup izbranega semena in umetnih gnojil, stori to lahko brez strahu glede padca cen. Cene se bodo držale stabilno na današnji višini, spremembe bodo le malenkostne in bodo odgovarjale onim na mednarodnih trgih. Pospeševanje pridelovanja žita je za kmetovalca priporočljivo tudi radi tega, ker je v tem slučaju deležen različnih ugodnosti s strani vlade. Ker spada žitna bitka v okvir splošne gospodarske bitke, katero vodi naša vlada v sanacijo narodnega gospodarstva, je izdanih dosti odredb za vzpodbudo k povečanju pridelovanja žita. Od teh je imenovati najprej uvedbo uvozne carine na žito. Ta carina bo držala pšenico pri nas vedno za kakšnih 30 lir višje kot v inozemstvu in bo nudila našemu poljedelcu večji dobiček pri pridelovanju pšenice kot poljedelcem v inozemstvu. Kmetovalci dobijo pa tudi potrebne kredite za nakup izbranih semen, umetnih gnojil, za izboljšanje zemlje in sploh za dopolnitev obratnega kapitala, ki se izkaže potreben pri vsakem intenziviranju gospodarstva Res se ne more kmetu nikdar dovolj odsvetovati pred zadolževanjem, kajti posebno v zadnjem času se je izkazalo, kako usodepolni morejo postati dolgovi. Vendar so bili vsi sedanji kmečki dolgovi napravljeni v 90 od 100 slučajih nepremišljeno v neproduktivne svrhe. Izposojene vsote se niso naložile kakorsibodi produktivno, da bi ostale tudi še do danes kot realna proti-odgovarjajoča vrednost, ampak so se konsumirale. Če si izposodimo, mora biti prej stokrat pre mišljeno, in kadar se denar založi pravilno v produkcijo, nosi stoteri dobiček. Obdelujmo torej naše polje z Nesreča na oceanu Parnik „PrincipesM Mafalda" se potopil ob brazilski obali — Popoln uspeh reševalne akcije : od 1256 potnikov utonila samo desetorica ljajo, da se je parnik «Princeza Mafalda« potopil danes ob 0.35 po polnoči — po ameriškem času* Potemtakem je poteklo od eksplozije do potopitve skoro pet ur. Vsled tega so imele _____________ ________ladje, ki so prihitele na mesto stUa~je ' prebivalstvo. To tem ."nesreče, dovolj časa za rešitev --------večine potnikov in posadke. Ta poslednje omenjena vest pravi v nadaljnjem, da je povzročila ekspozijo v kotlih voda, ki je vdrla v strojni oddelek vsled poškodbe ene izmed opor obeh vijakov. - Vtis v Rimu is Genovi RIM, 26. V Rimu so se razširile vesti o nesreči, ki je zadela parnik «Princeza Mafalda», šele- v prvih popoldanskih urah. Menda bi ne bilo treba omeniti, da so te vesti globoko užalo- Včoraj popoldne se jo ▼ most« razširil« vest, da so |o na oceanu, ob brazilski obali, potopil veliki prekooceanski *par-nik cPrineipossa Mafalda». Vos« jo napravila, kakor |o urnem«, Blcfeok vtis, pretresla in nžalo- bolj, ker so so sprva Sirilo s ti, da Je kakšnih 5M potnikov Izginilo med valovi Oceana. Kakor blagodejen balzam pa je vplivalo na dušo prizadete nacije, ki je svobodneje zadihala, ko se je pozneje izkazalo, da so bile te prve vesti fantastične, pretirane in neosnovane^ v kolikor so se nanašale na Število ponesrečencev. Izkazalo 'se je namreč, na podlagi poslednjih točnih vesti, da se je ponesrečila, komaj desetorica potnikov, kar je po hrsem razumljivo* če j gtfle yse prebivalstvo, in to tem pomislimo, da te od eksplozije na parniku do njegove poto- f pitve preteklo pet ur iia fle b?lo j torej časa dovolj, da se rešijo < vsi, ki sc bili na njem ^kisanl. ! Tembolj, ker so prišle druge ladje takoj na pomoč, Razmerama skrajno malenkostno Število žrtev, ki jih je nesreča kljub temu zahtevala, je treba pripisovati prvi zmešnjavi, k? je (po eksploziji nastala. Klanjamo se Žrtvam katastro- bolj, ker še ni bilo natančno znano število človeških žrtev, ki jih je zahtevala nesreča, in so govorili o stotinah utopljencev. Šele proti večeru so dohajale vesti, Iti so poročale, da število žrtev ni ravno tako veliko. Prebivalstvo se je polagoma umirilo. * 5 (TTRGAHJtveiDimiJ) ^ptOT^V«. ■» * fW ? 2AJ-fMČJiMp V T0fM_ OflfeH pessa desetorica potnikov, so se rešili. navodilo on Turatlla za nedeljske ^slavnostne govornike RIM, 26. Glavni tajnik fašistov-ske stranke on. Turati je razposlal vsem govornikom, ki so bili imenovani za slavnostne govornike o priliki proslave pete obletnice fa-šistoviskega pohoda na Rim, okrožnico, v kateri jim daja navodila za njihove govore. V tej okrožnici jih opozarja, naj se opirajo na poslanico načelnika vlade, ki bo obsegala načrt delovnega programa v novem $estem letu fašistovskega režima. Govorniki bodo morali v svojih govorih pojasniti predvsem obnovo italijansk. gospodarstva, konsolidacijo sindikalnega položaja in zakone^ katere je izdal režim. PoroHi vojvode detle Puglle. bodo prisostvovali trije vlad ar jL MILAN, 26. Danes, nekaj pred 9. uro zjutraj je prispel na glavno postajo v Milanu dvorni vlak, v katerem potujeta s svojim spremstvom francoska princezinja Ana in njen ženin vojvoda delle Puglie proti Neaplju, kjer se bo vršila njuna poroka. NEAPELJ, 2(3. Pri poroki vojvode delle Puglie s francosko prin-cezinjo Ano, ki se bo vršila v Neaplju dne 5. novembra, bodo zastopane skoro vse evropske vladarske rodbine. Poroki bodo osebno prisostvovali tudi trije vladarji, in sicer: Nj. vel. kralj Viktor Ema-nuel III.. španski kralj Alfonz in bolgarski kralj Boris. V Neaplju se vršijo za poroko velike priprave. Otvoritev rstesa zasedanja jugoslavenske nar. skupščine BEOGRAD, 26. Danes »ob 11. uri dopoldne se je sestala ju£0-slovenska narodna skupščina. Pred prehodom na dnevni red je Stjepan - Radić zahteval več popravkov zapisnika; njegovo zahtevo pa je predsednik dr. Peric odklonil. Preči t an je bil kraljevi tukaz, s katerim se je v zmislu ustavnih določb otvorilo redno jesensko zasedanje narodne skupščine. Nato pa je predsednik dr. (Peric sporočil, da je minister za socialho politiko dr. Gosar predložil narodni skupščini načrt zakona o spremembi in izpopolnitvi stanovanjskega zakona z dne 17. maja 1925. Za obnovo zakona /je zahteval minister nujnost. Na popoldanski seji je narodna. skupščina brez debate »sprejela predlog o nujnosti obnove Tega zaKcrna Ter |e l>n talcoj izvoljen poseben lodhor za proučitev novega zakonskega osnutka. Nato so se vršile volitve stalnih skupščinskih odborov. Po končanih volitvah je Jbila seja jugoslovenske narodne skupščine zaključena. PrihotV nja. seja se bo vršila v petek dopoldne. Govor Lloysfo Georgen o vojni nevarnosti v Evropi LONDON, 25. Vest, da bo imel stari angleški politik Lloyd George na velikem zborovanju angleške zveze za Družbo narodov pomemben političen govor, je vzbudila veliko zanimanje in so se tisoči ljudi zbirali pred dvorano Queenshall, da prisostvujejo velikemu dogodku. V svojem govoru je Lloyd George izvajal: Evropski mir ogroža stotero nevarnosti, ki se pojavljajo v obmejnih incidentih in sporih. Te spore pa i>o-vzroča dejstvo, da so se sklepale mirovne pogodbe v času, ko so si vsi le preveč želeli miru in konca dolgotrajne vojne. Takrat so bili poleg tega pri mirovnih konferencah vse premalo poučeni o evropskih razmerah. In- pri izvajanju mirovnih pogodb so se njihova določila lo še poostrila. Države-zmagoval-ke so odrekle premagancem vsako zaupanje s tem, da so jih prisilile k razorožitvi, one same pa se doslej v tem oziru niso niti ganile. Ali je mogoče govoriti o varnosti v Evropi, ko vzdržujejo v Franciji za vsakega razorožene-ga vojaka 20, v Čehoslovaški pa 4 *od nog do glave oboroženih. Premagane države imajo pod orožjem skupno 250.000 mož, države-zmagovalke 10 milijonov. V takih razmerah ni mogoča nikaka pravična razsodba Družbe narodov. Balkan, je dejal Lloyd George, predstavlja za Evropo trajno nevarnost, tudi na tem polotoku vzklije jo dan za dnem novi spori. Llovd George je polagal veliko važnost na to, da bi se Rusija spet povrnila v svoj prejšnji položaj. ko jo je vezalo prijateljstvo z vsemi državami. O polomu ženevske konference za omejitev pomorskega oboroževanja je izrazil le svoje obžalovanje. Evropski narodi bi se morali navaditi na svoj sedanji položaj, potem bi izginil čut vsake- n. ^ c EDINOST* V Trstu, dne 27. oktobra 1927. ga nezadovoljstva. Trajnega miru ne bo, dokler ne bo vsaka krivica, ki ogroža mir, predložena pravičnemu razsodišču, ki uživa zaupanje vsega sveta. Govornik je zaključil: Še živi generacija, ki si želi miru in ki (ji vzbuja grozo vsak spomin na svetovno vojno. Kmalu bo ta generacija izumrla, za generacijo, ki ji sledi, pa vojna ne bo več doživljaj, temveč senzacija, kot jo nudi film. : Profesor Gilbert Murray, ki (je vodil zborovanje zveze za Druibo narodov, je izrazil po govoru 'Lloyd Georgea prepričanje, da za Lloyd Georgea ni 4>ilo dovolj, da je vodil angleški narod v času največje vojne, ter je spričo tega pozval vse, naj mu pomore jo pri delu za mir, da ga bodo potomci smatrali tudi kot velikega soustva-ritelja svetovnega miru. Od govor Ljube Daoldoolfa na predlog opozicij« gloda ustanovitve enotnega demokratskega bloka BEOGRAD, 26. Danes ob 12. uri se je vršil krajši sestanek med Ljubo Davidovićem in šefi opozicije Pribićevićem, Radićem in Jo-vanovićem. Na sestanku je izročil Davi do vic načelnikom opozicijskih strank pismen odgovor demokratske zajednice na predlog opozicije glede ustanovitve skupnega parlamentarnega kluba. V odgovoru naglaša vodstvo Demokratske zajednice, da so interne strankine zadev in neodložljiva parlamentarna vprašanja onemogočila podrobno razpravo o tem predlogu opozicije, da pa je klub Demokratske zajednice mnenja, da je treba razpravljati o tem predlogu z vso resnostjo in stvarnostjo. ki jo zasluži. Gospod Davido-vic je naglasil, da je slej ko prej navdušen pristaš ideje nedinjenč demokracije in da bo s svoje strani nadaljeval započeto akcijo v tej smeri. Izrazil je upanje, da vlada tudi v opozicionalnih vrstah enako razpoloženje. Gržkillsti o pomorskem oboroževanju Turčije ATENE, 26. Glasilo monarhi-sticnih opozicionalcev «Kathime-rini» povdarja v svojem tozadevnem članku, da predstavlja obnova turške mornarice nevarnost za ravnovesje pomorskih sil ob vzhodnem Sredozemskem morju. V nasprotju s tem je «Elefterom Vima» mnenja, da so pomorske priprave Turčije in Grčije neobhodno potrebne za njuno varnost. Grčija je vedno pripravljena sporazumeti se s Turčijo o tem vprašanju ter s tem priprečiti nepotrebno tekmo v oboroževanju med obema državama. Ta tekma se na srečo še ni pričela, lahko pa bi se kdaj pozneje. Itiiaosko-imanla popjasja zaključena v Cnrihu CURI H, 26. Sinoči je izdalo ministrstvo za gospodarstvo ko-numike, glasom katerega so se zaključila pogajanja med Italijo in Švico glede uvedbe nekaterih določil trgovinske pogodbe med obema državama. V komunikeju je naglašeno, da so se pogajanja vršila v prijateljskem duhu in se izraža zadoščenje, da je italijanska vlada prijateljsko vpoštevala želje švicarske vlade. Dogovor, ki bo stopil v veljavo s 1. novembra, vsebuje določbe glede raznih izdelkov švicarske strojno industrije, u-redbe glede svobodnega uvoza raznih italijanskih strojev v Švico, nadalje bodo s tem dogovorom zvišane pristojbine za uvoz in prodajo švicarskih ur v Italiji ter nekaterih italijanskih obveznosti glede avtomobilskih strojev in avtomobilov samih. Sestanek osrednjega in ter sindikalnega odbora RIM, 26: Jutri zjutraj se sestane v palači «Littorio» osrednji in-ter.^indikalni odbor. Kakor predvidevajo v tukajšnjih krogih, bo jutrišnji sestanek velike važnosti. Nadaljevala se bo razprava "o vprašanju cen. Odbor se bo bavil z vprašanjem polnomočij pokrajinskih medsindikalnih odborov glede nadzorovanja cen in z vprašanjem o ustanovitvi konzorcijev med proizvajalci in trgovci. Madžarski ministri pridejo v Italijo 4 DUNAJ, 26. Prihodnji teden odpotuje iz Budimpešte komisija madžarskih politikov v I-talijo. i Ta komisija ima nalog*, da prouči praktično izvajanje delovne ustave. Madžarska vla^-da se namreč namerava poučiti o rezultatih nove italijanske zakonodaje, še čpredno bi izdala odredbe, po katerih bi se naj u-redilo delo na Madžarskem. Člani omenjene komisije so tudi ministri trgovine, socialne, politike in poljedelstva. Komunistično gibanje v Beogradu BEOGRAD, 26. Beograjska politična policija nadaljuje zasledovanje komunistov v Jugoslaviji. Izsledila je komunistično mladinsko organizacijo, v katere prostorih je bila urejena tudi tajna tiskarna. V najkrajšem bi imel izhajati v Beogradu tajen komunistični list «Mladi boljševika. Policija se je polastila tudi mnegih reči, ki pa jih doslej še n% izdala. Pripravljala se je v jugoslovanski prestolnici tudi ustanovitev ženske komunistične organizacije, ki bi naj zasledovala propagandne cilje. Aretiranih je bilo več ljudi, katerih imena se nočejo objaviti. Aretacije v%ltneftji RIGA, 26. Iz Leningrada poročajo, da je bilo tam v poslednjih dneh aretiranih okrog 300 oseb, ki so jih baje osumili, da so sodelovale pri neki tajni organizaciji, ki bi si naj bila nadela nalogo, pripraviti atentate na ugledne boljševike. Atentati bi imeli izvršiti o priliki desete obletnice boljševiške revolucije. Policija je našla pri preiskavah teh oseb in njihovih stanovanj baje večjo množino orožja in streliva. Spopad med vladnimi četami in vstaii v Mehiki NEW-YORK, 25. Po pesteh, ki so došle iz mehikanskega mesta Vera Cruz, so se oddelki vladnih čet v pokrajini ,Mont« Orizaba spoprijeli z vstaškimi četami generala Lozada. V bitki so oboji izgubili mnogo rojakov. V nasprotju z vestmi, glasom katerih bi se naj general Gomez ^nahajal v Guatemali, se doznava, da se je nahajal v taboru generala Lozada. Te vesti potrjujejo tudi firad-ni komunikeji iz prestolnice. Amerikanska letalka Elder v Lis boni LISBONA, 26. Včeraj sta prispela letalka Rutli Elder in njen spremljevalec I-Ialdeman, ki xse jima je ponesrečil prekooceanski polet, na ladji «Lima» z Azorskih otokov v Lisbono. V Lisboni so sprejeli oba letalca z velikim navdušenjem. AinerisKi posiamK v Lisbom z vsem svojim osobjem, zastopniki oblasti in druge osebnosti so se podale na krov parnika, da kot prvi na: evropski celini čestitajo obema letalcema k njunemu poletu in sreči. Letalca je včeraj takoj po prihodu sprejel predsednik republike general Carmona. Za tem sta se Elder-jeva in Haldeman odpeljala na ameriško poslaništvo. V Lisboni jima prirejajo celo vrsto sprejemov in obedov. Letalca sta se odločila z nekim francoskim letalom odleteti naravnost v Pariz. Nemški poslanik v Rima bo prestavljen v WaShington? BERLIN, 26. Včerajšnja «Vos-sisehe Zeitung» je prinesla vefct, da je najbolj resen kandidat na mesto nemškega poslanika v Washingtonu sedanji nemški poslanik v Rimu. Jugoslovanski zunanji minister pri kralju . BEOGRAD, 2t>. Danes popoldne je prispel v Topolo jugoslov. zun. minister dr. Marinković. Kralj ga je sprejel v avdijenci, tekom katere mu je dr. Marinko\rič poročal o jugoslovenskih zunanjepolitičnih zadevah. Letalec Courtney ne namerava preleteli oceana CORUNA (Španija), 26. Kapetan Viljem Courtney je odletel danes popoldne s svojim hidroplanom «Whale» proti Angliji. Od tam je prispel dne 3. septembra z namenom, da preleti Atlantski ocean preko Azorskih otokov in Nove Zemje. Povratek letalca Courtneva v Anglijo pomeni, da je sklenil vsaj za bližnjo bodočnost, da ne bo izvedel poleta preko oceana. Drobne vesti Enakovredni ženski možgani Znana amerikanska borilka za ženske pravice in pisateljica Helen Gardner je zapustila, trdno prepričana, da so ženski možgani prav tako razviti kakor mo^ki, svoje možgane cornellskemu vseučilišču, ki ima že lepo zbirko možganov. Ravnatelj te zbirke, a-natom dr. James W. Papež, je prišel po podrobnem proučevanju možganov do zaključka, da so možgani gospe Gardener kar se tiče sive možganske tvarine, zavojev in brazd najmanj tako, če ne še bolj razviti kakor kateri koli možgani v omenjeni zbirki, v kateri se nahajajo možgani znamenitih učenjakov, zdravnikov in juristov. DNEVNE VESTI naznanitev praznit stanovanj 28. t. m. — torej jutri — poteče rok, ki ga -določa prefektov ukrep z dne 18. oktobra t. 1. št. 8913 glede obvezne prijave praznih stanovanj. Opozarjamo na to še enkrat lastnike hif in upravitelje, pa tudi vse ostale, ki so prizadeti, zato da bodo prvi o pravem času storili svojo dolžnost in da bodo drugi, prizadeti, pripomogli, če bo treba, da se fTprefektov ukrep izvede v polni meri, kar bo gotovo imelo blagodejne posledice. Verižništvo s stanovanji, ki so ga nekateri uganjali v škodo svojega Jbližnjega, bo s tem prenehalo. Za one, ki se ne bodo ravnali po določbah prefektovega ukrepa, je predvidena, kakor smo že poročali, kazen do treh mesecev ječe in do 2000 lir globe, hišnim u-praviteljem pa se tudi odtegne policijsko pooblastilo v zmislu čl. 9 zakona o javni varnosti. * Ni nobenega dvoma, da bodo pristojne oblasti potsopale z največjo strogostjo proti vsem onim, ki ne bodo izvršili svoje dolžnosti. Ptafevnnje pokojnin državnim Mokojencem Od 28. oktobra do konca novembra se bodo pri" sekciji kr. zakladnice v uI. Geppa št. 3, pritličje, izplačevale pokojnine po sledečem redu, upoštevajoč številke pokojninskih knjižic: 1. Civilni vojažki upokojenci izpod bivše vladavine: a) vdove in sirote (vratca št. 8): 29. okt. od štev. 1 do 900, 31. okt. od 901—17G0; 2. nov. od 17(31—6820; 3. nov. od 6821—12000 ; 4. nov. od 12001- dalje, fc) direktni upokojenci (vratca tft. «): 29. okt. od 1—1100; 31. okt. od 1101—2<:"00; 2. nov. od 2601—9100; 3. nov. 9101—13600; 4. nov. 13601 dalje. 2. Pohabljenci, vdove in sirote bivše avstro-ogrske vojske: c) pohabljenci (vratca 6): 10. nov. vsi; d) vdove in sirote (vratca 8): 10. nov. vsi. Onim, ki nimajo pokojninske knjižice, se bodo plačevali obroki na račun 28. oktobra. Svote za sekvestre in alimente se bodo plačevale 4. novembra. Upokojenci, ki se ne bodo zglasili določene<£&. dne, bodo lahko dvignili pokojnino v dneh od 14. do 20., 22. do 24. in od 26. do 28. novembra t. 1. SMRTNA KOSA Iz, Đvi«ta Iictiii piScju: Pretresla je danes vso nailo vas prežalostna vest, da nas je zapustil za vedno naš največji dobrotnik, preblagi, od vseh srčno ljubljen gospod župnik Frančišek Cvejn, ki je 32 let živel med nami in z neutrudljivo požrtvovalnostjo deloval v blagor nas vseh. Truda-polno je bilo njegovo življenje, ki mu ga je nalagal njegov težki stan, upravljal je skoro 30 let tudi župnijo Ricmanje. Z ljubeznijo in svetniško potrpežljivostjo je deloval med nami. Nikdar nikomur ni odrekel pomoči in tolažbe, za vsakega je imel prijazno besedo in dober nasvet, vsakemu je rad pomagal v stiski in zadregi, v bolezni in težavah. Delil je z nami žalost in veselje. Bil je vedno ljubezniv, krotek in ponižen. Skrito je bilo njegovo življenje — življenje svetnika. Njegov delež je v nebesih. Naša srca pa v bridki žalosti plakajo danes ob njegovi krsti. — Srenja Boršt. Telefonska zveza Trst - Monakovo S 1. novembra se ustanovi telefonska zveza med Trstom in Mo-nakovim na Bavarskem preko Dunaja. Pristojbina znaša za vsake tri minute razgovora 4.80 zlatih frankov. POVERJENISTVI IN RAZPRODAJA KNJIG «GORIŠKE MATICE. V TRSTU: Gdč. ranica Ažman, uL sv. Frančiška fit. 2t, I. Veleznana knjigarna Stoka. KOLIKO SOL IN KOLIKO LISTOV IMAJO NEMCI V JUGOSLAVIJI. Po neki statistiki iz leta 1927. imajo Nemci v Jugoslaviji sledeče šole: Otroških vrtcev: v Banatu 29 in v Baćki 35, vkupno torej 04; — ljudskih šol: v Banatu 76, v Bački 101, v Baranji 16, na Hrvatskem in v Slavoniji 11, v Sloveniji 14 samonemških in 18 mešanih slo-vensko-nemiških (namreč z nemškimi vzporednicami), vkupno 236 ljudskih šol; — meščanskih »?ol po eno v Apati-nu. Bački Palanki, Beli crkvi, Vel. Bečkereku, Novem Vrbasu, Novem Sadu. Odjacih, Modošu. v Sloveni-. ji pa dve, vkupno torej 10 meščanskih šol; — gimnazij: v Vršcu 4 nižje razrede, v Novem Vrbasu enako, v Ljubljani en razred, v Mariboru pa 4 vzporednice na realki, vkupno torej 13 razredov. Po isti statistiki izhajajo v Jugoslaviji sledeči nemški manjšinski listi in revije: Dnevniki: Deutschee Volksblatt v Novem sadu; Gotscheer Zeitung v Kočevju; Die Drau v Osijeku; Marburger Zeitung v Mariboru; Mosinger Film v Zagrebu; SudsJaviš cher Lloyd v Zagrebu. — Tedniki: Bachsbodroger Zeitung v A-patinu; Belacrkvaer Volksblatt v Beli cerkvi; Wrschatzer Gebirgsbo- te v Vršcu; Die Wacht v Palanki; Gruss Golt v Novem Vrbasu; Deu-tseher Volksfreund v Vršcu; Er-ste Jugoslavische Miillerzeitung, v Novem Sadu; Jiidisches Volksblatt v Prigljevicah Sv. Ivan; Lebens-\yeg v Novem Sadu; Neue Zeitung v Vel. Bečkereku; Palanka u. Um-gebung v Palanki; Der Seemann v Novem Vrbasu; Heimat v Novem Sadu; Vrba ser Zeitung v Novem Vrbasu; Volksstimme v Mariboru; Cillier Zeitung v Celju. — Mesečnika: Der Jugoslav. Imker; Neues Leben. Vkupno imajo torej 6 dnevnikov, 17 tednikov in 2 mesečnika. V to število pa niso všteti listi v nemškem jeziku, ki jih izdajajo v informativne svrhe Jugoslovani, kakor na pr. «Zagraber Tagblatt». TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 26. 10. 1927. Tržno življenje je zadnje dni nekoliko popustilo. Posebno se je to poznalo na današnjem trgu. Razprodalo s je razmeroma malo blaga, dočim dovoz ni skoro nič popustil. Letošnje leto je vrglo na trg velike množine raznovrstne^ zelja in pridelkov zeljnate vrste. Ne more se pa še pisati o trgu z zeljem, kajti nič ne kaže še, ako bo trgovanje s tem pridelkom doseglo količinam primerno višino. Krompir je že nad en mesec na istem mestu. Slabejše vrste tega pridelka so sicer nekoliko popustile v cenah, ni se pa radi tega trg s krompirjem v ničemer zbolj-£al. Na splošno ta pridelek vedno vlada na trgu — tudi sedaj je krompir najvažnejši produkt trga in kaže to jasno vsako iutro na korzu Cavour, koder drvijo z vrečami obloženi vozički, vozovi in avtomobili. Na sadnem delu trga ni ničesar novega. Razne sadne vrste stopajo v ozadje in začenjajo se šopiriti kakor specijalitete umirajoče sezone. Sadna borza postaja polagoma firma Alberti na Borznem trgu. Tudi cenik je precej pust — ma^ lenkostne spremembe so komaj omembe vredne. Danes je bil izdan naslednji cenik: Zelenjava; Česen 150 lir za stot, rdeča pesa za kuho 100, navadna pesa 60-100, kislo zelje 130-150. korenje 60-100, cvetno zelje 150, navadno sladko zelje 35-50, sladka repa 120, vrzote 30-90, čebula 70-80, fižol v stročju za luš- 'eenje, 3Vctlop»m»n 100-20G, logiko 50-200, malancane 50-120, zeleno-rdeča 60-120, krompir 40-75, pozni grah 280-400, paradižniki 50-160, radič 60-440, radičeve sadike 100-170, šelen 120-200, špinača 70-12, buče za kuho 160-240. Sadje: jabolka 40-320, hruške 100-400, kostanj 50-160, suhe fige 240-280, kaki 120, limone 25-55 lir za zaboj, melagrane 60-90, kutnje 120-140, orehi 330, grozdje 100-500. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. Iz tržaškega življenja # rnmmmmam* S« zastrupil, kar o* I® 291111 o kregala Včeraj je preteklo 14 let, odkar je 39-letni težak Viktor Tiso, stanujoč v zagati Romagna št. 1, dal slovo samskemu stanu ter si izbral družico, ki ga še sedaj zvesto spremlja na težavni poti življenja. Ob tej priliki se je mož domislil, da bi ne bilo napačno, če bi nekoliko popraznoval to veselo obletnico. In zvečer, ko je končal svoje delo, )je krenil v neko gostilno, kjer si je privoščil precejšnje število «kvartinčkov», ki so mu obudili stare spomine in ga spravili v prijetno razpoloženje. Toda, kd se je okoli 21. ure prigugal «v rož-cah» domov, je kmalu spoznal, da ima sladki zakonski jarem tudi svoje slabe strani. 2ena ga je namreč zelo neprijazno sprejela in mu začela brati levite. To je možu hipoma pregnalo dobro voljo; neka.,1 časa je skoro mirno poslušal očitke, ki so vreli iz ženinih ust, naposled se mu je pa zazdelo, da ga «boljŠa pok>vica» vendarle prehudo obdeluje. In v razgreto glavo mu je šinila originalna misel;' sklenil je, da se kratkomalo fc a vedno otrese zakonskega jarma. Ni dolgo razmišljal, ali ni mogoče njegov sklep prenagjjen, kakor je V resnici tudi bil. Ne da bi zinil besedice, je vstal, se podal v podstrešje ter tam izpil znatno količino oetove kisline. Žena, ki je kmalu potem prišla za njim in je uvidela, kaj se je zgodilo, je začela vsa obupana vpiti na pomoč. Prihiteli so ljudje in nekdo se je požuril telefonirat za pomoč rešilni postaji. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik, ki je Tisu izpral želodec in ga s to operacijo rešil iz neposredne smrtne nevarnosti. Nato je bil mož prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se sedaj nahaja v zelo nevarnem stanju. Nezgode prt del«. Sinoči je bil prepeljan v mestno bolnišnico 47-letni težak Josip Maslen, stanujoč v Rocolu - Valle št. 804; imel je zlomljeno levo nogo pod kolenom. Mož je povedal, da mu je' pri delu v tržiški ladjedelnici padel na nogo tram, ki mu je zdrknil iz rok, ko ga je prenašal z nekim tovarišem. — Maslen je bil sprejet v kirurgični oddelek in se bo moral zdraviti najmanj štiri tedne — Ko je 63-1 etni šofer AlojsiJ Bodiuro, stanujoč v ulici Ireneo della Croce št. 4, hotel včeraj zjutraj spraviti v tek motor svojega avtomobila na trgu Gokioni, ga je kljuka motorja tako močno udarila po desni roki, da mu jo je zlomila na kompliciran nački med komolcem in zapestjem. Nesrečni šofer je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč. Nato je bil na lastno Željo prepuščen domači negi. Vesti z Joriškega Goriške mestne Testi Blag—lov nvre cerkve v Kostanjevici na Kras«. V" nedeljo ob 4. in pol popoldne se bo vrftila provizorična blago-s volitev farne cerkve sv. Martina v Kostanjevici. Slavnoeti se udeleže številni zastopniki svetske oblasti ter vsi bližnji duhovniki. Vabijo se vsi okoličani, da se u-deleže proslavitve ter pokažejo svoje veselje nad novosezidano cerkvijo. PriMoe. Na goriškem sodi§ču so pred sodnim dvorom, ki mu je predsedoval sodnik dr. Serpi, prisegli štirje notarji iz novih pokrajin. Vrh tega je prisegel kot odvetnik dr. Antonio Bone, komendator in bivši sodni svetnik ter bivši goriški župan. Pade in se potolče Avgusta Cadne, 57 let stara, stanujoča v ul. Oberdan št. 5, je pri porivanju vozička na roke /tako nesrečno padla, da se je močno potolkla po desnem kolenu. Moral ji je priti na pomoč Zeleni križ. Tudi ženske v gostilni. V goriško bolnico je prišla iskat pomoči neka Marija Pintar iz Šte-verjana pri Gorici. Ima zlomljeno roko. Nahajala se je namreč v neki gostilni v števerjanu, ko je hied pivci nastal prepir. Ker se je ona jela vmešavati med nje in jih braniti, so jo vrgli na tla, pri čemur si je zlomila desno roko. — Zdravniki pravijo, da bo ozdravila v 30 dneh. Ispred sodišča Poljski fat, ki Jo je pošteno izkupil Dolg in suh ter neprestano trdi, da ni bil on. Sodnik pa pravi, da je obdolžen, da je kradel krompir na njivi neke Rože Loščak, ki stanuje v neki vasici v bližini Krmi-na. Piše se Alojz Puler in predsednik sodišča razloži sodnikom in občinstvu, da je bil že neštetokrat kaznovan radi tatvine, goljufije itd. Obtoženec: «Po nedolžnem me obtožujete, jaz sem bil v onem času, ko so kradli krompir, na postaji v Krminu.« Roža Loščak, nizka ženica, ki je Slovenka, pa govori dobro italijansko, prične tako-le: «Bilo je 23. julija t. 1. Malo pred poldnem sem šla> na polje s srpom, kjer sem nameravala delati. Ko se oziram po nai:5 njivi, kar naenkrat zagledam nekoga, ki mirno koplje krompir. Takoj sem biia pri njemu. In sem zrastla: «Kdo ti je ukazal kopati tukaj krompir?« Tat, ki je imel Že va£ kot 15 kg krompirja skopanega, je zagrabil vrečo, v katero je metal krompir, ter je skušal zbežati. «0 — ne boš!» sem si mislila in zagrabila za vrečo. «Pusti i-rečo in krompirl» Ta pa ni hotel pustiti. In tedaj sva se pričela ruvati. «Žakelj pa. bom vzel!» je kričal in mi izvil iz rok srp ter pričel z njim mahati", dokler me ni prav pošteno urezal v prst. Ko je bežal, sem kričala za njim: «Le beži, le beži! Če te danes ne bom, te bom pa jutri dobila!« — To je bilo na soboto. Drugi dan jo bila nedelja in šla sem v Krmin k maši. Po maši pa sem ga zagledala, kako je sedel v neki gostilni pri mi?JŽ Stopila sem bližje in ga pogledala v obraz, nato sem rekla mojemu svaku, ki je stal tam v bližini: «Pazi nanj, tečem po stražnik-. Medtem pa je tujec, ko sem jaz odšla iz gostilne, nenadoma izginil proti postaji in moj svak ni mogel za njim. Stražnik, ki ga je moja hčerka obvestila, je potem tujca zalotil na postaji in ga privedel v zapor. Seveda je tujec še vedno tajil.« Predsednik: «Ali ga poznate in veste prav gotovo, da je ta?« Loščak: «0 Madona! Kajpak ko je! Ravno ta je!« Sodišče ga je obsodilo nato na 2 leti, 2 meseca in na 5 dni zapora ter na eno leto posebnega nadzorstva radi poskušanega ropa. Lepo je ravnal z njo! Tudi ta je bil dolg in ves izpit v obraz. Nosil je ponošeno obleko in se mu je poznalo, da je že velik del svojega življenja presedel v zaporu. Imenuje se Narciz Riavec in je bil obtožen, prvič prestopka posebnega nadzorstva, kar že jasno dokazuje, kakšen ptiček da je, drugič pa, da je nasilno zahteval, in sicer ponovno, od neke 2enske s pisano preteklostjo in sedanjostjo denarja ter jo pretepal. On seveda trdi sodnikom, da je nedolžen, da je ni pretepal in da mu je pač dajala sama od sebe denar v — dar. Tudi jo ni del iskat, ko je prišel iz zapora letošnje poletje, pač pa jo je le slučajno nadel na postaji. Ona se piše Linda Livoni, stara 24 let, in Ima S&losten poklic.. Šibak je njen glas In pJaho se o*iro do njegove inteligentnosti. Tudi za goljufijo je potrebna inte-legintnost. Alojz Trivelli je bil po poklicu sladoledar; bil je uslužben pri iif-kem goriške«! trgovcu s sladoledom in neke nedelje se je odpravil s konjičkom in sladoledarskim vozičkom po nalogu gospodarja v Biljano v Brdili. Ko je razprodal sladoled in — lahko ga je prodal, ker je bila v Biljani tisto nedeljo veselica — je lepo poslal voziček in konjička z nekim drugim čisto tujim človekom v Gorico k svojemu gospodarju, sam pa je lepo zapravil denar. — Gospodar je čakal doma. Dolgo časa ni hotelo biti sladoledarja domov. Nič slabega ni mislil o njem, zlasti. Ker se je zdel njemu in njegovi ženi pošten, posebno, ker so poznali njegovega brata. Kako pa se začudi, ko vidi, ko privozi domov na njegovem vozičku in z njegovim konjem čisto tuj človek. Kako in kaj? Čemu to? On pa pove. Naročil mu je, da je dobil telegram od doma, da je mati smrtno bolna in da inora nemudoma domov. Gospodar je rekel: «Ce je tako, pa naj bo!» Toda bilo je drugače. Zvedel je, da je njegov uslužbenec zapravil denar, zato ga je naznanil. Pred sodiščem se je obtoženec zagovarjal, da je izgubil denarnico in da si ni upal pred gospodarja brez denarja. — Sodniki pa mu niso verjeli in so ga zato obsodili na eno leto, 9 mesecev ječe ter na i50 lil* globe. LIPA Smrtna kesa. V Lipi, občina Temnica, fje to tlni umrl 2ii-letni mladenič Anton Stepančič. Nakopal si je pljučnico in ji je po kratkem boju podlegel. Nagla smrt je tem bolj tragična, ker je omenjeni mladenič umrl tik pred poroko, nc. svoj rojstni dan. In ravno tisti dan, ki je bil določen za poroko, so ga žalostno pokopali. Vsem domačim najiskre-nejše sožalje. — Domačin. RIHEMBERK. V nedeljo, dne 23. t. m., smo položili k večnemu počitku v lastno grobnico zemske ostanke Josipa Terčiča, rodom iz Dobravelj, umrlega že dne 23. aprila t. 1. v Trstu. Ob tej priliki smo po dolgem presledku spet slišali naš preskušeni cerkveni moški zbor, ki je dovršeno zapel tri žalostinke. Le neki tuji osebi se večno lepa «iVigred» ni dopadla. «Le Čevlje sodi naj kopi-tar.» ŠT. VIŠKA GORA. Tatovi na dela. V noči od sobote na nedeljo so se utihotapili neznani tatovi v stanovanje g. Prvanje Ivana, poteptata na Št. Viški Gori. Izbili so šipo v oboknici in se prikradli v kuhinjo. S ponarejenimi ključi so odprli vse shrambe in omare, odnesli nekaj denarja, mesnine, in alkoholne pijače, drugo blago pa so razmetali po tleh, najbrž z namenom. da ga odnesejo po dovršenem pregledovanju občinskega urada. Tudi tu so odprli omaro civilnega stanja, miznice in drugo, razmetali akte in pisma po tleh ter odnesli dva daljnogleda in občinski pečat «Municipio di Monte Sanvi-to», čemur se je pa zelo Čuditi. Morda si mislijo «poštenjaki» sami delati razne dokumente? Tatovi očividno niso poj»olnoma končali svojega dela; prepla 'ili so jih najbrž koraki, katere so ćuli v, prvem nadstropju. Opustili so delo in odšli. Takoj drugo noč pa so se zopet pojavili z namenom, da bi odnesli še ostalo, a bili so pregnani. P. G. PRVAČINA. V dvorani prejšnjega telovadnega doma se je preteklo nedeljo vršil ples: od 3. popoldne do polnoči* Ne vem ali bi bilo umestno ponavljati spet staro pesem o pameti, ki nas noče Še srečati. Izgleda pač, da se nam prav dobro godi, da živimo v izobilju {vstopnina na plesu je bila 8 lir za osebo), da smo krepkega zdravja in se ne bojimo hudih naporov (9 ur plesa)! Kdo bi si mislil, da bo po tako veseli noči odšlo naslednje jutro kakšnih 30 ljudi s prvaške postaje proti Trstu na zdravniški pregled in nato dalje čez morje v Ameriko? Sama mladina odhaja; mlada dekleta in mladi fantje. Tudi solze bo tekle ob slovesu, ki je zmeron* bridko. — Mnogo je takih, ki venomer po* navijajo, da bi te nam ne bik> treba Izseljevati v tuje kraje, če bi doma Imeli več pameti in bi ne zapravljali čas, denar in zdravja na plesiščih in v krčmah! Pa kal V Trstu, dne 27. oktobra 1S27, pomaga, naj človek še tako vztrajno in marljivo pridiga! Sladka novina in godba pa vabi in ubija. Vabi! Kmalu bo ples tudi v Dornbergu in spet bo vstopnina visoka in dvorana polna in spet bo solzna piva *ka postaja in se boino selili. Morda za nas v tujini zamet sreča. Morda, ni gotovo. Vendar je res, da je tujina kot svarilo za bolne duše. Tam šele Človek zve, kako je lepa domača zemlja in kako je bila neumna mladost, ki jo je zapustila. -ab- «EDINOST» umetniški užitek, mnoga kar nam povečuje našo izobrazbo. Znanost jnjjmetnost Knjiže „Goriške Matice" V članku «0 čitanju«, kateri je objavljen v koledarju, pravi pisec sledeče: «V izberi nismo ravno izbirčni, čitamo, kar nam ravno pride pod roke. Kakor smo že prej omenili, smo v pretežni večini kmetski in delavski navod, ki nima časa na razpolago, da bi posvečal čtivu posebno pozornost. Vzamemo V roko knjigo ter pričakujemo od nje nekoliko duševnega razvedrila, in ne zasledujemo Bog ve kako pisateljevih visokih o-z i roma globokih idej, iščemo le hipne zabave in počitka od dnevnega napornega življenja, česar nam prav za prav nihče ne sme šteti v zlo, ker ne iščemo v Čitanju idej ampak počitka.» Nadalje pravi, da na isto naletimo tudi pri drugih narodih. Začetnik namreč ne more takoj do del svojih najboljših pisateljev; zato so posamezna književna društva poskrbela, da dobijo ljudje «tako čtivo, ki jim nudi nekako sredino med navadnimi književnimi proizvodi, katerih vsebina obstoja v umorih, pobojih, zastrupi jen jih, u-grabljenjili itd. ter med deli u-metniške vrednosti.)) Ce si to nekoliko jpodrjobneje ogledamo vidimo, da eo ta društva pravzaprav precej zaostala za onim pravim ciljem, katerega bi morala zasledovati. Ta društva nudijo namreč razvedrilno čtivo, ki ni sicer šund, ki pa tudi nima bogvekako velikih literarnih pretenzij. Držijo torej čitateljstvo na oni nenapredujoči sredini zgolj duševnega razvedrila, kar človeka precej posploši in mu ne nudi nič posebnega«. Kritični smisel čitajo-čega " občinstva ostane vedno pri onem začetnem niču, oplo-jenjc duha in umetniško-du-ševni užitek, izobrazba duha in srca itd* itd. pa so samo prazne fraze v programih takih društev. Njihov namen bi moral biti poleg že omenjenega še ta, da pripravi ljudi za težje čtivo, in bi morala tako težje čtivo tudi od časa do časa zalagati in potom svoje popularnosti razširjati med ljudstvo. Vse to sem lioteL uvodoma povedati, da si lahko ogledamo, ali je Goriška* Matica ostaia na oni posplošujoči stopnji ljudskega okusa, ali pa hoče doseči še kaj več. Zdi se mi, da je ta književna ustanova znala po svojem skromnem obsegu — saj izdaja knjig-e le enkrat na leto in tu mora biti združeno lepo s koristnim — doseči vendarle nekaj več. Skušala se je prilagoditi ljudskemu okusu in prevzeti nato vodstvo in voditi onega našega človeka, kateremu je knjiga v prvi vrsti namenjena, to je kmeta in delavca, k boljšemu spoznavanju lepega in koristnega. Snov in obdelava vsakega dela je globoko ukoreninjena v elementarni prirodnosti našega Človeka. Vse je racionelno porazdeljeno in vsakega je v zadostni m^ri v razmerju z izhajajočimi knjigami. Vsakdo dobi nekaj, kar ga zanima prav posebno in rrmog-o je takega, kar zanima vse. Prisiljenega ni nič. Mnogo je, kar služi razvedrilu, mnogo, kar nam nudi izrazit Koledar: Koledarji so pravo zrcalo ljudskega zanimanja, ljudskih potreb. Koledar je sinteza vseh ostalih knjig skupaj. Njegov pomen je običajno v praktičnosti. Veže najbolj k vsakdanjemu življenju. Sestavki morajo predvsem tu biti poljudni; odtod vodi namreč pot k ostalim knjigam. Od čisto praktičnih člankov na« mora povesti do kratkočasno-razVe-drilne lepote in odtod do umetniškega užitka ali vsaj do navajanja k temu užitku. Naš koledar je v precejšnji meri zadostil tej svoji nalogi. Razporeditev snovi in snov sama so od prejšnjega leta mnogo napredovale. V literarnem delu srečamo imena Janko Samec, Radivoj Rehar, Slavko Slavec, Ivan Vuk, Josip Jurca, Drago Baje itd. Ti sestavki so narod-no-preprosti, govorjeni iz ljudske duše. Naš Človek jih bo lahko razumel. Prevodi so primerno izbrani. Kar je podano tu, je lepo, in obenem ima to vrednost ali, da je duhu či-tateljev po svojem duhu pristopno, ali pa da je po svojem motivu za vse čase in za vse narode lepo. V drugem slučaju mislim na kitajske pravljice. Literarno-kritični sestavki imajo ta pomen, da nas seznanijo z deli drugih narodov in našega naroda. To nalogo sta pregledno in živo izvršila France Bevk in Gizela Majeva. Zelo prijetno čtivo nam bo to, kar korenini v naši zavesti, naših običajih. Na prvem mestu je tu članek dr. Ražma «0 poroki in ženitovanj-skih običajih pri starih Slova-nih». Podal nam je v zgoščeni obliki izsledke češkega znanstvenika Niederleja in to dobro zabelil z lastnim opazovanjem. Priporočali bi mu, da bi se večkrat oglasil po možnosti z lastnimi opazovanji bolj na široko in da bi te združil s kratkim pogledom na zgodovinski razvoj teh običajev. Razen tega je mnogo splošno zanimivih člankov aktuelne vsebine, in takih, ki nam vodijo pogled v širne da-ljave prostora in časa. Skrbno so sestavljeni članki, ki so .pravi kažipot v našem vsakodnevnem življenju (preglednice pristojbin, navodila nabornikom i. dr.). }Mislim, da bo koledar vsestransko zadostil svojemu namenu. France Bevk: Krvavi jezdeci. To je {.močna in pretresljiva slika trpljenja našega naroda v dobi fevdalizma. Tu je v strogo umetniški obliki iranizano celo človeško gorje tfe dobe. To je kontrast razmer in človeške individualnosti, ki trpi svoje in tuje trpljenje. Breme je silno, bolest je fdvojna. Rahlo vidimo od daleč dobrodejno izenačevanje tega gorja z usmiljenjem, dobroto pri bratih sv. Frančiška Asiškega. Tolje nastop nove ideje. Dejanje je enotno-dra-matsko zasnovano. Sintetično nam slika trpljenje celega ljudstva v usodi ene dala povod za zgradbo prvih velikanskih trgovskih cest, ki so vezale Južno Evropo s Severno in Vzhodno z Zapadno. Sol je bila tedaj tako važno blago, da so po njem cenili vse ostale dobrine, tako kakor danes na pr. premog ali žito. Postala je nekakšna stalna valutna vrpdno4a. še danes so neki divji rodovi, ki se poslužujejo soli kot denar. Trgovina s soljo je ustanovila marsikatero trgovsko mesto, ki cvete še danes, ko sol ni več tako važna potrebščina kakor nekdaj. Kako važna je bna, izhaja na pr. iz drastičnega primera, da so neredkokdaj v srednjem veku cela velika mesta in dežele trpele gladu, če jim je izostal dovoz slani kov. Trgovina s slaniki pa je postala tako pomembna šele tedaj, ko so jih začeli kon-servirafi s soljo. Vrednost palca. / Strokovnjaki, ki se pečajo z u-spešnostjo človeka pri delu, pravijo, da predstavlja palec na roki eno tretjino vrednosti cele roke, namreč roke do zapestja. Na prvi pogled nam bo videti ta cenitev previsoka, natančno opazovanje pa naim bo pokazalo, da je prava. Čudno je res, da je palec izmed vseh prstov na roki najmanj cenjen. Prištevan je skoro že med psovke. Med Angleži je navada, da rečejo Človeku, ki je neroden r rabi rok, da nima drugega n*f rokah kot same palce. Gotovo bi bilo bolj pravilno, če bi rekli takemu, da je brez palcev. Pravo vrednost palca so v starih časih bolj spoznavali. Igral je častno vlogo v religiji, umetnosti, vojni, sportu, miru, ljubezni, trgovini, korespondenci — skratka skoro v vsem, kar je človeka zanimalo. Kdorkoli je nekoliko znan z daw nimi običaji, bo vedel, da je nekoč v starem Rimu «.paiec gor» ali g<; za čekovni promet, ter jih obrestuje pO o o večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne Uredite. --Obrestna mera po dogovora.-- Sa rabati varratu ceHts {m Uradne ur^ za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Stev. telef. 25-67. najstarejši stov. teši zavod Harotaite „Edinost" ZOBOZDRAVNIK Dr. Sardoč sprejema ob sobotah popoldne in nedeljah d^oj v POSTOJNI (ambulanca dr. Fr. Gruden) S Izšel je roman NEMEZA Cena L S--, po L 7'20 Pćluciičs MANUFAKTURE TRST HIA DANTE 10 - U!A KfiZZ H! 32 Predno se odločite za katerikoli nakup obiščite SKLADIŠČE POHIŠTVA ALESSANDRO LEVI n Trst. Vin Rettorl 1 (Plozzo Rourit) m V!a Molcanton 7-13. Naše cene ne poznajo konkurence. (mod . ......... .......... Slamoraznice May?@rt£i 8, 10 In 12 col, z verigo (tudi na obroke). — Noži za vsakovrstne s'amoreznlce po vzorcu. — Pasti „GRELL" 2a kune in Hslce. — Lutzove peči. — Amerikanske žage „Remscheld", amerikanski aparati za brušenje žag. — ^eleznine. M. KRIŽE - POSTOJNA. (""> FERRO CHINA PIGATfj Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniiklh avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE 'iS LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Maxx'ml ¥ l Izvršuje vsa tiskarska dela v najmodernejem stilu kakor : « -—-----------j | ludi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejlml stroji, : * Črkami, Lynotype, stereotypljo ter rotacijskim strojem, j I Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. : Ul. S. Francesco d' Assisi