275- št. — 4. leto. Poštnini pavšalirana. Današnja številka velja K 2'— V Ljubljani, Četrtak 10. ItOVCUlbra 1921*
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K
, Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
SLAVI
« Uredništvo:
Wo1fova ulica \f[. Telefon 360
kt‘j>žmca
p
Avj
rnna
ana.
va:
Telefon 44,
ne vračajo, priložiti znamke igovor.
intervencija poslanca Brandnerla radi
opcije.
Beograd, 9. nov. (Izv.) Narodni poslanec A. Brandner je ponovno interveniral pri notranjem ministrstvu in dosegel, da je bilo večje število prošenj za podelitev jugosl. državljanstva takoj rešenih. Pri tej priliki je mogel poslanec Brandner ugotoviti, da radi dolgega zakasnjenja rešitve opcijskih prošenj, radi česar je prosilcem pogostokrat ogrožena eksistenca, ne pade krivda le na ministrstvo za
notranje zadeve, marveč tudi in sicer v veliki meri, na pokrajinsko upravo v Ljubljani, ki nujnih prošenj nit.i ni označila, niti na ponovno intervencijo urgirala tako, da so po njeni krivdi mnogi prizadeti, posebno upokojenci, ki so jim bile vsled tega odtegnjene drag. doklade, trpeli veliko bedo. — #Proti takemu postopanju z našimi begunci bo poslanec Brandner vlažil odločen protest.
Vprašanle ministrstva za soc. politiko.
Beograd, 9. nov. (Izv.) Vprašanje Ukinitve ministrstva za socijalno politiko je postalo akutno. Prizadeto ministrstvo samo je dalo inicijativo za sklicanje protestnih shodov, ki se bodo vršili prihodne dni po celi državi. Večina v vladi stoji namreč od'očno na stališču ukinitve. (Opcfmba uredništva: Ce je vlada tako modra, da smatra za pametno in koristno, ukiniti tako važno socijalno institucijo, čemu naj potem prirejamo protestne shode, na ka-
tere se gospodje v vladi tako malo ozirajo kakor na lanski sneg. Mari zato, da dobi minister za socijalno politiko nezaslužno zaupnico' ljudstva posebno delavskega? Kozlov je ta vlada že dosti ustrelila, naj ustreli še tega, da bo kupa čimprej polna. Delavsko ljudstvo je odločno protestirali proti atentatu na svoje pravice in bo pri prihodnjih volitvah tudi znalo obračunati z atentatorji.)
Demobilizacija.
Zagreb, 9. nov. »Jutarnji lisi« poroča iz Beograda: Na včerajšnji seji ministrskega sveta je poročal vojni minister general Zečevič o stanju naše vojske, ki je bila deloma mobilizirana radi dogodkov na Madžarskem. Ker so odstranjeni vsi razlogi, radi katerih se je mobiliziral prvi poziv, se je ministrski svet sporazumel, da se odpust pbveznikov izvršj stopnjema radi tehničnih neprilik, da. bi se ne ustavil ves promet radi demobilizacije, kakor se je zgodilo pri mobilizaciji. Za tem se je razpravljajo o možnosti vzpostavitve prometa z Madžarsko, vendar pa ni bilo glede tega ničesar definitivnega sklenjeno. Sodijo, da se
bo promet z Madžarsko vzpostavil v najkrajšem času.
Zagreb, 9. nov. »Jutarnji list« do-znava iz Beograda, da se je g Nikola Pašič sporazumno z radikalnim klubom odločil, da ostane sedanja vlada na upravi države, dokler se ne izvrši demobilizacija vojske radi dogodkov na Madžarskem in dokler ne bodo končana pogajanja o-naše.n zunanjem posojilu. Za tem bo ministrski predsednik Pašič ponovno podal ostavko kabineta ter bo imel kralj priliko, direktno se informirati o težn|ah posameznih parlamentarnih klubov jotorn njihovih načelnikov in zastopnikov. Račur.aje, da bo sedanja vlada ostala na svojem mestu še kakih deset dni.
Rekonstrukcija vlade.
Beograd, 9. nov. Glavni odbor demokratske stranke je imel danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o vprašanju rekonstrukcije v;ade. Načelnik Ljuba Davidovič je poročat c glasovih, po katerih se od strani nekaterih radikalcev vodijo pogajanja s člani jugoslovanskega kluba glede vstopa v vlado, kar pa predsednik vlade zanika. Sklenilo se je, da je pc irebno, da se vse stranke, ki tvorijo sedanjo vladno večino, sporazumejo glede pr<'grama in dela, kakor tudi glede pogajanj Z onimi strankami, ki bi hitele vsto-
piti v vlado, ako bi se sprožilo vprašanje rekonstrukcije.
Beograd, 9. nov. Povodom ostavke vlade, ki jo je Nj. Vel. kralj odklonil z izjavo popolnega eaupanja vladi, je kralj danes opoldne pozval na dv.ir predsednika skupščine dr. Ribarja, da bi čul tudi njegovo mnenie glede tega vprašanja. Dr. Ribar je kralja oo.azio-žil sedanji parlamentarni položa> ter poudarjal, da odgovarja sedanj?. koalicijska vlada popolnoma sedanjemu parlamentarnemu položaju.
KONFERENCA v portorose.
Trst, 8. nov. Konferenca v Portorose, na kateri se sicer prav pridno dela, ni dosedaj prinesla še nobeuegi Konkretnega uspeha. Vest, datirana 1* Portorose, objavljena v nekem slovenskem listu, da zastopa reško državo na konferenci Italija, ne odgovarja resnici. Do sedaj ni bilo še niti 7 eno besedo govora o Reki. Nekateri laski 1,stl so s»cer poročali, da se je na zaupni seji delegatov rkzpravUalo tudi o Vprašanju udeležbe reške države na konferenci, ali tudi ta vest je popolnoma izmišljena.
Dunaj, 8. nov. Dunajski doptsni «rad poroča iz Portorose: G->spodar-
* a komisija se je dosedaj sporazumela jnede nastopnih točk: Uvozne in izvozne prepovedi nasledstvenih držav aJJe ukinei° v gotovem roku. Izjeme o dovoljene za primere, predvidene v rgovskih pogodbah. V prihodnjih mescih se bodo vodila pogajanja o tr-«°vinskih pogodbah mtfd onimi na-edstvenimi državami, med katerimi teh”6 obstoiai? take pogodbe. Načelo k “ pogodb naj bo normalni promet rez prepovedi. Medtem se ne bodo iz-8kl ”?kene nove prepovedi in se bodo ob etni.l‘y.do?ov°ri glede omišlienja že skl ^ih PrePOvedi (ned državami, ki ePajo te pogodbe. Poštna komisija jjj/Za,Promet pjsem, dopisnic in pošt-
zavitkov med nasledstvenimi dr-0n-an3i določila tarife, ki so manjši kot NaHVi^r°metu z ostalim inozemstvom, jo ? stori^a sklepe, ki omogeča-. otvontev prometa s poštnimi na-
varh^amr ™.ec^ nas'e<3stvenimi drža-br2n* in Italijo. Razen tega so se za držJavni Promet med nasledstvenimi koj. J?01,1 določili tarifi, ki so manjši »nisji Cc,nai'°dni tarifi. Prometna kohort ,r.azPravlia 0 ten'- naj bi se še Sa D, Jeni va£oni kupnega vagonske-tosan, in ya£oni- ki j‘l1 zahtevaji* hdreriMZ.ne d^ave zase kot vojni plen, 111 mednarodnemu reglementu.
glede medsebojne uporabe vagonov. Zadovoljiva rešitev tega vprašanja bi omc^očila čimbolj svobodno uporabo tudi teh vagonov. Na predlog avstrijske delegacije bo ta komisija sklepala tudi glede vprašanja ustanovitve ene ali več meddržavnih Komisij, ki bo določila vsakokratne potrebe prometnih uprav posameznih držav na premogu in produktov mineralnega olja kot podlago za racijonelno razdelitev tega materiala. Italijanski in avstrijski načrti glede konvencije vseh nasledstvenih držav, s katero bi se medsebojni prometni odnošaji enotno uredili, so se odkazali posebni podkomisiji, ravn«'>-tako kakor avstrijski predlog glede ureditve formalnih načel železniških tovornih tarifov.
POTNI LISTI.
Beograd, 9. nov. Ministrstvo za notranje stvari je izdalo naredbo, po kateri se mora izdajanje potnih listov za potovanje na Dunaj in Avstrijo podvreči najstrožjemu nadzorstvu, zlasti z ozirom na ženske osefts. Potni listi se bodo izdajali samo osebam, ki dokažejo neodložljivo potrebo potovanja, da se na ta način preprečijo iMv>gn-številna potovanja naših državljanov na Dunaj radi nabave b!a?a, pri čemer se kršijo carinski predpisi in škodujejo naši'valuti. Finančno ministrstvo je v zvezi s tem izdalo cit inskim organom najstrožja liavojila glede blaga, ki ga potniki nosijo na sebi ali s seboj z Dunaja.
PADEC MARKE.
Pariz, 9. nov. Pariško časopisje je vznemirjeno vsled padca marke in njegovih eventualnih posledjf, zlasti glede reparacijskega vprašanja. »Echo de Pariš« javlja, da je predsednik Millerand včeraj imel z ministri, ki so pri repafa-cijskem vprašanju direktno interesirani, daljši razgovor. Razpravljali so o zelo resnih odredbah.
Protest NSS proti nameravani ukinitvi ministrstva za socijalno skrbstvo.
Načelstvo NSS je poslalo predsedstvu cehtialne vlade sledeči protestni telegram:
Predsedstvu centralne vlade v Bec-■ gradu.
Podpisano načelstvo NSS odločno protestira proti predlogu za ukinitev ministrstva za socijalno skrbstvo. Načelstvo Narodno-socijalističnc stranke v Ljubljani.
Poleg tega je načelstvo NSS vložil^ pri centralni vladi v Beogradu se sledeči pismeni protest:
Protest.
Podpisano načelstvo Narodno - so-cijolitične stranke v' Ljubljani najodločneje protestira v imenu svojih pusta: ev proti nameravani ukinitvi ministrstva za socijalno politiko. Ministrstvo za socijalno politiko je edina institucija, od katere more na.'c delavno ljudstvo pričakovati samostojno in inicijativno delovanje v obrambo svojih pravic in zaslombo pred izkorišče-vanjem v zasebno - kapitalistične svr-he. Ukinitev navedenega ministrstva bi torej pomenilq atentat na pravice našega delavnega ljudstva, kateri oi že itak v najslabšem položaju nahajajoče se široke ljudske plasti oropal še zadnje pridobitve modernega državnega življenja. Vsled tega podpisano načelstvo od celokupne vlade zahteva, da' takoj umakne predlog za ukinitev omenjenega ministrstva.
Za načelstvo Narodno - sociialistične stranke:
Ivan Deržič, načelnik.
Fakin Zorko, načelstveni tajnik
JUGOSLOVENSKA - ČEŠKOSLOVAŠKA LIGA.
Današnji dan . mora zaznamovati nasa Jugoslavija — osobito Ljubljana — kot zgodovinski dan, dan ustanovitve »Jugoslovenske - Češkoslovaške Lige« v Ljubljani. Ustanovni občni zbor se je vršil v mestni zbornici.
Zborovanje je otvoril dr. Rudolf Krivic s krptkim jedrnatim nagovorom približno takole: O pomenu ustanovitve te slovanske lige mi pač ni potreba natančneje izvajati. Poudarjam le, da so nas osobito dogodki zadnjih dni uverili, da se mora dosedanja sijajita politična zveza Jugoslavije s Cehoslo-vaško poglobiti tudi v naš narod. Delu, ki so ga tako častno započeli naši državniki naj sledi ljudstvo, da da hrbtenico temu združenju z našimi severnimi brati. Treba je bilo torej, da se ustanovi ta ožja zveza skupnega delovanja, kot je že rekel 1. 1848. veliki Ceh Havliček, da je med nami ta vez neobhodno potrebna in vsestransko koristna.
Protektorat te velevažne politično-kulturne zveze je prevzel g. pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar, ki pa se je oprostil udeležbe ustanovnega občnega zbora radi bolezni. — p0 pozdravu gospe dr, Tavčarjeve je prešel g. dr. Krivic na dnevni red zborovanja.
Pravila Lige so bila odobrena od pokrajinske uprave dne 24. okt. letos.
Bistvene točke teh pravil je preči-tal g. dr. I. Lah.
Sledila je volitev odbora, ki se je izvršila z vzklikom. Na predlog g. Tu-stoslemška so bili izvoljeni v odbor sledeči gospodje: Predsednik: dr. Karel Triller. Podpredsednika: dr. Hacin in dr. Gregorin; odborniki: dr. Brilej, dr. Fuchs, I. Vavpotič, dr. Lah, dr. Krivic, H. Krofta, F. Govekar, I. Zalar, Zorko Fakin, I. Ružička, dr. Beneš in P. Sterk. Za namestnike so bili izvoljeni: dr. Kraševec, prof. Kobal, dr. Žirovnik, I. Mohorič, I, Juvan in dr. Pivko. Revizorja, sta:	I. Podržaj in
Henr. Franzelj. Po dovršenih volitvah je nagovoril zborovalce čehoslovaški gen. konzul dr. Beneš, ki je pred vsem pozdravil pričetek skupnega delovanja med narodi v ožjem zmislu 111 sc zahvalil za ta slovanski uspeh pripravljalnemu odboru in jugoslovanski zavesti Slovencev. — Pozdravil je tudi zastopnice jugoslovanskega ženstva ki so vedno, na braniku za čast in korist Slovanstva. — Živela Jugoslovansko - Cehoslovaška Liga. — Kot namestnik predsednika, prvi podpredsednik dr. Hacin je povdarjal končno velik vpliv Cehov, ki ga opažamo v zgodovini naših jugoslovanskih narodov — osobito Slovencev — v zadnjih 50 letih. Njihov duh je vplival na nas. sledili smo jum na raznih potih in priznati moramo, da so bila ta prava j>ota in baš po teh potih smo došli do neodvisnosti. Hvaležni smo jim — in to spoznanje nam je porok,, kako nujno
V boj proti draginji!
-- Vkljub vsem protestnim shodom, resolucijam, spomenicam in anketam se demokratsko-radikalna vlada niti ne gane, da bi ukrenila kaj proti vedno rastoči draginji.
Enkrat že smo povedali, da draginjo nikakor ne povzročajo splošne posledice vojne, temveč da jp povzroča brezprimertia sebičnost, koruptnost in nezmožnost mož, ki so jim demokrati in radikali dali-v roke krmilo države in ki se sedaj s tem krmilom igrajo tako, da se polnijo žepi in blagajne njihovih kapitalističnih in bančnih skupin. Interesi širokih plasti naroda zanje sploh ne eksistirajo in ravnajo se pri svojem delovanju menda po geslu, da čim bolj bo »delavska beštija« lačna, tem lažje jo bo krotiti.
Tako centralni, kot pokrajinski vladi je načelstvo Narodno-socialistične stranke poslalo konkretne predloge, kaj da naj se ukrene, da se naraščanji draginje zameji in razmere omilijo. Zahtevali smo, da naj se ves uvoz luksuznega blaga prepove, zahtevali smo, da se eksporterjem prepove izvoz živil toliko časa, dokler ne preskrbe po primernih cenah z njimi domače prebivalstvo. Zahtevali smo za najpotrebnejša živila, kot je to moka, mast, krompir, fižol, sladkor itd. državno aprovizacijo ali vsaj pomoč samo-obrambnim občinskim aprovizacijam. Zahtevali smo strogo kontrolo nad vso trgovino z valutami in devizami — vse konkretne zahteve, ki bi izpolnjene morale privesti do omiljenja draginje. Zahtevali smo, da mora vlada takoj odrediti, da :e ima ves izvoz plačevati v naši valuti, kar bi brezdvomno ustavilo strašno padanje naše valute, ki grozi privesti naše državno gospodarstvo in s tem državo samo v katastrofo, ki utegne uničiti celo našo državno eksistenco. Vse zaman! Vladni možje se niti ne ganejo, ker bi pač verižniki, prekupčevalci, eksporterji in banke zaslužile po izvedbi teh nujnih, za veliko večino vsega našega prebivalstva, ki pričenja stradati, naravnost neobhodno potrebnih odredb nekoliko manj milijonov, kot dosedaj. In za naše demo« kratsko-radikalne može so ti milijoni glavna stvar, pa magari če hodi potem polovica državljanov raztrganih in lačnih po cestah.
K brezvestnosti, pohlepnosti, dobičkaželjnosti in koruptnosti naših demokratskih in radikalnih vodilnih mož pa se pridružuje v zadnjem času še brezvestnost, pohlepnost, dobičkaželjnost in koruptnost nekaterih večjih in manjših trgovcev, ki zadržuje blago v špekulativnih namenih v pričakovanju višjih cen m že s tem zadržavanjem samim tirajo že itak neznosne cene vedno bolj kvišku. Za vse te prestopke, kot neopravičeno dviganje cen, špekulativno zadržavanje blaga in vse v to stroko spadajoče lumparije zahtevamo odločno od vlade in narodne skupščine, da uvede smrtno kazen i to brez vsakega pardona. Tu ni na mestu nobena sentimentalnost, ker tu gre za eksistenčno možnost, zdravje in življenje najširših plasti našega naroda in v interesu tega naroda in države moramo zahtevati to najstrožjo odredbo smrtne kazni. Ko bo enkrat viselo par brezvestnih oderuhov, izkoriščevalcev, in špekulantov, ki hočejo hitro obogateti ali pa svoje milijone podvojiti in potrojiti na račun gospodarsko že itak popolnoma izčrpanih slojev našega naroda, potem bo kmalu zavladal red in poštenost v tem oziru.
Resno in poslednjikrat svarimo odgovorne činitelje pred groznimi po-bledicami, ki jih poraja njihova brezvestnost, nedelavnost in nezmožnost. Ljudstvo ne more čakati do prihodnjih valitev, ko vas bo pognalo z vaših mest, kamor ne spadate,mo hoče pomoč takoj, ker sicer mora poginiti gladu. In če te pomoči ne bo, pofae lačno ljudstvo na ulico in potem se ne bo več zadovoljilo z papirna timi notami, irazershimi anketami in praznimi obljubami. To naj si demokratsko-radikalni možje zapomnijo, da ne bodo dejali potem, ko bo prišlo do skrajnosti, da jih nismo pravočasno opozorili.
je bila potrebna ta »Liga«. — Zaključil je zborovanje s pozivom »Živela Ce-hoslovaška republika, živela »Liga«!.
ZAKONODAJNI ODSEK.
, Zagreb, 9. nov. »Riječ« poroča iz Beograda:	Zakonodajni	odsek je na
svoji današnji seji, ki se je vršila dopoldne, sprejel zakon o občinskem volilnem redu za Slovenijo, izvzepiši člen 1, ki je bil včeraj vrnjen pododseku, ter člen 46, ki govori o kvalifikaciji, katero naj bi imeli občinski župani. Za tem je bilo sprejetih nekaj naredb ministrstva za kmetijstvo in vode. Prihodnja seja bo sklicana naknadno.
DEMOBILIZACIJA NA ČEŠKEM.
Praga, 9. nov. 0 včerajšnji seji parlamentarne komisije večinskih strank je bilo izdano nastopno poročilo: Parlamentarna komisija strank koncentracije je imela danes dopoldne in popoldne sejo pod predsedstvom poslanca Be-cliyna in v prisotnosti ministrskega predsednika dr. Beneša, ministrov Udr-zala, Dolanskega, Novaka in Šramka. Minister za narodno brambo Udrzal je poročal o dobrem poteku mobilizacije, kar je vzela komisjja z zadovoljstvom na znanje, ker je pripravljenost armade v vsakem oziru obvladala položaj. Ministrski predsednik dr, Benež je naznanil, da se jutri izda demobilizacijsko povelje, ki se bo nanašalo na letnike 1895, 1896 in vse starejše. Izrazil je nado, da bo mogla vlada za vse, ostale letnike čimprej izdati demobilizacijsko povelje. Konferenca se je pečala dalje z drugimi vprašanji, kakor z vprašanjem izvedbe zakona, ki se nanaša na udeležbo države pri čistem dobičku kovinske industrije. Končno se je razpravljalo o pripravah za bližnje zasedanje zbornice, na katerem se bodo obravnavali zakoni, čijih veljavnost prestane s koncem tega leta.
OSTAVKA KABINETA.
Beograd, 8. nov. Danes ob desetih je bil ministrski oredsedriik Pašič sprejet
pri kralju v avdijenci. Ministrski predsednik se je kralju zahvalil za vladi izkazano zaupanje in mu je podal osta. -ko kabineta s' prošnjo, naj jo vpošteva. Kralj je izrazil vladi svoje popolno zaupanje in jo prosil, naj bi člani vlade še nadalje upravjali državo.
Borzna poroSila.
LIRA 19.50 K!
Ljubljana, 9. nov. (Izv.) Na ljubljanski »privatni borzi« t. j. v kavarni »Slon« se je sinoči plačevala lira po 19.50 K (devetnajst kron 50 v.)
Praga, 9. nov. Valute: Marite 33.60, švicarski franki 1732.50, lire 386, francoski franki 670.50, funti 368, dolarji 93, dinarji 102.75, leji 58, levi 50.25, avstrijske krone 1.25* poljske marke 2. 875, madžarske krone 8.. 45.
Curih, 9. nov. Devize: Berlin 2.05. London 21, Holandija 184.50, Newyork 533, Pariz 38.70, Milan 22. 30, Praga 5.S0, Budimpešta 0.47, Zagreb 1.30 Bi’ karešta 3.25, Varšava 0.17, Dunaj 0.19,' avstrijske krone 0.12.
Dunaj, 9. nov. Devize: Amsterdam 209.950-210.050, Zagreb 1603-1607, Beograd 641.0-6430, Berlin 2322-2328, Budimpešta 540.50-543.50, Bukarešta 3545-3555, London 23.740-23.760, Milan 24.990 -25.010, New York 6073-6077, Pariz 43.734-43.770, Praga 6522-6528, Sofija 2995-3005, Varšava 199-201, Curlh 113.475-113.525. Valute: Jugoslovcnski dinarji (tisočaki) 6400-6420, (stotaki)-6380-6408, češkoslovaške krone 6473-6478, madžarske krone 560.50-563.50.
r	nov- devize: Dunaj
5.62-6A0, derlin 130-135, Budim-pešta 34—34.50, Bukarešta 180, Ita-London izplačilo 1400—1435, London ček 1400—1420, Newyorlc 359—360, Pariz 2650 do 27.40, Praga 402—408, Švica 6750 do 6900. Valute: Dolarji 355—368, rub. •ji 16—20, francoski franki 2600, na-poleondori 1220—1300, nemške mar-
k# 14Q iial lira LdflO—UUU
Liberalni demagogi.
Ljubljana, 9. novembra.
Liberalci so sopet v, svojem cle-tnentu. Zabrenkali so na vse svoje strune in strunice in v včerajšnjem obč. svetu ljubljanskem ie izvenela žalostna pesemca o izgubljenem rotovškem raju.
Liberalci so z včerajšnjim nastopom pokazali, da jim ni za resno gospodarsko delo. Ubrali so metode brezplodnega oštarijskega kričanja in surovega demagošt^a. Vse kaže, da se hočejo v občinskem svetu posluževati metod svojega lajbžurnala na Miklošičevi cesti. Če se jim z Ji' ta pot rea tako primerna, svobodno jim. Se imajo nekaj pristašev v Ljubljani in tudi te še lahko izgube. Zato gospodje liberalci, le tako naprej!
Pravzaprav je škoda časa odgovarjati liberalcem in bi bilo najboljše, da se jih pusti, da se izkriče do onemoglosti. Najboljši odg >vor vsekakor ostane resno in smet retin socijalno delo v občinskem svetu. Vendar so pa bjli s strani liberalcev v občinskem svetu in pozneje v liberalnem tisku izrečene gorostasuosti, ki ne morejo Ostati brez odgovora.
NSS očitajo zvezo s klerikalci. Liberalci trdijo, da se je NSS udinjala klerikalizmu. Očitek je budalost, kakršno le liberalci zmorejo. Zastopnik NSS je v občinskem .svetu jasno izjavil, da NSS dosledno ostane v okviru svojega programa in da sodeluje z današnjo večino v občinskem svetu samo ■toliko časa, dqkler bo v skladu z nje-pim naprednim, kulturnim, gospodarskim in socijalnim programom.
Hrušč liberalcev glede kuratorija mestnega dekliškega liceja je bil uprizorjen s teatraliko liberahre pogrebšči-ne. Liberalci za kuratu ij takrat, ko so imeli še večino, niso poznali proporč-nega zastopstva. Zakaj danes 1 Saj ravno liberalci povsod ukinjajo proporc. Dokaz, sprememba sedanjega ob', vol. reda. Sicer pa imajo še sedaj liberalci v kuratoriju večino; — razmerje je 6 : 5. Napredna večina v kuratoriju znaša 9 (poleg^ naprednega predsednika), proti 3 klerikalcem. Kje je sedaj tisti odločilni vpliv klerikalcev;1 Vsekakor samo v/razgretih možganih liberalne manjšine.
Najbolj nesramno je, da liberalno časopisje očita NSS, da v obč. svetu nastopa proti Sokolstvu. In to proti ti-Bternu Sokolstvu, kjer ima med telovadci NSS ogromno večino. Ne bo se li-beraiccm posrečilo z umazano gonjo zanesti v »sokolske vrste politiko. Sokolstvo je za NSS svetinja, ki stoji izven gnjusnih strankarskih polemik. — Zato molčite JDSarji o trgu Tabor, ki so ga tudi naši pristaši gradili in ga bodo tudi naši zastopniki znali braniti proti vsakomur; tudi proti klerikalcem. — Preračunljivi demagogiji JDS pa NSS ne bo nikdar nasedla, tudi glede Sokolstva ne, ker Sokolstvo z liberalno demagogijo nima ničesar opraviti.
Neki liberalni konfuzijoner je v občinskem ?vetu stavil predlog, da se revidira poslovanje mčstne zastavljalnice. V pohočilih današnje liberalno časopisje poroča, da se je reviziji NSS krčevito upirala.
NSS se reviziji ni upirala in jo nasprotno zahteVa, kot pri vseh drugih mestnih podjetjih. NSS je zavzela samo to stališče, da za revizijo niso potrebne komisije, ko imamo kuratorij in mestno knjigovodstvo. NSS se ie nadalje upirala, da bi bil sprejet predlog liberalnega konfuzijoner ja, da preide zavod v privatne, špekulativne roke. To je resnica ip ničesar drugega.
Liberalci naj pa sedaj ne pozabijo. Deficit je nastal pri mestni zastavljalnici samo vsled tega, ker so liberalni občinski očetje lansko leto sklenili, da se mestna zastavljalnica ukine in je bila nato osem mesecev tudi zaprta. Vlog se, ni sprejemalo in obrat je prav-
zaprav počival, dočim se je uradništvo plačevalo. Na zahtevo in intervencijo NSS pri deželni vladi, so potem mestni očetje spremenili svoj pogrešem in »velesocijalni« sklep ter zastavljalnicu zopet odprli. Od decembra lanskega leta, ko je bil zavod zopet odprt, se je napravilo toliko dobička, da ni le pokrita vsa zguba, ki so jo zakrivili liberalci, ampak dosežen lep prebitek. Sicer bo pa o zastavljalnici še prilika v občinskem svetu, da se pogovorimo o liberalnih namigavanjih.
Najbolj brihtno pa se je odrezal šišenski Bajželj s svojim nujnim predlogom. Glede zgraditve vodnjaka. Prav prijateljsko mu svetujemo, da vpraša g. dr. Trillerja, kaj se pravi staviti nujne predloge.
V veliko zadrego je spravil svoje tovariše socijalno čuteči JDSar gospod Dežman, ki je priznal, da se mestnim užitninskim uslužbencem že šest let godi velika krivica, da jih nihče ni hotel poznati. Doktor Triller je Dežmanu z vso vnemo mahal, da naj molči. . A socijalno čuteči Dežman je naprej govoril in govoril, da bivša demokratska večina šest let ni poznala malega človeka.
Kapitulacija tovjetike Rusije?
Sovjetska vlada je poslala angleški vladi noto, v kateri izjavlja, da je pripravljena priznati dolgove carske Rusije do 1. 1914 in se obvezati v njih izplačevanje. Ta korak je storil Čičerin v upanju, da se s tem sklene definitivni mir med Rusijo in Evropo, in se na ta način izpolnijo oni predpogoji, ki jih je stavila bruseljska kopferenca glede odpretja kreditov za gladujoče v Rusiji. Pogoji, ki jih pridružuje Čičerin svoji koncesiji, niso bistveni, marveč čisto postranska in nevažna dekoracija, ki naj olepša rusko ponudbo, ki je dejanjsko zelo enostavna — kapitulacija.
Zapišimo najpreje: Dasi odločno odklanjamo boljševiške metode in teorije, se, ne veselimo, da so morali komunistični eksperimentatorji kapitulirati pred kapitalizmom evropskega zapa-da. Bilo bi nam bolj simpatično, da bi zlate milijarde ne romale iz že itak pošteno izpraznjenih ruskih žepov v za-padnjaške banke. Toda to je navsezadnje le teoretiziranje, kajti na tehtnico padajo le realne vrednote.
Izjava Čičerinova je tedaj kapitulacija. Osnovana misel ruske boljševiške revolucije je bila — svetovna revolucija; nada na njo je krepila revo-lucijonarpi val. Ta nada je bilo eno glavnih prepričanj sovjetskega sveta, brez nje bi si morda boljševizem ne osvojil Rusije. Kajti tudi kader boljše-viškega vodstva se’je zaVedal, da postane uspešnost socijalne revolucije problematična, ako. se ne izvrši v vsem svetu. Kajti danes v dobi tako tesnih in majhnih mednarodnih gospodarskih stikov si je težko predstavljati, kako bi mogla obstojati ena edina komunistična država poleg kapitalističnih. Dva taka smrtna sovražnika ne moreta živeti drug poleg drugega.
Toda še več. Po prvih letih boljše-viškega gospodstva se je nahajala Rusija gospodarsko v razsulu. Stari red je bil razsut, novi pa nikakor ni hotel in mogel funkcijonirati. K temu, že itak zelo kritičnemu položaju se ie pridružila katastrofalna lakota, če je Rusija že preje v svrho sanacije, ali bolj-i še: obnove s,vojega gospodarstva klicala na pomoč kapital zapadne Evrope, se je njega pomoč pokazala nujno potrebna tem bolj po nastopu lakote.
Dokaz temu je najnovejša koncesija Čičerinova. Sovjetska Rusija se mora nahajati v zelo težkem položaju, da se je odločila za ta korak. Nele da je misel na možnost svetovne socijalne revolucije s tem absolvirana v po-
vsem negativnem smislu, več, mnogo več! Sovjetska vlada je s tem priznala vsemu svetu — pred vsem pa sebi —, da mora, brezpogojno mora dobiti pomoč evropskega kapitala. Očividno si sicer sovjetski komisarji ne upajo obvladati položaja.
Posledice tega priznanja so daleko-sežne. Zmagoviti evropski kapital lahko stavi sovjetom nove pogoje, in to pogoje, kakor je njemu Všeč.* Skratka, sedaj se začno šele mirovna pogajanja med.Rusijo in Evropo, v katerih je prva premaganec, druga zmagovalec. Drugo si lahko predstavljamo na podlagi aktualnih vzgledov.
Zdi se nam, da niso naši zaključki prav nič prepesimistični. Ravno zato pa naj zapišemo h koncu še svojo sodbo k temu poglavju. To je: Ako že gre h koncu boljševiški eksperiment, ako se nahaja sovjetska Rusija v kapitulaciji pred kapitalom Evrope, tedaj si želimo, da bi se med mirovnimi pogoji nahajala tudi zahteva po spremembi režima v Rusiji. Ako je boljševizem tako popolnoma omagal, tedaj naj izgine s pozorišča in naj ne zavlačuje likvidacije, ki je postala evidentna. Ako sam ne mara napraviti te etično nujne konsekvence, tedaj ga naj danes močnejši činitelji od zunaj prisilijo v to. Kajti v tem slučaju smemo vsaj upati, da se Rusija začne obnavljati na zunaj in znotraj, sicer pa ostane še bogve-kako dolgo v stanju stagnacije.
Toda ravno, ker Evropa nima interesa na tem, marveč celo obratno, nismo uverjeni, da bo zmagoviti zapad stavil kot predpogoj kapitalistične pomoči zahtevo po politični demokratizaciji, kakor je svojčas obetala Amerika. Mi seveda, ki čakamo vedno nestrp-neje, kdaj zavzame Rusija v mednarodni politiki zopet svoje mesto, si želimo takega preokreta, ker vidimo v njem pogoj lepše bodočnosti za njo in za nas.
Barbari.
V tem ko zatrjujeta gospoda Bo-nomi in Manzoni, kako da skrbi Italija za slovensko šolstvo na zasedenem ozemlju, se tam dogajajo stvari, ki postavljajo kričeče na laž besede, orhenjc-nih laških funkcijonarjev. Ne samo, da se slovenske šole sistematično zapirajo, se je pričela širokopotezna, podla in nasilna italijanizacija po vsej Primorski.
V Sežani je osnovana laška šola, ker naravno nima otrok, je poslal njen priganjač sam sežanski civilni komisar gospod Guglielmo. Vse laške uradnike, predvsem postajenačelnike poziva, da upiivajo, da pošljejo vsi, ki so le količkaj odvisni od italijanske vlade, svoje otioke v laške šole. Kupčevanje z dušami, najbolj podla kupčija, kar jo pozna svet, je tako uradno posvečena.
Se lepše pa se vrši italijanizacija v Istri. Pod Učko goro leži občina Bo-ljun, ki sestoji iz petih vasi in ki šteje 3235 Jugoslovanov in 18 Italijanov. Ko so Italijani zasedli občino, so takoj zaprli hrvaške šole in ustanovili mesto njih laške šole. V Boljunu, Borutu, Pazu, Sušnjevici in Vranji, tako se imenuje teh det vasi, je nastalo tako pet laških šol. Italijanizacija naj bi se pričela.
V zasmeh vsem pedagogičnim pravilom se sili otroke, da gredo v šolo, kjer ne razumejo niti besedice svojega učitelja in kjer učitelj ne razume svojih učencev. Jasno je, da taka šola ne more imeti nobenega uspeha. Zato pa je tudi čisto naravno, da starši sploh niso poslali svojih otrok v laške šole, posebno, ker je istrski kmet sicer reven, toda zaveden. Dasi med samimi ska7 lami, vendar so ohranili zmisel za čast in poštenje1 in vse sladke vabe Italijanov niso mogle privabiti otrok. Tedaj so pričeli Italijani z nasiljem. Toda tudi to ni pomagalo, ker kljub vsemu nasilju niso mogli dobiti od 60 šolskih otrok v Vranji nič več ko sedem otrok.
Pa še od teh je pozneje polovica izstopila in danes se vodi laška šola naprej, čeprav ima le tri otroke.
Ta popolen neuspeli je laško oblast silno razjezil. In zato so poslali v vas orožnike"', ki naj z brutalno silo dosežejo, da pošljejo otroke v laške šole. V Vranji so prijeli kmetskega' gospodarja in ga odpeljali na prosto, da so bili kakor, pravijo briganti »na samem«. Vprašali so ga, zakaj ne da svojih otrok v laško šolo. In takoj so na vprašanje odgovorili sami, s tem, da so pričeli biti ubogega moža na vse pretege. Z obkovanimi čevlji so ga brcali in s puškinimi kopiti bili po njem, da se je zgrudil ves krvav na tla. Ko se je nesrečnež hotel dvigniti, je začelo njih delo znova, dokler ni obležal kmet nezavesten v krvi. Z razmesarjenim obrazom in ves pobit je prišel revež v Trst, da ne doživi še enkrat takega »kulturnega prepričevanja«.
Tako dela v dvajsetem stoletju »kulturna Italija«! In potem se laški žurnalisti še Čudijo, če pričenjamo Italijane tako sovražiti, kakefr še hismo nikogar in da bi se zvezali tudi s hudičem, samo da se neha ta barbarizem nayd našim bednim ljudstvom!
Barbari tam preko! Gorje Vam, kadar pride ura obračuna!
Paiisko-tehosle-vaški sporazum.
V Pragi se je podpisala pogodba med Poljsko in Češkoslovaško, v kateri Se zavezujeta obe državi, da se bosta podpirali v vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh republik, v slučajih pa, v katerih ena izmed obeh ni neposredno zainteresirana, si jamčita medsebojno nevtralnost.
To je jedro pogodbe, ki st^, jo podpisala te dni Beneš in Skirmunt, vna-njepolitična predstavitelja obeh sever-noslovanskih držav.
Da bomo razumeli pomen tega političnega akta, se moramo ozreti nekoliko nazaj v preteklost. Zadnje čase staro - avstrijskega parlamenta so se poljsko - češki stiki močno ojačili. Poljaki so bili naposled yendarle opustili svoje tradicijonalno stališče in se približali slovanskim opozicijonalcem. Cehom in Jugoslovanom. Vsi sc spominjamo še lahko onih znamenitih dni ljubljanskih konferenc za deklaracijske politike, ko se je tu med nami pojavila iz čeških, poljskih in jugoslovanskih vrst parola ža bodočnost:	Od
Gdanska do Adrije!
Ta programna črta se je po razsulu Avstrije pozabila. Vsaj v javnem razpravljanju. Namesto nje pa , je nastopila napetost med Osvobojenimi Cehoslovaki in Ppljaki, ki se je večala in je pretila,' da izbruhne v medsebojni spopad. Spor je nastal nad vprašanjem državne pripadnosti vzhodne Slezije, ki so si jo lastili oboji.
Spor zaradi vzhodne Slezije je bil pravzaprav že star. Tu prehajajo Čehi polagoma v Poljake, toda tako, da ni mogoče ne etnografsko, ne politično potegniti meje med obema narodoma. Zadeva pa je bila tem kočljivejša, ker vsebuje sporno ozemlje ogromne zaklade najboljšega premoga. Sporen je bil tudi skrajni severni del Slovaške
pod Tatro, kjer so Poljaki zahtevali korekturo meje. Za obe coni je bil že določen plebiscit, toda še predno se je izvršil, je ententa razdelila sporno ozem!je, pri čemer so dobili Čehoslo-vaki. sicer manjši, a gospodarsko ter prometno vrednejši del. Ogorčenje med Poljaki ni hotelo pojenjati; šie-zijske zadeve niso marali pozabiti m zaradi nje so pretili Čehom z maščevanjem. Bilo je težko poslušati zagrizene poljske očitke, spremljane z na-migavanjem na Madžarsko.
Da, čisto očitno so pozivali poljski šovinisti, da je potrebna kar najožja zveza med Poljsko in Madžarsko, 'naperjena zoper Cehe. Šli so celo tako daleč, da so prisojali celo Slovaško kratkomalo — Madžarom. Temu nasproti pa so Čehi očitali Poljakom njih vzhodne meje, določene v riškem miru in niso nič prikrivali, Ja bi jilU bilo všeč, ako Rusija prisili varšavsko-vlado, da odstopi vse vzhodno -po:jsko t. j. malorusko iu belorusko ozemlje. Pred meseci smo celo brali v čeških listih, da je temeljita poprava teh vzhodnih mej predpogoj zbliianja med Varšavo in — Prago.
In vendar je prišlo do zbližanja med obema republikama, kakor nam priča praška pogodba! Ta sicer ne določa kakih tesnih političnih ali celo vojaških konvencij, kakor obstojajo med pravimi zavezniki, pomeni pa vendarle znaten napredek. Z njo je izpričano, do so polpretekli spori pozabljeni, ne da bi od njih ostalo želo, kakor se je bilo bati. Direktnih nasprotij med obema republikama ni več, to je eno konstatacija.
Poljska ima sporne zadeve z Nemčijo in z Rusijo. Beneš se v tem oziru izjavlja popolnoma nevtralnega, ker ima nedvomno svoj glavni povdarek glede vzhodnih poljskih meja, ki z narodnimi niso v skladu. Cehoslovaška ima svojega glavnega sovražnika v Madžarih — ker nasprotje do nemških sosedov vsaj danes ne pride v poštev —, zanjo je tedaj velike važnosti, da ima za ta slučaj zasigurano poljsko nevtralnost. Državi si tedaj zavarujeta glavni del hrbta, kar v mednarodni politiki ni male važnosti.
Nedvomno je bil ugojni zaključek gorenješlezijke razmejitve ena glavnih okolnosti, ki je olajšala Poljski resignacijo na avstrijsko - šlezijsko zadevo. Koliko je bilo še drugih pozitivnih motivov, ni lahko reči, ker moramo v presoji vnanje politike računati le z realnimi dejstvi. Pogodba imenuje le splošno one skupne zadeve, v katerih si pogodbenici obljubljata medsebojno' podporo. V dosedanjem položaju pač takih primerov ni bilo mnogo, ker sta republiki usmerjeni vsaka v svojo stran in nimata ne skupnih sovražnikov, ne skupnih prijateljev. Za sklepanje ožjih zvez pa je ravno slednje merodajno.
Kako se bo zanaprej razvilo poljsko-čehoslovaško razmerje, je odvisna od razvoja situacije ne le v sredn,i, marveč tudi v vzhodni in zapadni Evropi. Vsekakor pa nas veseli, da je storjen ta prvi korak. Ker nam je Cehcslo-ška glavna zaveznica, je tudi nas uspeh, ako se njena vnanjepolitična pozicija zboljša; zato smo praške pogodbe dvakrat veseli.
Gospodarstvo.
IVAN TAVČAR:
Preskrba Ljubljane
'Preskrba Ljubljane z mlekom je že od nekdaj nezadostna. Mestna občina ljubljanska se je ponovno pečala s tem vprašanjem in podvzela manj ali več uspešne korake, da dobi prebivalstvo po primerni ceni in zadostno količino mleka na razpolago. Tudi sedanji občinski svet se je med prvimi aprovi-
začnimi zadevami lotil vprašanja preskrbe mleka. V koliko bodo novi ukrepi bolj srečni od prejšnjih, pokaže bodočnost.
Ljubljana je skoraj Izključno navezana na dovoz mleka iz ljubljanske okolice. Dovaža se mleko v Ljubljano z vozmi in ročnimi vozički'in zelo malo po železnici. Vsled vedno bolj razvijajočega se mesta, mleko iz ljubljanske okolice že zdavnaj več ne zadostuje za
Michčl Zevaco:
NOSTRADAMUS."
»Kako? Kaj se godi?«
»Royala de Beaurcversa ni več! Mrtev je! Straža ga je napadla in obkolila: Zaprl se je v krčmo in jo zažgal rajši, nego da bi* se živ predal Roncherollesovipi psom, ki bi ga bili obesili. Zgorel je! Privoščil nam tli niti tolažbe, da bi ga mogli pokopati, kakor se spodobi kristjanu... Cast njegovemu spominu!«
Klateži so obstali, kakor bi bilo treščilo vanje. Iskrena žalost jim je v prvem hipu zaprla sapo. Nato si je «gel Trlnquemaille v lase, kakor bi si jih hotel poruvatl Strapafar je sklonil glavo v znak bolečine. Cor-podibale je bogokletno stresel pest proti nebu. In Bouracan se je nabijal po glavi, kakor bi bila nakovalo.
Spogledali so se. Drug se je smilil drugemu. Prvikrat v svojem življenju so zdaj okušali, kaj je bol. Solze so jim drle curkoma po divjih obrazih. Nič več niso mislili na izjalovljeno gostijo. Goltaje in sigaje 80 zrli na razvaline Mirtine krčme, brijoč si oči » kosmatimi desnicami.
»Vse je končano, Bog in bogme! Nič več ne bomo videli svojega golobčka!«
»Še v svetem raju ne, saj vem, da nam ga zaloputnejo pred nosom!«
»Nikoli več me ne bo klical svojega malega birbanta. Mai piif!«
»Nigoli več mi ne po raspijal s bestjo po krblU
Po dolgem, obupnem premolku je povzel Strapafar:
»Pojdimo, da mi ne poči srce.«
»Andiamo!«
»Duša mi plaka v prsih. Namerimo korake drugam!«
»Ja. Šeja mi ukaša ot Šalosti.«
Obrnili so razvalinam hrbet in krenili po ulici, sami ne vedoč, kam gredo . . . Tedaj pa je Trinque-mallle začutil, kako ga je nekdo potegnil za plašč. Ozrl se je:
»Mirta! , .
»Pst! In za menoj, vsi štirje.«
Sledili so ji z utripajočim srcem, Šli bi bili za komerkoli nalik ubogim psom brez gospodarja, ki se oklenejo prvega, kdor pride.'Mirto pa so bili pripravljeni spremiti na dno pekla, zakaj ona jim je pomenila v tem , hipu novo upanje; morda je vedela
novico, ki jih utolaži in mahoma razjasni vse... Peljala jih je v hišo »Gospe brez imena«,' kjer jim je Margota, očividno poučena' po Mirti, najprej nalila polne čaše dobrega vinca, ki jih je navdalo s pravcatim oboževanjem. Nato je Mirta izprego-vorila:
»Royal de Beaurevers id mrtev! . . .«
»Ni mrtev!« Zazijali so z usti in očmi. Takoj nato pa so jeli suvati drug drugega s komolci in vzklikati, čeprav še z razločiilm trepetom v raskavih glasovih:
»Saj sem rekel! Kje naj bi poginil kar tako! Eh, naš golobček je junak!«
»Pravkar sem razlagal tem vitezom, da ga sveti Pankracij ni mogel ■pustiti tako nesramno na cedilu. Royal vendar ni kdorsibodi!«
»Anke jaz sem ga rekel, da ni resnica: la prlma spada tega sveta, ’co Dio!«
»Slutil zem, ta je posa- Royal je uknal smert v gosji rok!«
In so Izpraznili svoje kozarce, kakor da se ni nič zgodilo. Reveže, ki se niso bali pokazati žalosti, je postalo nekako sram veselja. Zdeli so
se docela mirni, le skrivaj so se čudno spogledovali, mežikali drug drugemu in se drezali s komolci. Mirta pa, ki jih je dobro poznala, je videla radost v dnu njihovih duš.
»Poslušajte,« je dejala z oblastnim glasom. »Royal ni mrtev. Ranjen je. Prenesli so ga v neko hišo v Tkalski ulici. Pred pol ure jo Je ostavil. Gllles je šel za njim in ga je videl stopiti v neki dvorec v Froidmantelski ulici. Spoznali ga boste po dvižnem mostu, ki drži vanj. Nasproti je krčma pri .Beli svinji’./ ,Svinja’ ni vredna moje uboge .Jegulje',« je dodala Mirta in vzdihnila. »No za vas bo že dobro tam. A zdaj poslušajte. Royala zasledujejo berlči velikega profosa, maršala de Saint-Andrčja in še kraljevi v nameček. Kar je v Parizu krvnikov in krvniških hlapcev, vsi so mu za petami., Vaša dolžnost je, da ga čuyate in varujete, da ga branite in — če bi bilo potreba — umretp zanj; da umrete ž njim, ako bi mu bilo poginiti. Ali hočete paziti nanj? Založim vas z denarjem. Naselite se pri .Svinji’; vse vaše zapravke plačam jaz in zraven dobi še vsak po dva tolarja na dan. Ko pa bo konec te
vojne in skrbi, dam slehernemu sto Srebrnjakov posebne nagrade. Ste n pripravljen!?«
- V odgovor se Je vzdignilo rohnenje, ceptanje nog In mahanje • rokami, kakor bl hoteli pri tej prlcl razbiti Pariz. Bog in bogme! Bagra-ment! Dio Santo! Tako ml svetega Pankracija! Kaj ne bl bili pripravljeni! Tristo peklenščkov! . . .
»Telesni stražniki Royala de Be-aureversa! To vam je posel po naši volji, Bog in bogme!« .	,
»Krščansko delo in ' lep zaslužek!« je pritrdil Trinquemaille, ki je le redko izgubil glavo.
»K .Svinji’!« je zarjul Corpodl-
bale.
»Nabrejl« je pritegnil Bouracan. mahaje z roko tako bojevito, da P se ga bila ustrašila cela stotniia kraljeve straže.
Nevidni svetovalec.
Minil je teden dni. Zdelo se kakor bi se igralci naše drame v tem času oddihavali in počivali, v re -nici pa so čutili vsi, da so zagazi v usodno mreževje, kjer jim je grozil pogin na slehernem koraku, vsa* izmed njih. od kralja pa do Beau
gfflragftv
„JuGOSrAVIjA* fOTnovembra^l
'Stran "3:
redno in zadostno preskrbo konsuma. KeJ. ie povpraševanje po mleku veliko Vef, kot pa je mleka na razpolago, je Sključena vsaka konkurenca. Ljubljan-
konzinrient je izročen na milost oko-!*skih dobaviteljev. Cene se diktirajo in vsi poizkusi znižati, ali vsaj ustaliti Cene so ostali brezuspešni. Maksimalne Cene so se še vedno izkazale kot prazen udarec v vodo. Ce je tržno nadzorstvo hotelo uveljaviti primerne cene, je naletelo na odpor bojkota. Trg je ostal krez mleka. Vsa kupčija se je prenesla na zakotne ulice in po vežah. Z maksimalnimi cenami nismo ostali le brez J^eka, ampak mleko se je odtegnilo ‘Udi tržni kontroli glede kakovosti.
Tržno nadzorstvo je s strogo doslednostjo, kolikor so pač odnošaji dopuščali, kontroliralo kakovost uvožene-. Sa mleka. 2e od nekdaj se je na trg dovažalo zelo veliko slabega, posnetega, nesnažnega, z vodo, apnom in drugimi Primesmi mešanega mleka. Tudi kontrola je zadela na težkoče. Prav redko so bili prodajalci slabega mleka kaznovani. Ovadbe tržnega nadzorstva glede kršitve živilskega zakona na sodnijo so navadno končale negativno. Prodajalci s° imeli nešteto izgovorov in stran poti, da so se odtegnili kazni.
Tudi konzument ni nastopal v boju za kakovost in. cene mleku tako, kot bi Pilo v njegovem interesu. Ce je vsled tržnih odredb izostalo trenotno mleko iz trga, se je vse zagnalo v stransko trgovino in preplačevalo • in s tem še Poslabšalo položaj. Tudi na trgu sar Prem navadno konzumenti tekmujejo tued seboj, koliko se bo za mleko preplačalo. In to tudi brez ozira na kakovost. S tem se je boj proti dražllcem Meka v najkočljivejših slučajih odločno Otežkočil in kontrola tržnega nadzorstva glede kakovosti večkrat onemogočila.
Velika trgovina z mlekom je v rokah prekupcev. Proti prekupcem je bilo Vedno največ pritožb. Prekupci so dra-
f.Ui in fabricirali mleko na veliko. Ve-Jiko trgovine z mlekom je v Ljubljani tudi v rokah nekvaliflcirancev, tako jnede nehigijenskih obrataih prostorov, |ot glede nestrokovne manipulacije z mlekom.
Največja kalamiteta glede mleka je nastala med' vojno. Strašen je bil pogled na obupane matere, ki niso mogle Prehraniti dojencev. Vsem so še v spominu dolge vrste pred prodajalnicaml *a mleko. Čakalo se je celo noč, ure in Mre, samo, da je lahko mati dala svojemu otroku vsaj malo mleka. Otroci so mrali in umirali. Še danes gotovo niso zbrisane posledice. Nešteto je telesno
ostalih otrok, ki niso imeli v prvih mesecih življenja dovolj mlečne hrane 1 a fazPoIago. Mogoče jim bo za večno usojeno živeti telesno bedno življenje. Ptič boljše se ni godilo starim ljudem m bolnikom. Koliko jih je. vsled tega Pomrlo! Kdo ve?
Marsikaj se je v vojni dobi poskušalo, da se spravi v Ljubljano, kolikor biogoče veliko mleka. Lahko mogoče, da se to in ono ni izvršilo, kar bi zbolijo položaj. Posebno kar se smotrene rtganizacije glede dobave tiče. Vse Preveč se je delalo le za trenotnl uči-*jek in premalo pažnje polagalo na to, d? se ustvari to-li .potrebno mestno pekarno, ki bi imela trajno vrednoto. 7°da marsikaj se je grajalo, kar v takratnih razmerah ni bilo mogoče odpraviti. Vojna je bila.
Poleg zasebnih dobaviteljev je med ^°lno organizirala dobavo mleka Mlekarska zveza. Imela je rekvizično pra-vico in določene so bile maksimalne ?eae. Dobava je bila'neredna in je večkrat popolnoma odpovedala. Vzrok: ^zadostna prevozna sredstva, pomanjkljivost strokovnega aparata in težko-
e Pri nakupu, Vsled odpornosti produkta. Eno pa moremo ugotoviti; Prin-tlD> kako odpomagatl pomanjkanju Ndeka, je bil pravi. V Ljubljano' se je “btelo pritegniti mleko, ki doslej ni
prišlo na trg. Izven 'dobavne organizacije je oslala ljubljanska okolica in nakupi so se vršili v krajih, ki doslej niso dovažali mleka na ljubljanski trg.
Izkušnje preteklih let nikakor ne smemo prezreti, če govorimo o organizaciji dobave mleka, ki jo hoče ravnokar izvesti mestna občina. Absolutno se ne smemo prepustiti sicer lepim teorijam, ki pa s prakso nimajo ničesar skupnega. »
Vsi se zavedamo, da moramo preskrbeti Ljubljano z mlekom, in tp iz že opisanih razlogov, ki so se pokazali pred vojno in v vojni dobi nič manj tudi v sedanjih časih. Saj imamo danes iste pritožbe kot nekdaj: 1. mleka je premalo, 2. kakovost je slaba, 3. cene previsoke. Kako odpomoči temu?
Zaenkrat ni misliti na to, da ustanovi mestna občina v lastni režiji mlekarno. Investicijskega kapitala ni, strokovnega personala manjka in potrebnih mlekarskih priprav in obratnih prostorov tudi ni dobiti. Kalamiteti se pa od-pomore le na ta način, da se organizira veliko dobavnico mleka. Predvsem onega mleka, ki je danes izgubljeno za ljubljanski trg.
Mlekarska družba, ki je izšla iz Mlekarske zveze, je stavila mestni občini ponudbo, da z njenim sodelovanjem organizira nakup in prodajo mleka. — Mlekarska družba financira tudi podjetje. Ravnokar se vrše pogajanja in se zato ne spuščamo v podrobnosti pogodbe. Samo to povdarimo, da mora imeti mpstna občina absoluten vpliv na cene, kakovost in način razpečavanja mleka. Tudi za slučaj razrešitve pogodbe imajo biti popolnoma varovani interesi občine.
Nekaj pa je, proti čemur lahko že 'danes izrazimo svoje stališče. Mlekarska družba namerava organizirati nakup mleka tudi v ljubljanski okolici. To je pa po našem mnenju zaenkrat popolnoma pogrešno, Namen mestne mlekarne ne sme biti v prvi vrsti, da dobijo mleko iz ljubljanske okolice, od kjer ga že tako dobivamo, ampak dobavo si je najprej zagotoviti v krajih izven bližine Ljubljane, ki ničesar ne dobavljajo. .
Razni kraji na Gorenjskem in Dolenjskem imajo že urejene mlekarne. To mleko in še drugo se je svojčas izvažalo v Trst in Reko, v kolikor se n! porabilo za sir in druge mlečne izdelke. Danes mora biti naša naloga, da preprečimo vsak izvoz mleka v Trst ali Reko. Mlekarska družba naj sporazumno z zadružnimi organizacijami producentov uredi dovoz mleka v Ljubljano. Ce se to posreči, bo za Ljubljano velika pridobitev. Za vedno bo odstranjena nevarnost, da bi v Ljubljani primanjkovalo mleka. Ako bo akcija solidno gospodarsko zasnovana, smo prepričani, da dobimo mleko tudi kvalitativno neoporečno in za primerno ceno, ki bo lahko konkurenčno nastopalo 'na ljubljanskem trgu.
Tržnemu nadzorstvu bo omogočeno nastopati najstrožje proti nesolidni trgovini z mlekom in odpraviti vse nedo-statke, ki jih do danes ni moglo odpraviti vsled odpornosti prodajalcev, ki so grozili z bojkotom in povzročali zakotno trgovino. Naš boj bo lahak, ker ne bomo imeli samo papirnatih odredb, ampak tudi blago, ki je glavni pogoj za vsako uspešno akcijo.
To se nam zdi edina pot za odstranitev kamalitete z mlekom. Se enkrat pa odločno svarimo, da se posega z nakupom mleka v onih krajih ljubljanske okolice, ki že dobavljajo mleko v Ljubljani. Ne ugovarjamo, da se ne da iz hlgijenskih in drugih konzumno organi-začnlh ozirov zagovarjati pobiranje mleka v ljubljanski okolici. Ampak eno ne smemo prezreti! Kaj pa, če organizacija, kot se je že med vojno pokazalo, ne bo v doglednem času vzorno funkcijonifala. V tem slučaju nastane nevarnost, da povzroči Mlekarska
družba take zmode, 'da bomo naenkrat v Ljubljani še brez tistega mleka, ki ga danes imamo. Tudi nismo taki optimisti kot tržno nadzorstvo, da bo mleko iz ljubljanske okolice v režiji Mlekarske zveze tako ceno, kot se misli.
Gospodarstvo ne pozna vratolomnih skokov in najmanj dopušča kaj takega, riskantna in komplicirana trgovina z mlekom. Postopati je previdno in držati se postopnega razvoja. x Nasprotni smo zaenkrat zadnjim odredbam tržnega nadzorstva glede predpisov pasteriziranja in oklicov glede nakupa mleka v ljubljanski okolici.
Ne rušimo tega kar imamo in pojdimo na delo za tisto, kar bi lahko imeli in nimamo! Najbolj se pa varujmo razglasov in oklicov, ki nimajo vseh predpogojev, da se bodo tudi izvršili.
\ *
Kriza v sirarski obrti v Švici se je zadnji čas znatno poostrila. Eksport v inozemstvu, ki je bil svoj čas toli živahen, danes popolnoma počiva. Posebno sir najboljše kakovosti, kakor: ementalec in »Gruyere« se vedno manj izvaža v tujino. Vsega tega je‘zopet kriva visoka švicarska valuta. Zadnja leta se je znatno dvignilo pridelovanje sira skoraj v vseh deželah, tako, da ga pridelajo dovolj za domačo potrebo. Iz Švice se dandanes izvaža samo naj-cenejši sir. Izboljšanje sirarske krize vidijo švicarski listi edino v večji domači porabi. Značilno je namreč za švicarske razmere, da je bil domači kon-sum rečenega živeža jako majhen in da sfe je skoraj ves sir izvažal.
H- Poincare napoveduje bankerot Nemčiji. V »Revue des deux mondes« je Poincare napisal uvodnik o finančnem manevru Nemčije. Nemčija se hoče sistematično z ogromnim natiskom bankovcev privesti na rob propada, s čimer kurs marke stalno pada. Da bi Nemčija mogla plačati 1.650 milj. mark v zlatu, katerega del je z veliko težavo spravila skupaj, mora do 1. maja 1922 nakupiti milijonsko inozemskih deviz in sicer za papirnato marko, ki ima 30. del vrednosti zlate marke, tako da bo za tole operacijo izdala jo milijard papirnatih mark. Nenjčija pa bo pokazala, da vsi njeni davčni dohodki znašajo komaj 30 milijard papirnatih mark in ds vsi njeni prejemki skupaj ne presegajo 49 OT^‘" jard papirnatih mark. Zato se bode Nemčija izgovarjala, da ne more pri najboljši volji nakupiti tujih deviz, ki jih potrebuje ter bo ponudila papirnato marko namesto zlata. Ali te ponudbe bodo Francozje odklonili. Zakaj v istem času, ko bo Francija pristala na to kombinacijo bi Nemčija sploh opustila skrb za nakup inozemskih deviz. Izdala bi samo asignate (nakaznice) ter plačala v papirju, ki so skoraj brez veljav. Poincare sodi, da bo Nemčija pri prvem plačilnem terminu (v janu-varju ali v maju) izjavila, da ne more svojih obveznosti izvršiti. Prosila bo, naj se revidirajo plačilni pogoji, ker nadejajo, da bodo Keynes in njegovi prijatelji izposlovali Nemčiji olajšave. Francija pa nikakor ne sme na to pristati, da bi se njene terjatve kakorkoli izpremenile. V tej kritični situaciji imam v izbero samo dve reči: Ali privoliti Nemčiji nove plačilne obroke ali pa proglasiti njen bankerot V obeh slučajih si mora Francija preskrbeti jamstvo in zagotovilo. Na to je treba že danes misliti. Te perspektive — pravi Ponicare — niso nič kaj vesele, ali je več ko gotovo, da bodo dogodki moje prerokovanje potrdili.
Rimamuranske železnice izkazu jejo za lansko leto čistega dobička 20,463.000 madžarskih kron. Glavnico so povišali za 5 milijonov madžarskih kron, dividenda pa bo znašala 30 mili jonov madžarskih kron. Podjetje je obratovanje potrojilo.
4-’1 Kriza v čehoslovaški keramični industriji. Več tvomic keramične industrije v Čehoslovaški je moralo zeld
zmanjšati 'delavni čas, 'da se zaloge radi pomanjkanja naročil še bolj ne povečajo. Tvornice delajo le po par dni v tednu.
+ Kriza na vinskem tržišču v Dalmaciji. V Dalmaciji je čez en in pol milijona nerazprodanega vina, ker je zgubila Dalmacija svoja najvažnejša tržišča.
-j- Izvoz vina. Ministrstvo financ zahteva, da vinogradniki v najkrajšem času prijavijo ministrstvu financ potom kompetentnih oblasti količino pridelanega in vkletenega letošnjega
vina, da se zamor« regulirati izvož
vina.
-j~' Trgovina s slivami v Bosni. V Bosni je došlo na trg zadnje dni 608 vagonov sliv v skupni vrednosti 140 milijonov.	•
-j- Izvoz zaklane živine v Italijo. Ministrstvo za poljedeljstvo in vode je dalo izvoznikom, • ki imajo večje transporte žive živine že na progi Zagreb—Zidanimo^t navodilo, da za-morejo to živino poklati in jo izvoziti v Italijo, ker je uvoz zaklane živine r Italijo dovoljen.
Občinski svet ljubljanski.
£
(Nadaljevanje.)
Po živahni debati, ki }o*je Izzval predlog dr. Trillerja in o katerem se bo glasovalo pri prihodnji seji je prešla zbornica zopet na dnevni red.
Odobrena sta bila rač. zaključek In proračun Mestne klavnice. Pri tem je priporočal dr. Tičar razne nove zgradbe, ki so nujno potrebne osobito moderna hladilnica. Poročila o mestnem vodovodu, mestne elektrarne in plinarne se izločijo iz dnevnega reda, ker je poročevalec opravičeno odsoten. Dalje je bil sprejet računski zaključek mestnega pogrebnega zavoda. Pri proračunu tega podjetja se je razpredla daljša debata. Dr. Puc le predlagal, da se proračun vrne v upravni odbor v svrho vstavitve še nekaterih kvot osobito kvota za napravo remiz za vozove in skladišče za razni inventar, ki je sedal raztresen po 7 skladiščih po mestu. Dalje je tudi predlagal, da bi se komunizirali pogrebni podjetji deželne bolnice ljubljanske, ki je prešla sedaj v državno upravo, in pogrebno, podjetje Rojinovo v Šiški. — Svet. Rupnik (NSS) Je predlagal, da se uvede za menj premožne sloje, ki ne morejo kriti res velikih stroškov za pogrebe še en cenejši razred in naj se dovoli v tem razredu tudi odplačevanje v 10 mesečnih obrokih. Dalje je predlagal, da naj sklene obč. svet v eni prihodnjih sel, da se dovoli članom društva železničarjev primeren popust. Nato je bil sprejet proračun. — Pri točki »Mestna zastavljalnica« je prišel svet. Rohrman pred zbornico s predlogom, da na) se izvoli revizijska komjsija, da .preišče poslovanje, dožene zakaj ima ta zavod primanjkljaj in na) se odda zastavljalnica event. v zakup s pravico nadzorstva. — Ta predlog je bil seveda odločno zavrnjen. Svet. I. Tavčar (NSS) je povedal, da izvira izguba od tod, ker je bila mestna, zastavljalnica ravno na predlog prejšnega občinskega sveta šest šest mesecev zaprta, Poudarja odločno, da mora ostati ta zavod v rokah občine, ker je ta zavod splošno dobrodelni zavod in ne kako doblčkanosno podjetje. Temu predlogu se Je pridružil tudi svet Kocmur in poudarjal važnost tega zavoda ravno sedaj ko smo v tako veliki preživljenski krizL Nato le zbornica sprejela rač. zaključek in proračun zastavljalnice. Pri razpravi o poslovanju Mestnega
užltnlnskega zavoda je poročal poročeva« lec Jeglič, da se razširijo linije za mestno trošarino na Vidovdanski cesti, na Zaloški cesti, na cesti na Gor. železnico in na Dunajski cesti. Stroški za potrebne nove stavbe so proračunane na 1,500.000 in je ta žnesek že v proračunu. —Dalje le predlagat, da se izenačijo prejemki užitnlnskih usluž(bencev z prejemki magistratnjh uslužbencev in da se pridna vsem vdovam enaka vdovnina. — Na predlog svet. Turka se le izrekla fin. del. dr. Šavniku zahvala, ker se je zavzel zato, da je dobilo mesto ta lepi vir dohodkov. Svet. Kocmur je povedal, da je to napravil že odsek, obenem pa je poudarjal, da se bo moralo gledati v bodoče na to, da se ta najmenj simpatični indirektni davek, ki pade z vso silo le na konsumenta živil, v kratkem odpravi in se nadomeste ti dohodki z drugimi viri dohodkov. — Svet. Kremžar je predlagal, da se oproste tudi Barjani vplačevanja užitnine za one pridelke, ki jih pripeljejo na ljubljanski trg. Za to še le zavzela vsa zbornica in poročevalec Jeglič je obljubil, da se bo za to zadevo še danes pobrigal na merodajnem mestu. Nato je župan dr. L. Perič prekinil sejo In odredil, da se rešijo ostale točke dnevnega reda na prihodnji seji. Končno sta sledila še dva nujna predloga in sicer predlog svet Kremžarja, da naj prične z ozirom na mučne stanovanjske razmere mestni stanovanjski urad takoj poslovati, ali pa naj župan v nujnih slučajih ščiti stranke pred nasilnimi deložacijami dokler se jim ne preskrbi potrebnih stanovanj. Župan J*\ pojasnil kompetenco mestnega stanovanjskega urada in občinskega sveta, katerega sklepi So v tem slučaju brezpomembni, ker bi jih on kot protlpostavne ne mogel izvršiti. Svet. Frelich je ostro grajal postopanje erarja, osobito pošte, ki kupujejo za drag denar' stare hiše in meče stranke na cesto, mesto da bi gradil nove hiše, ali pa vsaj barake za urade. — Svet. Bajželj je nujno predlagnl, da se zgradi v Sp. Šiški z zajetjem raznih studencev lavna pralnica. Svet. Orehek In Ogrin sta bila proti nujnost ter sta nasvetovala, da naj se počaka s pralnico, dokler ne bo dograjen vodovod. Predlog se odda stavbnemu odlete* — Sela se nadaljuje danes popoldne.
Dnevne vesti.
— Poziv na vložitev davčnih napovedi. Občinstvo se že sedaj opozarja, da bo finančna uprava v smislu novih, po inozemskih zakonih posnetih določb (zak. z dne 27. jun. 1921, Ur. 1. št 240) zadostila svoli dolžnosti, ako rok za vložitev pridob-ninskih, rentninskih In dohodninskih napovedi javno na običajni način razglasi. Kdor v tem roku ne bo vložil napovedi, se mu davek lahko uradoma odmeri, ne da bi ga, bilo treba kakor dosedaj, še posebe opozoriti na zamudne posledice. Individualno bodo pozvani k napovedi le davčni zavezanci, pri katerih nastane davčna dolžnost še-le tekom davčnega leta. Za vložitev napovedi za 1. 1912 se bo izpremenjeno določilo uporabilo le v območju onih oblastev, katera celih delov svojega okraja še niso indlviduelno pozvala k napovedi. V takih primerih bodo davčna oblastva določila in razglasila po dotlčnih občinah rok, ki bo tako odmerjen, da poteče^ še-le 14 dni po razglasitvi. Tiskovine za napovedi se bodo dobivale pri občinah, katerim bo tak razglas došel.
— Za Jugoslovansko Matico sta darovala neimenovana iz ‘neke kazenske poravnave K 1000 in K 40. Iskrena hvala! Posnemajte!
— Bercbtoidovo posestvo v člčmanlb
parcelirano. Državni zemljiški urad v Tren-činskih Toplicah je pozval Berchtolda, da bi svoje veleposestvo, ki ga ima v ČlČman-nlh, oddal državnemu zemljiškemu uradu. — Berchtold le ustregel tej želji In je 26. m. m. prevzel zemljiški urad to veleposestvo z vsemi gospodarskimi poslopji ter je pričel nemudoma s parceliranjem. S tem Je bilo najbolj pomagano pogorelcem, kate-
rim je zadnji požar uničil vse letošnje pri* delke.
— Dpvtip kočevskega »Radikala«. V,
Kočevju le začel Izhajati polmesečnik »Radikal« kot glasilo bodoče radikalne stranke na Slovenkem. Potrebo nove stranke te lista utemeljuje uredništvo z zgodovinskim pregledom o slovenski neslogi ter Izvaja: »Vsa ta imena krijejo eno in isto v sebi: staro slovansko neslogo ali moderno strankarstvo«. — Da se to ozdravi, le treba snovati — nove stranke. Probatum est.
— Radikalna stranka je ustanovila svoje podružnice med Kočevarji v Mozelju, Brigi in Črnem poteku.
— Državno žrebetišče v Brodu pri Kranju zgorelo. V noči na pretečeno soboto je pogorela,, v Brodu pri Kranju velika baraka, v kateri je bilo 15 vojaških žrebet. Eno žrebe je zgorelo, razun tega pa šq 4000 kg sena, 6000 kg slame in 200 kilogramov ovsa. V nevarnosti so bili tudi vojaki, ki so žrebeta rešavall. Ogenj je bil gotovo podtaknjen, ker so se v okolici zadnje čase že pripetili trije slični slučaji.
— Izpremembe v oseblu. Ravnatelj rudarske šole v Celju g. Inž. Jaroslav Pezak le pomaknjen v 6. činovni razred. — Za pomočnika komisarja železniške policije v Mariboru je Imenovan g. Ilija Dragičevlč, dosedaj v Koprivnici. — Vpokojen Je na lastno prošnjo višji davčni upravitelj v Slo-venjemgradcu g. Ivan Pernovšek.
— Nadzorniki za Inšpekcijo dela. Slovenija je razdeljena na 3 nadzorniška okrožja za Inšpekcijo dela. Prvo okrožje ima sedež v Ljubljani za celo Kranjsko, drugo je v Celju za okrjjna glavarstva Celje,
reversa, je slutil bližanje ure,' ko se £godi nekaj strašnega v njegoyem Zivljenju . . .
Nad vso to silno tesnobo nksto-Dajočih ljudi pa je plaval bledi, mar-?0rni, neizprosni obraz N[ostra-®ama.	/
Naši klateži, naseljeni v krčmi P!* »Beli svinji«,, so se gostili, ne da P1 ugibali, kaj bo; pili so, jedli in 'Srali, pri tem pa opravljali svojo j^ažarsko službo z vso spretnostjo
in
vnemo dobrih lovskih psov.
Bilo je proti koncu maja, tik na oragu junija. Pariz je bil miren. tn Vene prepovedi proti hugeno-sr!n So Postajale že nekaj časa manj r« * Strašno preganjanje reformi-**v, ki ga je bil začel Henri II., zdelo prekinjeno. Pokoj je vla-il! v prestolici, bil je le varljivi po-1 Pred nevihto.
g.. Na večer 30. maja 1559 se je vr-j,*? v Louvru tajno posvetovanje, ina xega so se ndstežili Henri II., ile francoski Jacques d’ Albon naj?aint-Andre, njegov sin Roland, Drk« n de Roncherolles kot veliki k*!0? Pariškega mesta, prečastiti ^kBAoio .de Loyola in Gabrijel de
Montgomery, generalni kapetan lou-vrske posadke.
Predmet posvetovanja ni bila vojna z inozemci, zakaj kohetabel Montmorencyjski ni bil povabljen. Niti ne državljanska ali verska vojna, sodeč po odsotnosti vojvode Gu-iškega In kardinala Lorenskega. Tudi za rodbinske zadeve ni šlo nocoj, ker niso pozvali Diane Poitier-ske. Razpravljali niso o nikaki nameravani poroki, zakaj prisostvovala ni niti Margerita niti Emanuel Savojski. Da bi šlo za novo kraljevsko odredbo, se ni zdelo prav verjetno, ker ni bil poklican niti Franc Olivier, niti L’Hospital — izkratka, nihče izmed rednih kraljevih svetovalcev. Katarine de Medicis, ki bi bila tako rada prispevala svoje mnenje, tudi niso povabili. No videli bomo, da je ona vendar prisostvovala zborovanju.	,
Šlo je za Nostradama.
Vse jc bilo že povedano. Vsi sp se strinjali. Kralju je bilo treba le še odkrito potrditi, kar je nedavno šepnil Roncherollesu in Saint-Andreju na uho; da se hoče odkrižati čarodeja. Trebalo mu je le Še izreči do-velje . . .
Častni večer,
ki ga je priredilo slovensko glazbeno društvo »Ljubljana« skladatelju g. Jak. Aljažu, je zbral napolnjeno Unionsko dvorano k odkritosrčni proslavi zaslužnega utemeljitelja narodne pevske glazbe med Slovenci. Govor, ki ga je dr. Kimovec s toplim prijateljskim čutvom naslovil na slavljenca, je podal vseskozi resnično sliko obsega in pomena živi jenskega dela našega Aljaža. Poleg zaslug, ki si jih je pridobil na polju turistikc in ki kažejo njegovo izredno ljpbezen do prirode in do veličanstva visokogorskega življenja, je na polju narodne pevske umetnosti ustvaril temelj, na'katerem bo mogla sedanja generacija smotreno nadaljevati Mohorjeva Slovenska pesmarica, prvič izdana 1. 1896 in 1900 se je razširila v več stotisoč izvodih širom slovenske zemlje in ustvarila tisto ljubezen do petja, ki je danes dala vsaki slovenski vasici svoj pevski zbor. Aljaž je razbijal zemljico ‘danes imamo na Slovenskem Pevsko zvezo, ki druži nad 130 pevski!: zborov v najino* gočnenjšo pevsko organizacijo v jugoslovanski državi. Od naše strani se nam dozdeva, da ie skladatelj Jak.. Aljaž bil ostanek naših romantikov,
samo na drugem polju. Narodnopro-budni pomen njegove pesmarice in hjegovega dela je neprecenljiv za tistega, ki zna primerno ceniti važnost splošno-narodnega veselja do petja za narodnost kot tako ir, njegovo delavnost. Društvo je poklonilo jubilarju krasen venec. G. Aljaž ni mogel na boljši način izraziti umetniškega bistva petja in glazbe kot z besedami, da gre pri petju in glazbi za »srčna čuvstva«. Njegov govor je tudi sicer bil veren utrinek njegove, še vedno, vedre duhovitosti. 2elimo mu tihega žitja starčka, ki je dovršil veliko narodno nalogo. Koncert sam po sebi ni nudil umetniške višine, ki bi odgovarjala sporedu. Aljaževa zbora sta izražala naivno veselje navdušenega podeželskega zbora in sta na sporedu markantno podčrtala razvojno daljino, ki smo jo dosegli z moderno zborsko kompozicijo. O glazbenem materijalu »Ljubljane« sg ne more reči, da ne bi bil dober. Možki zbor je znatno šibkejši od ženskega. Na plošno priznavamo ambicijo, ki je hotela v začetnem naskoku obvladati težke zborske skladbe sodobnosti. Vendar se nam vidi, da g. Bajuku pri vsej pridnosti in dobri volji primanjkuje zadostnega umetniškega pojmovanja notranje, plastične vsebine glazbeno
težjih del. Moderne zborske skladbe, recimo Lajovčeve zahtevajo izredno diferencijacijo dinamike, ritmike in interpretacije. Glazbena doživetja, ki jih' vsebujejo njegove skladbe, se prelivajo preko silno razgibanih ritmičnih, in dinamičnih stopinj v harmonično enoto, ki jo zmorejo verno in neskaljeno podati samo prvovrstni zbori. Prva skrb pri vsakem nastopu pa mora biti skladnost med zmožnostjo in težkočo podanih sklad. Mešana zbora dr. Kimovca in O. Deva ta uspela poizkusa nadaljevati v zborskem slogu, kakoršnega jc uvedel g. Lajovic v svojih poslednjih skladbah. Podana sta bila še najboljše od vseh skladb do prvega odmora. Po našem mnenju razpolaga ta način zborske kompozicije z izrednimi, bolj pevskotehnično pogojenimi izraznimi sredstvi, ki se pa morajo poslužiti primerne in izvirne, globoke melodične ali harmonične koncepcije, da uspejo omamiti srce z žarkim glazbenim občutjem. Toda vruimo se k »Ljubljani« sami in g. pevovodji. Nas veseli napredek in še bolj pod-vzetoo hotenje g. Bajuka, ki obeta pevskemu društvu »Ljubljana« nagli napredek k našim prvim pevskim zborom«
Stran, 4
 	  „	i
Brejce, Konjice, Slovenjgradec in Prevalje; tretje okrožje je v Mariboru za okrajna glavarstva Maribor, Ljutomer, Ptuj In Prekmurje.
— Baranjskl begunci raznih intelektualnih poklicev žele zapcslenja ozir. primerne službe. Posredovalnica za delo In inšpekcije dela v Ljubljani dajeta v zadevi informacije in sprejemata priglase. Industrijska, trgovska in druga privatna pod-Jetia, kakor Intelektualni poklici se vabijo, da- sprcimejo v službo begunce intelektualce iz Baranje. Posredovalnica za delo ln ispekcija dela v Ljubljani dajeta v zedevl Informacije in sprejemata priglase.
— Zlobna ovadba. Franceta Urbasa Iz Planine so ^voječasno fantje prav pošteno pretepli. Fant je porabil to priliko, da se maščuje nad nekim orožnikom, katerega sovraži osobito radi tega, ker ga je nekoč spodil iz sejmišča. Napravil je ovadbo, da ga je poškodoval orožnik in to brez vsakega povoda. 2e se je skoro posrečila Urbasu njegova maščevalna nakana, ko mu je v zadnjem hipu načrt Izpodletel in se je jasno dognalo, da je bila ovadba neresnična. Urbas )e bil obsojen na 6 tednov zapira.
— Tihotapčeva smola. V Borovnici so sosedje ponoči opazili, da nosi nekdo vreče Iz Suhadolnikovega kozolca. Zbudili so. Suhadolnika, ki se je oborožil s polenom v mnenju, da mu kdo krade koruzo. V kozolcu pod vozom Je našel 601etnega Ignacija Zavnika, ki se na klic ni oglasil, zato ga Je Suhadolnik udaril s polenom po glavi in večkrat po životu. Pozneje se Je pojasnilo, da v vrečah ni bila koruza, temveč tobak,, ki ga le zavnlk s svojima sinovvoma prenašal čez mejo.
— »Žegnanje«. V Predvoru so Imeli Jegnanje, ki so ga proslavili domači fantje na ta način, da so navalili na Velkavrhovo gostilno, razbili električne luči, nato pa vse pohištvo.
— Nesreča ali samomor? Med Zalogom In Ljubljano Je povozil osebni vlak nekega Fr. Miklavca Iz Ljubljane. Glava Je ležala meter daleč od trupla. Pokopali so ga pri Dev. Mar. v Pollu. Ni Se dognano ali Je bila nesreča ali samomor.
— Razne tatvine. Oostilnlčarju Ivanu Kovačiču v Šentjerneju je ukradel neznan gost Iz gostilne kolo znamke »Kosmos« vredno 2S00 kron. — Posestniku I. Ocepku Iz Volčjega potoka Je bilo ukradeno Iz gostilne Josipa Škofiča na Duplici kolo znamke »Waffenrad« vredno 3000 kron. — Izpod kozolca posest. P. Pirca na Kanču Je Ukradel neznanec veliko težko kolo tovornega voza vredno 1000 kron. — V hotelu »Mostar« v Splitu se Je skril zvečer nepoznat gost v stranišče. Po noči !e vlomil v stanovanje lastnika hotela Vicka Ku-
■ llča ter mu odnesel usniatl kovček v katerem Je bilo okoli 4000 kron denarja In za okrog 55.000 kron razne zlatnine In'srebrnine. Tat Je bil tujec, o katerem nimajo še nobenih podatkov.
— Mlinski kamen je padel na noge v Tacnu Janezu Cižmanu ln mu zmečkal obe nogi.
— Samomor sodnega oUclJanta. V Rušah ob Dravi se je ustrelil radi neozdravljive bolezni 281etnl oficijant okr. sodišča v Mariboru Ivan Iskra. — Mož je bil jetičen.
— Razne nesreče. Neža Žnidaršič, po-aestnikova hči Iz Llpnja pri Ložu le hotela doma prestaviti škaf napolnjen z apnom za beljenje. Ko Je ikaf privzdignila, JI je apno pljusknilo v oko ter ga JI Je poškodo-
• valo. — Franc Keršič, posestnik Iz Dolenje vasi pri Naklem Je lezel po lestvi navzdol ter sl zlomil roko. — Miha Bačnik, delavec Iz Spodnjih ' Pirnič je šel v mraku proti domu. V vasi Spodnje Pirniče je stalo 6 fantov, katere Je Bačnik pozdravil z »Dober večer fantje«. V tem pa so že navalili fantje nanj In ga začeli biti s pestmi po glavi. Nabili so ga tako močno, da je bil vsled podpluf ves črn. — Ivana Nakrst, dekla v Vlžmarjlh je krmila krave. Pri hoji JI le spodrsnilo, da Je padla in sl zlomila desno nogo. — Vse te ponesrečence so prepeljali v ljubljansko, bolnico.
— Velik požar na Dunaju. Predčeraj-5nem popoldne je Izbruhnil kmalo po prihodu dunajskega brzovlaka požar v veliki kmetski hiši na južno - vzhodnem robu mesta v bližini železniških hiš tik ob železniški progi. Ogenj je bila zanetila Iskra Iz lokomotive. Požar se' Je vsled viharnega vetra hitro razširil in Je pogorelo od pol dveh do štirih 9 velikih kmetskih poslopij, železniške hiše so rešili, škoda je ogromna in se ceni na veliko milijonov kron.
Ljubljana.
■o Muzika Dravske divizije. Generalna »kušnja za današnji koncert se vrši ob dveh popoldne, ker je unionska dvorana dopoldne drugam oddana. — Začetek koncerta pa je zvečer točno ob osmih.
= Akademiki ljubljanske univerze, ki reflektlrajo na državno podporo po 1 ja-nuvarju 1922., naj se zglase pri centralnem tajniku P. D. A. v Marljanišču, kjer dobe predpisane »Prijave«, katere morajo Izpol njene oddati do 13. novembra t. I. zvečer v tajništvu P. D. J. A. Tovariši naj prinesejo s seboj ubožni list, oni pa, ki niso polnoletni, še od staršev podpisani reverz, da se obvežejo služiti dvakrat toliko časa v državni službi kot uživajo državno podporo. Odbor Podpornega društva jugosl. akademikov v Ljubljani.
*= Ob priliki jirve obletnice Rapalla priredi »Jugoslovenska Matica« naši mladini dvoje predavanj. Predaval bo dr. Ivan Lah o zasedenem ozemlju in to predavanje bode pojasnjevalo okoli 90 skioptičnih slik. Prvo predavanje bo v petek, dne 11. t. m za srednješolce, drugo predavanje pa je v soboto, dne 12. t. m. za meščansko In ljujl-skošolsko mladino. Obe predavanji se vršita v veliki dvorani hotela Union točno ob poj šestih zvečer. Predavanji sta sicer v prvi vrsti namejen! mladini, vabi pa se tudi vse drugo občinstvo, ki Ima ljubezen in zmi-*el za naše brate. Vstop je prost, brez vsake
vstopnine. Pozivamo narodno občinstvo, da se udeleži predavanj v čim večjem številu.
,	»St.	Peterska	ženska podružnica
družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 13. novembra t. 1. v gostilniških prostorih restavracije na glavnem kolodvoru, (g. Matija Dolničar) običajni, vsakoletni »Martjnov večer« (Mar-t in Malenškov večpr) s srečolovom in pro-sto zabavo. Iz prijaznosti sodeluje kvartet g. dr. Kozine. Začetek ob 19. (7.) uri, konec ob 24. (12.) uri. K najobilnejši udeležbi vabi prijatelje družbe »sv. Cirila ln Metoda« od-^or.
s* Krajevnim organizacijam NSS naznanjamo, da je centrala V Ljubljani pristopila k poštno-čekovnernu prometu. Čekovni račun ima ttav. 12618. Položnic* za
vplačilo strankinega davka, znakov, miljon-skega sklada par in obveznic dostavimo vsem krajevnim organizacijam v najkrajšem času.
= Strankin davek. Smo stranka delavnega ljudstva. Program, namen in cilj NSS e vsein našim organizirancem ter neorganiziranim somišljenikom do dobra znan. Socijalni f^iožaj našega delavnega ljudstva kliče po nujni remeduri. — V dosego stavljene si naloge — izvedbe našega socijalne-ga programa— bo treba še ostrega in dolgotrajnega boja. Za ta boj pa pot/ebujemo denarnih sredstev. Ker svojih načel nikdar in nikoli nimamo in jih tudi ne bodemo imeli na prodaj, marveč smo vsem naklepom, ki jim je bila zadača, socljalno gibanje delavnega ljudstva kolikor le mogoče ovirati in mu nasprotovati, si seveda nismo mogli ustvariti raznih tajnih fondov za strankino propagando, ker smatramo za najboljšo propagando naš čisti In neomadeževani prapor. Za razširjenje naših Idej, v svrho udejstvovanja našega programa In okrepitev A-*!!, o^ganhnril nam je seveda ♦—M tudi denarnih sredstev. Kot spredaj omenieno, nimamo na razpolago raznih fondov. Zato je stranka v prvi vrsti navezana na prispevke . strankinega davka, ki naj v vezi z drugimi prispevki služi za kritje tekočih Iz-d"n-ov. V prispevkih na strankinemu davku delujejo nekatere krajevne organizacije res vzorno. Zalibože se na mora konstatl-ra". da Je Število takih organizacij prav malo, lepo število naših krajevnih organizacij še ni izpolnilo svojih rVnamlh dolžnosti napram centrali v Ljubljan' 7ato se poživljajo vse krajevne organizacije, ki so v zaostanku s prispevki strankinega davka za tekoče leto, da ga ilmprtje poberejo pri svojih članih. Višina tega davka Je bila do ločena na zadnjem strankinem zboru. Z zbiranjem strankinega davka poverjeni tovariši pri posameznih organizacijah zavedajte se svoje dolžnosti napram lastni organizaciji ter centrali v Ljubljani. Oživotvorite svoje delovanje z vso agilnostjo in požrtvovalnostjo! Gradimo zgradbo, da bo čim-preje dozidana. V to svrho pa potrebujemo denarja, denarja in zopet denarja! Strankin davek naj se pošilja po položnicah, ki se dostavijo vsem krajevnim organizacijam v najkrajšem času.
= Obveznice. Krajevne organizacije NSS odnosno tovariši, ki so prevzeli obveznice za narodno-socijallstičen sklad v razpečavanje, se poživljajo, da dostavijo v najkrajšem času strankinemu blagajniku v Ljubljani — Narodni dom — seznam vseh tovarlšev-Ic, ki 40 podpisali obveznice. Ta seznam naj obsega: točen naslov podplsan-ca obveznice, znesek In obroke, v katerih se je vsak podplsanec obveznic zavezal odplačevati prevzete obveznosti. Taki seznami sej blagajniku neobhodno potrebni, da more voditi celotni pregled podpisanih obveznic in potrebno ukreniti, da se obveznosti pravočasno vplačujejo. V bodoče naj se pošljejo koplje obveznic takoj po podpisu strankinemu blagajniku. O priliki podpisa obveznic prejeto naplačilo naj se v vsakem slučaju odkaže centrali v Ljubljani. Kot od-pošlljatelja naj se označi na položnici pod-plsanca obveznice. Blokov obveznic je še dovolj na razpolago! Krajevne organizacije, posamezni t^—išl In tovarišice, zahtevajte jih pri centrali! Neumorno na delo za našo prlvlčno stvar! Agitirajte za podpis obveznic, pomen In važnost narodno-socljal-nega pokreta! Mnogo naših tovarišev(lc) In somišljenikov še ni podpisalo obveznic! Zavedajte se svojih dolžnosti napram naši skupni stvari!
= Vsem tovarišem in tovarišicam, kt so podpisali obveznice za narodno socilall stiien sklad! Odplačila na podpisane obveznice naj se v bodoče vrše samo na strankino centralo v Ljubljani! Položnice čekovnega urada, glaseče se na strankino vodstvo, se dostavijo še tekom meseca novembra t. I.! Zavedajte se prevzetih dolžnosti! Prispevajte redno, da ni .potrebno odplačati naenkrat večjega zneska, ki ga je v sedanjih časih težje odplačati.
«= Znaki ter bloki za miljonskl sklad par! Krajevne organizacije In posamezni tovariši, ki so prevzeli znake odnosno bloke za miljonskl sklad par v razpečavanje, se poživljalo, d|a z dosedanjo požrtvovalnostjo osebno agitacijo od tovariša do tovariša, svoje neumorno delovanje nadaljujejo. Prilik za razpečavanje je dovolj, le Izrabiti je treba ugodne momente! Imejte vedno nekaj znakov ln vsaj en blok pri sebi v žepu! Uspeh ne more izostati I Cim je odprodanih vsaj 20 znakov odnosno 1 blok za sklad par, naj se blagovoli znesek takoj odposlati na centralo v Ljubljani ln sicer po položnicah, ki se bodo v najkrajšem času dostavite! Nekatere organizacije še niso prevzele znakov ter blokov za sklad par v razpečavanje! Tem kot onim, ki so to že storile naj služi v vednost, d^ je še večje število tako znakov kot blokov na razpolago. Zahtevajte jih pri centraliI Pomnite, da je razpečavanje teh predmetov tudi vir strankinih dohodkov za kritje tekočih Izdatkov! Na delo za našo skupno Idejo!
= Požrtvovalnost! Nekatere krajevne organizacij# delujejo nadvse požrtvovalno In marljivo, kar se tiče prispevkov na strankinem davku, razpečavanju obveznic, znakov in blokov za sklad par, pridobivanju novih organizlrancev ter naročnikov na naše glasilo »Nova Pravda«. Ako b| vse krajevne organizacije tako vztrajno delovale, bi naša stvar še tembolj uspešno In hitro napredovala. Delokrog Je tako lep in hvaležen. Kako podpreti centralo, naj nam bodo za vzgled krajevne organizacije Hrastnik, Jesenice, Litija In še par drugih, ki so priredile razne družabne prireditve. Od čistega dobička teh prireditev so nakazale lepe svote centrali, dobro se zavedajoč, da koristijo s takim delovanjem le naši stvari. Vsem tem bodi na tem mestu izrečena za njihovo požrtvovalnost topla zahvala! Le tako naprej! Ali bi ne mogle tudi ostale kra-
Ievne organizacije, ki še niso napravile nl-;ake podobne prireditve napraviti manjšo ali večjo prireditev v korist centrali? Sigurno! Treba le da vzame zadevo v roke par agilnih in požrtvovalnih tovarišev In uspeh Je zagotovljeni VIvant seguentes! Posnemajoči živeli! Pač ni potreba razlage, kolikega pomena Je za delovanje stranke, udejstvovanje njenega programa ln dosego socijalne pravičnosti povoljno stanje strankinih financ t. j. rednih In Izvanrednih prispevkov. Tovariši, tovarišice na delo tedall Vsj vplačila strankinih prispevkov in to davščin, obveznic, l/kupil za znake, za bloke mlljonskega sklada par, prostovoljnih prispevkov ter prispevkov povodom prireditev naj se pošiljajo strankinemu načelstvu v,Ljubljani — Narodni dom — po poštnih nakaznicah, odnosno položnicah, ki Jih ra^ošllemo v nekaj dneh. — Načelstvo NSS v Ljubljani.
=» Razne ustanove zo, reveže. Magistrat razpisuje kopo ustanov za revne novoporo-Ceuk*. ta vUuvlJen« rodblnaka etata in ma*
tere, za obubožane obrtnike, ki so ljubljanski meščani, za uradniške sirote, za onemogle posle itd. Razpis je na magistratu javno razglašen in se naj interesenti tam bliže informirajo.
= Promocija. V soboto bosta promovirana za doktorja prava na univerzi v Ljubljani gg. Crnagoj Ivan in Vračko Edu-ard iz Ljubljane.
= Obsojeni hujskač. V Polšakovi gostilni na Martinovi eesti s« je dne 30. okt. Robert Koželj strašno Jezil radi	k
vojakom, dasi sam ni bil niti vpoklican. Vpil Je: »Vsak je norec, ki gre zdaj k vojakom!« Koželj je bil obsojen pred deželnim sodiščem na 10 dni zapora. —
= Kako se rešule stanovanjska beda v Ljubljani. Gospel Mariji Leve, vdovi po državnem uradniku Je drž. stan. urad na podlagi denuncijacije, da ne vodi lastnega gospodinjstva, odvzel stanovanje ter jo tudi deložlral. Ker je pa 8 prič dokazalo, da ta denuncijacija ni resnična, so joi pa zopet uselill. To nekaterim osebam menda ni prijalo, kajti uselltvl je sledila druga deložacija. Ker pa stanovanjski urad mend^ vendar ni mogel mimo ugotovljenih dejstev, je milostno gospej nakazal neko luknjo, v katero niti polovico njene opreme postaviti ni mogla ter še mllostneje blagovolil postaviti drugo opremo v podstrešje v zabavo tulšlm in podganam. Vse stroške Iz- in useljevanja se je seveda prepustilo gospej sami. Intervencija pri g. poverjeniku za soc. skrbstvo je ostala brezuspešna, ker je odlok Izdal drž. stan. urad, a intervencija pri g. ravnatelju zadnjega prf istotako, ker se je pečalo z zadevo pov. za soc. skrbstvo! Vf od opreme prenapolnjeni luknji gos;pa ne more stanovati in ker tudi nima kuhinje, mora že mesece živeti v gostilni. Temu posledica Je, da le gospa obelela na črevesnem kataru in vnetju ledlc ter mora v bolnico! Vprašamo: Kdo bo vrnil stroške te nezmiselnosti In kdo je pravzaprav kriv? Ali res drž. stan. urad razpolaga le — z grobovi?
= Ponesrečen žel. strojevodja. V dež. bolnico so pripeljali žel. strojevodjo Antona Berganta. Našli so ga nezavestnega In težko poškodovanega na progi blizu Rakeka. Kako se Je Bergant ponesrečil še ni dognano.
= Žrtev brezvestnih agentov. Predvčerajšnjem je prišel v Ljubljano iz Milana 24 letni Andrej Krempuš, doma Iz Frama. Fant je nasedel nekemu francoskemu agentu, ki je nabiral delavce za na Francosko ln jim obljubljal sijajne plače v frankih. Malo pred Milanom pa Je sleparski agent Izginil ter odnesel svojim žrtvam vsi listine In skoro ves denar. Krempuš je prehodil večino poti peš, ker mu je zmanjkalo sredstev.
= Po amerikansko. Pred kratkem došli posestnik ln krojač na Viču P. B. se Je sprl v Cešnovarjevi gostilni radi cehe z natakarico. Ker ji ni hotel doplačati, kar je ona zahtevala, je poklicala policijo. To pa se je zdelo kot svobodnemu Amerikancu odveč In mož je stražnika prav pošteno ozmerjal. Bil je seveda precej pijan, osobito ker v Ameriki ni bil vajen piti toliko in tako močnega vina. Ko so ga privedli stražniki na stražnico In ga vtaknili v zapor se Je mož nad tako uvedbo tako razjaril, da Je pograbil nočno posodo in Jo vrgel v okno. — Dež. sod. je vpoštevalo njegovo razburjenost ln ga Je obsodilo samo1 na 400 kron denarne kazni. Plačati pa mora tudi policiji preko 200 kron za razbito posodo in okno.
CelJe.
Ljudsko vseučilišče v Celju, V pon-delfpk )e skončal svoje predavanje »O francoski revoluciji« gosp. vladni svetnik Ulek. Poslušalci so z zanimanjem sledili Izvaja-njem predavatelja, katera so bila zelo zanimiva ln poučna. — Prihodnje predavanje bo v pondeljek 14. tm. ob običajni url.
Simfonični koncert priredi godba dravske divizijske oblasti v Celju v sob6to 12. t. m. ob 20. url zv. v veliki dvorani hotela »Union«. Pri koncertu nastopi tudi virtuoz na gosli g. Anton Rlek, ki bo svlral Men-delssonov violinski koncert s spremljeva-njem orkestra. Dalje se bo proizvajalo med drugim tudi monumentalno delo Antona Brucknerja IV. simfonijo, (takozv. romantično), da se tako seznani občinstvo z enim največjih muzikalnih duhov zadnjega časa. Vstopnice se dobijo v trafiki ge. Kovač v Aleksandrovi ulici.
Oremij trgovcev v Celju je kot enkratno odkupnino naklonil raznim vdruštvom v Celju in izven Celja zneske v skupni svoti 24.900 K.
Nemška domišljavost. »Cllllerca« porabi vsako priliko, da povzdiguje svoje nemške brate onstran naših mej ter hvali njih kulturo. Ml smo ji še vedno v vsakem oziru manjvredni. To lahko vsakdo opazi, kdor člta med vrstami. Navidezno kako malo nor tleo prinese o kaki nemški stvari v blaženi Avstriji ali v rajhu In vedno pride na koncu do zaključka, da je tam vse bolje. Tako Je prinesla v eni zadnjih številk notico, povzeto po »Prager Tagblattu«, v kateri pripoveduje, da Je v nekem mestu na Češkem dalo okr. glavarstvo nalog, da se spomenik cesarja Jožefa II./ zabije' z deskami. Nek hudoinušnež Je nato čez noč nalepil na spomenik napis v stihih, ki Izzvene končno v prepričanje, da bodo Nemci kllub »češki zabitosti« našli pot » v prostost«. Torej Cehi barbari, Nemci kulturonoscll Draga »Cll-jlerca«, ali tl Je morda kaj znano o tem, da so tako kulturni koroški Nemci leta 1914 zabili s plankaml vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, da bi se slovenski romarji ne pohujšall ob pogledu na to narodno svetinjo? Seveda če dva delata Isto pri »Cilllercl* to še vedno ni isto! Potolaži se, vse to je le malo plačilo za grehe, ki so Jih Nemci učlnill nad Slovani tekom stoletij. Spomni se malo preteklih časov, pa tl bo vse Jasnol
Nedeljsko kmetijsko šolo je osnoval na Dobrni pri Celju tamošnjl nadučitelj Smld. V tej šoli se poučujejo predmeti Iz kmetijstva, posebno kmetijsko računstvo, šivanje Itd. Sporedno s to šolo deluje javna ljudska knjižnica.
Cvetlični dan v korist Sav. podr. SPD v Cellu minulo nedeljo je vrgel 5000 K čistega.
Pivovarna »Puntlgam« Je glasom poročila graške »Tagespost« bila od koroškega »Heimatsdiensta« v Celovcu »v zahvalo za zasluge pri pripravah za ljudsko glasovanje na Koroškem« odlikovana z diplomo. Ta pivovarna Je Imela svoj čas v Celju zalogo piva in kakor, čulemo, namerava Isto žo-pet Imeti. Opozarjamo na to oblast.
"Pridobivajte
noge naročnike!
Ptuj.
Proti zdravnikom, ki so plačani od bolniške blagajne se sliši čim dalje več pritožb, da malomarno vršijo svojo dolžnost in da surovo postopajo z bolniki. Ti reveži so večinoma delavci in delavke revnega stanu in gotovo ne pridejo k zdravniku za’ vsako malenkost, temveč le v skrajno nujnem slučaju. Prav nečloveško je torej nad temi, ki so brez vsake moči, se neusmiljeno dreti in jih brez vsajtega povoda nahruliti. Za svoj trud dobijo itak plačilo, zardditega naj vršijo svojo dolžnost brez ugovora in arogantnosti. Ce Ima kak teh zdravnikov že dovolj premoženja in ne reflektlra več na ta zaslužek, naj prepusti to drugim.
Lov v ptujskem okraju ima po večini nemško lovsko društvo. Temu nasproti stoji mogočno se razvijajoče siovenško, ki ima že sedaj dvakrat toliko članov kot prvo. Nemci uvidevajo, da bodo morali prihodnje jeto, ko poteče njihova doba podleči In prepustiti vsa lovišča Slovencem. Zaraditega Izkoriščajo zadnje leto in streljajo vse, kar jim pod puško pride, neglede na to, da je to kaznjivo. Ce bodo do konca marca 1922 tako naprej delali, bodo vso, divjačino Iztrebili in ne bo potem več let prav nobene. — Da bi se to zatiranje preprečilo, je edino sredstvo, da bi se vzelo vsem Nemcem takoj pravico lova in lovišča na novo Iz-dražbalo.
Občinsko razsodišče je določilo maksimalne cene mesu. kruhu in Jajcem. Zalibog se teh cen nihče ne drži. Naj bi se kontroliralo od poklicanih organov izvršitev te na-redbe, ker drugače Je brezpredmetna.
Sokolstvo.
Sokolsko društvo na Viču priredi v nedeljo dne i3 t. m. v svojem domu na Viču Martinov večer z bogatim sporedom. Začetek ob 7, url Vstopnina 3. din.
Šport in turistika.
Originalni lepaki naznanjajo te dni po mestu veliko veselico naših Vrlih kolesarjev na Martinovo nedeljo v Narodnem domu. Na sporedu je predvsem razdelitev nagrad zmagovalcem v letošnjih dirkah, ko so se naši kolesarji celo v mednarodni dirki v Nemški Avstriji odlično Izkazali. Tudi v zadnjih zagrebških dirkah so sigurno ln tralno odnesli vsa prva mesta. Zabavni del obsega posebno novost za Ljubljano, Veliki sud, dalje srečolov s prekrasnimi vrednostnimi darili, kolo sreče, ples In polno drugih originalnih zabav. Na Martinovo vsi v Narodni dom na veselico kolesarjev.
it in Ml
Predavanje v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo, dne 6. t. m. je v drugič prihitel agilni mladi grafik M. D. Gjurič lz Zagreba, da predava ljubiteljem grafične umetnosti o zgodovinskem razvoju grafike v 'Evropi, posebno pa na Češkem in v Jugoslaviji. V razstavnem prostoru se je zbralo precej občinstva, ki je z velikim zanlmaniom poslušalo Izvajanja g. Gjuriča. Predavatelj je govoril o prvih začetkih grafike ter povdar jajoč razliko med umetniško ln obrtno gra fiko omenjal visoko višino, ki so jo dosegli nekateri umetniki v prejšnjih stoletjih. Te umetnike so šele v najnoveišem času zopet na novo spoznali In tako je razumeti, da se polavljajo v času visoke dovršenosti foto-mehanlčnlh reprodukcij zopet lesoreze!, W! delajo z istimi primitivnimi sredstvi, kakor Diirrer in Holbein. Jn vendar to ni kopiranje, ni plagijatstvo, kjer se loti takega dela umetnik. Pri grafični umetnosti je umetni ška in rokodelska stran tako ozko spojena, da ni mogoče ločiti eno od drugega. Dober grafik mora biti dober umetnik in dober rokodelec ob enem. Spoznavanje umetniških dovršenosti grafičnih del predstavlja vsled tega uglobitev v način stvarjanja. Kdor ni vpeljan v grafičho tehniko, bo vedno grafične umotvore sodil le površno. Zato je GjurlČ tolmačil poleg zgodovine grafike tudi razne tehnike, s člmur je poslušalcem tudi ustregel. Vkljub aplavzu po. predavanju je pa končala prireditev z rezko disonanco. G. Podbevšek je namreč smatral za potrebno Inzultiratl g. predavatelja in ironizirati predavanje. Čudimo se, da ni vodstvo Jakopičevega paviljona ukrenilo najbolj umesten kfirak in pognalo neotesanca preko praga. Gospoda Gjuriča naj taki incidenti ne motijo. Poučili smo se o njegovem smotrenem delu za širjenje smisla ln ljubezni do te lepe umetnosti. Vemo sicer, da do takih ljudi z bombami ni naletel niti na Reki, niti v No' vem Sadu, niti v Osijeku — a zagotavljamo ga. da je zapustil pri nas najbolj! utls ter da bo seme, ki ga Je zasejal, gotovo tudi pri nas vzklilo.
srbskih narodnih napevih. (Mešani *hor.| 5. Čajkovski Peter K.:	Gospodin pomJMi
Otče naš! Hvalite Gospoda! Mešani z o iz liturgije Sv. Ivana Zlatoustega. Jrreu-prodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matic v Ljubljani, Gosposka ulica št. 8-1. nadstropje.	,	. .
Sijajen uspeh Zikovega kvarteta m* Dunaju. V dobro obiskani mali dvorani »Musikvereina« na Dunaju je dne 6. t. m. koncentriral Zikov godalni kvartet. Ude e-žili so se prireditve dunajski KjcisbeniKij mnogo odličnega občinstva med njimi in Slovenci. Po izvajanju vsakega stavka so poslušalci živahno aplavdirali in glasno klicali: bravo, na koncu koncerta pa ponov-no: na svidenje! Ko izidejo strokovne kritike nemških listov, jih ponETtisnemo. Zikov godalni koncert je zmagal v Pragi in na Dunaju. Naše iskrene čestitke, z željo, d* kmalu zopet nastopi v Ljubljani!
Nove skladbe. Začetkom prihodnjega tedna boste v izdaji Zvezne tiskarne dotis-kana dva moška osmerospeva (moška zbora) skladatelja »Rudečih rož« Zorka Prelov* ca »Zapoj mi pesem dekle* in »škrjančku«* Obe pesmi sta melodijoznl in lahki ter upa* mo, da bo Zvezna tiskarna z njih Izdajo našim pevcem zelo ustregla.
GiedailSte in glasba.
Repertoar ^Narodnega
Drama.
Četrtek, 10. novembra — Komedija zmešnjav. Izven.
Petek, 11. novembra — Revizor. D.
Opera.
Četrtek, 10. novembra — RIgoletto. B.
Petek, 11. novembra — Evangeljnlk. C.
Žalni koncert Glasbene Matice v Ljubljani. V počaščenje spomina blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja se vrši v ponedeljek dne 14. novembra s točnim začetkom ob 8. url zvečer žalni koricert v Unionski dvorani. Glasbena Matica hoče s to svečano prireditvijo počastiti spomin naj-veČJega Jugoslovena, umrlega kralja Petra Prvega, ki je osvobodil ln združil vsa tri Jugoslovenska plemena v eno državo. Zato vabi odbor Glasbene Matice vse občinstvo, da se pridruži tej žalni manifestaciji. Vstopnice za to prireditev se prodajajo v pisarni Glasbene Matiče, Gosposka ulica 8-1. nadstropje In to od 10. nov. dalje med 10. in 12. uro dop. in od 3-5. ure pop.
Spored žalnega koncerta Glasbene Matice, ki se vrši v pondeljek dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v unionski dvorani. Spored Izvajata pevski zbdr In orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani. 1. Hristič Ste-van. K.: Opelo. (Zalnl obredni spevi za mešani zbor.) Posvečeno izglnolim, umrlim in žrtvam v vojnah za narodno osvobojenje 1912—1918. 2. Foerster Anton: Umrl je mož. (Moški zbor.) 3. Suk Josip: Meditacija na siaročeškl koral »Sv. Vaclav«. (Godalni orkester.) 4. Mokranjec Stevan St.: »Hvalite Qošpoda*l la BožanstvenaJe Služba, »o
Pokralina.
Zagorje ob Savi, Ker čitamo v »Jugoslaviji« pritožbe prebivalcev raznih občin radi. neurejenih občinskih razmer, ker stranke, ki so na vladi noče’jo razpisati novih volitev, si štejemo v dolžnost, da opozorimo javnost na naš industrijski revir Zagorje. Pri zadnjih občinskih volitvah so dobili komunisti 11, NSS 5, J SDS 3, SLS 3 in JDS 2 odbornika. Ker pa vlada ni potrdila od komunistov izvoljenega župana in Je razveljavila 11 kom. odbornikov, ter je že razpisane nadomestne volitve preklicala, je ostalo vse pri starem, ter vlada občino najmanjša stranka JDS-arjev. Iz socijal. potrebe in pravičnosti zahtevamo odločno takojšno ureditev neznosnih občinskih razmer ter razpis novih občinskih volitev po na novo sestavljenih volilnih imenikih. Zagorje, ta nekdaj lepi industrijski okoliš, je danes po krivdi brezdelnosti nekaterih kapacitet zanemarjen, da je groza. Bodisi v nujnih, za delavstvo katastrofalnih stanovanjskih zadevah, kakor tudi V prepotrebnih javnih napravah se cinca in. odlaša take, da je ljudstvu minilo potrpljenje in Je zgubilo vse zaupanje v občinsko in javno oblast. Naj omenimo še ceste in pota, radi katerih slovi Zagorje, po krivdi merodajnih faktorjev kot blatna vas, kakršne ne najdeš v Sloveniji. Domačini, kakor tudi potniki tujci, ki so primorani posebno P° noči iti peš iz postaje v vas Zagorje, so v življenski nevarnosti, da utonejo v blatu, zaidejo v vode polne obcestne jarke, ali si polomijo ude radi egiP^ tovske teme, ker v Zagorju, kjer imamo rudniško električno centralo že desetletja, ni nobene cestne razsvetljave. Seveda gospoda ne hodi peš, ti se vozijo v kočijah, zato ne občutijo kar mora pretrpeti navaden zemljan, ki plačuje visoke davke, gazi blato, je pa poleg tega brezpraven, ker je siromašen, a pošten jugoslovenskl državljan. Oderuhi so tudi pri nas pridno na delu ter se kosajo med seboj, kedo bode preje slekel in izmozgaj obupajočega delavca redarja in1 uslužbenca. Sodišč^ za pobijanje draginje že imamo, pa še ne fu^kcijonira. Pa ne da bi se bali zamere --------?
Radeče. Dolgočasni zimski dnevi h večeri so se jeli tudi pri nas pojavljati Družabno življenje poprijemlje zaspanec. »Sokol« se zaveda teh dejstev ifl je vsled tega poživel svoje delovanje v raznih odsekih. Vspeh tega dela je bila dvakratna vprizoritev težke narodne Igre »Rokovnjači«. Nabito polna dvorana priča, kako si želi in vpošteva naše občinstvo enake kulturne prireditve. Ne smatram za umestno se spuščati v podrobno kritiko. Vsak je storil po svoji moči svojo dolžnost; videli smo rutinirane starejše moči, videli smo pa tudi naš pomladek, ki je nastopil nad naše pričakovanje dobro. Agilnemu in žilavemu dramatičnemu odseku naj bodo te vrstice v spodbudo, da hodi po tej poti naprej in nudi občinstvu včkrat prepotrebnega družabnega razvedrila Hvaležni vam bodo vsi!
Razne vesti.
Vanderllpp za rusko vseučilišče v Sofiji. Znani ameriški milijonar Van-derlipp (pravi, nikakor ne znani slepar in klativitez istega priimka) je daroval ko se je mudil v Carigradu, lepe denarce ruskim begunom v carigrajskem okolišu, da bi jim olajšal njih bedno stanje. Ko je bila sprožena misel, ustanoviti v Sofiji vseučilišče za 1500 študentov je daroval Vanderllpp veliko vsoto v ta namen ter je pri tem izrazil željo, da bi vseučilišče še to leto začelo svoje delovanje. Vseučilišče bo imelo dve fakulteti, in sicer: pravno j« historično - filologično. Predavali boao bolgarski in ruski profesorji.
* Razstava Kitajskih izdelkov v Tf' stu. Kitajski konzul v Trstu se pogaJ^ z italijansko vlado radi otvoritve razstave kitajskih izdelkov. Razstava n bi pripomogla k razvoju trgovskih ou nošajev med obema državama. _____
Kasper:
asi
Stari Sokrat pravi o Sredozemskem «°rju svojega časa, da sedijo narodi okoli tega morja kakor mravlje okoli studenca ali kakor žabe okoli mlake. Kako bi se čudil dobri Sokrat, ako bi videl, kako dandanes mrgole in kako
regljajo te žabp!
Sredozemsko morje je ostalo ena izmed prvih in najvažnejših cest blagovnega prometa, akoravno se je uniaknilo politično in kulturno središče bolj proti zahodu in severu. Ce-Pfav danes Sredozemsko morje ni več Posredovalec kulture med vzhodom in zahodom kakor v dobi križarskih vojsk koncem srednjega veka, je vendar danes še ena izmed najpotrebnejši poti, posebno po odprtju vzhodnih °bai. Narodi, ki imajo svoj sedež na toorju, so vedno priznavali pomen Sredozemskega morja in ga zategatclj tl>di razumejo izkoriščati zase — le Jugoslavija ni storila skoro ničesar v tem oziru, dasiravno bi bilo to pred-Pogoj vsemu našemu gospodarskemu razvoju. Jugoslavija igra z ozirom na velevažno Sredozemsko morje »skrem-no« vlogo Pepelčicel Tudi naša bodočnost je na morju 1 Naša država mora ven iz rezerve, ven iz pasivnosti in •nora enkrat že nehati igrati žalostno vlogo pastorke. Naša. država si mora Pridobiti ne le v Jadranskem, temveč fadi v Sredozemkem morju svoja oporišča in svoji legi primerno pozicijo.
Zemlja je danes seveda že razdeljena in kdor pride kot zadnji, ta mera biti skromen. Francija, Italija, Anglija in deloma tudi Španija in Grčija so danes gospodarji v Sredozemskem fnorju. 2e za časa Napoleona I. je Francija stremela za tem, da bi prešlo Sredozemsko morje popolnoma v francosko območje. Pozneje s^ je mnogo govorilo o »latinskem« t. j. romanskem morju pod francoskim »pokroviteljstvom« in tudi danes so si francosid državniki na jasnem, da je Sredozem-*ko morje velikanskega narodno - gospodarskega pomena za Francijo.
Samoobsebi je razumljivo, da so skoraj vse države stremele in še streme za pridobitvijo čimveč oporišč v Sredozemskem morju, da si na ta načm tasigurajo svoj tamošnji vpliv. Italija si je v italijansko-turški vojni 1. 1911 do 1912 pridobila »Tripolitanijo« in v najnovejšem času tudi velevažna oporišča na albanskem ozemlju, dočim je prešlo Jadransko morje popolnoma Pod njeno oblast. Francija si je vzela Aliir, Maroko in Tuniz in si je ustvarja s temi pokrajinami svojo mogočrio severoafriško kolonijalno državo; ▼rhu tega si je še pridobila v svetovni ▼ojni Sibirijo in je s tem postala važen in vsega upoštevanja vreden faktor v Sredozemskem morju.
Kakega pomena je Sredozemsko morje za Italijo in sploh za v«ako državo, to je razvidno iz Bismarkovega pisma, v katerem pipe ta znameniti nemški državnik svojemu prijatelju knezu Usedomu sledeče: »Gospodstvo Sad Sredozemskim morjem mora Vedno biti stremljenje in hrepenenje italijanskega naroda, cilj vseh italijanskih državnikov in politikov, z eno besedo podlaga in jedro italijanske politike«.
V resnici pa ni Italija, temveč Anglija postala prava vladarica Sredozemskega morja. Anglija je »angažirana« že skoro na vseh koncih in krajih Sredozemskega morja. Angleži '»e smatrajo za gospodarje vseh voda
in jasno je torej, da smatrajo tudi Srč-dozem. morje za morje, ki pada v njihovo območje. V vzhodnem delu imajo v svoji posesti velikanske pokrajine (Egibt, Mezopotanijo, Arabijo i. dr.) in iz egoističnih razlogov žive danes v dobrih odnošajih s Turki. Britanska last sta oba izhoda tega morja: cesta pri Gibraltarju in prekop pri Suezu, ki ju ščitijo Angleži po svojih etapah na otokih Ciper in Malta. Aiiglija je torej brez dvoma najmočnejša in tudi najnevarnejša sila v Sredozemskem morju. Po premoči Anglije je ogroženo ravnovesje v Sredozem«k<:m morju, ono ravnotežje, ki na vsak način jamči za svobodo in prospešnost brodarstva. Ta svoboda pa lahko pride v nevarnost, da, popolnoma prctitha, ako bi se n. pr. poljubilo Angliji za-poskus, ki bi vsekako bil mogoč, pa bi gotovo bil vzrok novi svetovni vojni.
S tega stališča presojano bi morala eksistirati za vse države — mejaše Sredozemskega morja edino le ena smernica in ta se glasi: medsebojna harmonija, medsebojno jamstvo, medsebojna obramba proti pohlepnim naklepom Anglije, ki stremi za osvojitvijo vsega sveta. In to naj si zapomnijo posebno »naši dobri zavezniki« — Italijani.
110.
II.
Nujna posledica teh razmer je bila, da je moralo priti do odjočttve med Anglijo in Nemčijo, če le 'hotela prva dobiti prosto roke v Aziji; zato je bil tudi skrajni čas za Anglijo, da se je končala 1. 1918 svetovna vojna, ki je popolnoma izločila Nemčijo in Rusijo kot bodoči zaveznici Japonske. Svetovna vojna tedaj za najodločilnejše gospodarske pokrajine ni prinesla preobrata, ampak le nadaljevanje predvojnih razmer. L. 1915 je prišlo do hudega nasprotja med Japonsko po eni in Ameriko ter Anglijo po drugi strani, ko je stavila Japonska svoje ogromne zahteve po gospodarski nadvladi na Kitajskem. To je bilo proti določbam japonsko-angle^ke zveze. Toda to pogodbo je Anglija razdrla v resnici že prej, ker je obvestila 1. 1914 Japonsko vlado, da je sklenila z Ameriko tajni dogovor, v katerem je klavzula, da Japonska ne sme računati na vojaško pomoč Anglije, če pridte v konflikt z Ameriko. O tem ameriško-angleškem dokumentu je zvedela javnost šele lansko leto. Ta dokument najbolje priča, da sedi danes Anglija med dvema stoloma, kaže pa tudi, s kakega stališča presoja washingtonsko konferenco, ki je naravna posledica za končni Japonsko - ameriško-angleškl razgovor o Tihem Oceanu.
Cilj japonskega imperijalizma je precej različen od angleškega. Japonska se sicer udeležuje vseh evropskih konferenc, toda njen edini namen je, da se polasti svoje interesne sfare v Aziji na otočju in na kopnem. Formoški otoki do Kamčatke, Koreje, Kitajske in Vzhodne Azije naj bi tvorili nekoč jedro japonskega imperija, kateremu naj bi se nekega dne pridružila kot pred-straža še Indija, otočje malajskega ar-hipela in Južnega morja tja do Avstralije in vzhodno do Hawai, ogromna, a kompaktna in neraztresena država. Tu je tekma dveh svetovnih Imperijev, japonskega In amerlško-angleškega. Pod patronanco angleško-ameriške zveze je Japonska dosegla med vojno velike uspehe brez posebnih krvnih ln denarnih žrtev. Zavzela je nekdaj nemški
Tsingtau nasproti Koreje; z železnico v Žantungu se je polastila najbogitej-še kitajske pokrajine, ki šteje 37 milijonov prebivalcev. Po uničenju Rusije ni bila težka pot v Sibirijo ob vzhod-nokitajski železnici. Pod takim vidikom je bilo Angliji le težko, da obnovi svojo zvezo z Japonsko, kar se je zgodilo že 1. 1911 in bi se moralo zgoditi zopet lansko leto za nadaljnjih 10 let, kar pa so preložili na letos. Oglašati se je pričelo tudi ameriško javno mnenje, ki je zahtevalo, da se pojasni japonsko-an-gleško razmerje. .Angleška vlada je bila primorana, da objavi1 prej navedeni tajni dokument, ki Anglijo ne veže napram Japonski v slučaju amerlško-angleškega vojnega konflikta. Angleška vlada bi si bila tudi v tem slučaju pomagala, toda oglasila se je proti Japonski Kitajska, zlasti pa angleški do-minijoni Kanada, Avstralija in Nova Zelandija, ki so že na angleški državni konferenci pokazali ost proti Japonski in svoje simpatije za Združene države. Anglija je primorana, da išče na was-hingtonski konferenci nove orijentaclje, ker do angleško-japonske zveze ne pride več.
HI.
Francija je pravzaprav sama namignila, da, hoče na konferenco, ki je bila prvotno namenjena samo Angliji, Japonski in Ameriki Vezi z Anglijo in Ameriko v svetovni vojni jo moralično vežejo, da ne izostane, iž vseh ofici-jelnih govorov pa še vedno zveni bojazen pred Nemčijo, vsled česar se hoče zavarovati proti vsaki izolaciji ln vsakemu presenečenju. Tudi Anglija bo iažje podčrtavala svoje zahteve, ko bo imela ob strani Francijo in Italijo. Briand je dobiljpred svojim odhodom v Ameriko skoraj soglasno zaupnico parlamenta. Dejal je, da mora iti po njegovem mnenju ministrski predsednik osebno v Ameriko, da ji pokaže hvaležnost Francije, ki se nima v Was-hingtonu bati kakega presenečenja. Edini cilj je zagotovitev svetovnega miru. Francoska je pripravljena na primerno razorožitev, toda potrebuje garancij za svojo varnost. Amerika naj spozna, da je Francija dežela miru, a dokler ji ne dajo zagotovil, da je oborožena moč brez potrebe, mora držati roko ob meču. Briand je odšel s številno delegacijo" v \Vashington.
Italija dobi v Washingtonu vlogo statista. Udeležila se je ne bosta niti ministrski predsednik niti zunanji minister. Vzroki so notranje- in zunanjepolitičnega značaja. Zastopal jo bo najvplivnejši član stranke popolarov Meda in predsednik delegacije Schanzer, oba finančna strokovnjaka, kar dokazuje, v kateri smeri bi Italija eventuelno aktivno posegla v konferenčne razprave.
Anglija je odposlala Balfourja in vse kaže, da pridejo do besede osobito Avstralija in Kanada. Ako bi potekli razgovori z Irci ugodno, ni izključeno, da se odpelje v Washington tudi pred-, sednik LIoyd George. Kitajska delegacija šteje 100 članov.
Velikanski pomen konference je' v tem, da se je udeležijo res aktivni državniki, ki imajo dejansko moč v rokah. Najuspešnejše orožje, da pritisne na udeležence v smislu pacifizma, ima Amerika, kateri dcjlguje evropska antanta težke milijarde. V ameriškem senatu se je čula zahteva, da naj Amerika brezobzirno iztirja dolgove od držav, ki imajo dovolj sredstev, da nadaljujejo in vzdržujejo oboroževanje. Dejstvo je,' da je večina ameriškega prebivalstva pacifističnega mišljenja,
kateri stoji nasproti maloštevilnejša, a mogočna skupina visoke skupine. Tu je ključ do večjega ali manjšega uspeha konference glede omejitve oboroževanja. •	,
. Washingtonska konferenca bo določila smer svetovne politike za bodoča desetletja. Na njej bo Anglija ali dosegla utrditev svojega svetovnega go-spodstva ali pa doživelai začetek svojega konca.
Iifitn h Mittm Mmi
»Dolge noči — kratki zori in dragost, dohodki bori ter — obljube od čudesa z demokratskega kongrer bodo usta ljudstvu v sili prav gotovo zamašili.
Sveti Vid pa v vekomaj »delo« blagoslovi naj!
‘Amen.«
Don Carlos.
Carlos — Kira1y na Madeiri dobro se počuti zdaj, pije vino v večji meri, ko na Madžarskem kedaj, pije vino slabše vrste in napi ja zapored:
■ »Živel Bog Madžare čvrste, tebe, Žita, naposled!
Da me nisi baš hrabrila ti ža ogrski letaj,
.takega pač ne bi pila v Švici midva vina zdaj.
• Štefan prec na mizo, donal . , ,
(Melanholično:)
Stefan — bil je kralj, svetnik . . .
(Udari z roko ob mizo:)
Piškava je njegova kronal 1 Stefan-poln je moj malik!«
Drobiž.
* Pameten feminist. Neki gospod v Bringenbrongu v Novem Južnem Wa-lesu je zapustil kapital 250.000 liver, ki se ima razdeliti petnajsterim deklicam, katere morajo dokazat zdravje in sposobnost za materinstvo, znanje angleške literature in človeške psihologije in naposled: dovršeno jahanje.
* Drage znamke. V Parizu se je pravkar vršila dražba znamk iz zbirke barona Ferrarija. Znamke so prodane za skupno ceno 2,171.132 frankov. Od posebno redkih znamk je prodana zbirka šestih znamk iz leta 1843 za 113.000 frankov.
* Plače berlinskih igralcev. Vsled silne draginje, ki vlada v Berolinu, so morali tamkajšnjim igralcem povišati plače. Povišane so v toliko, da se mesečni dohodek od 1.400 do 4.000 mark dvigne na 500 mark, tako da ne bo manjše plače nego 1900 mark mesečno. Prav bi bilo,' da bi se povišale plače tudi našim igralcem. Samo vprašanje je, kako?
* Evropske ceremonije na japonskem dvoru. Japonski prestolonaslednik je pred časom potoval po Evropi in od tedaj je večkrat'prekršil ceremonije, ki so v navadi na japonskem dvoru. Tako je na primer šel v Londonu v gledališče, kar bi v Tokiju nikakor ne smel storiti. Splošno se govori, da misli prestolonasl. na svoj dvor uvesti čim največ evropskih običajev, kar je pa tamošnjim domačinom zelo maioipo volji'. Gledališče v Tokiju je pozvalo prestolonaslednika in dvorski konservativni krogi niso na jasnem, bi li dopustili to novotarijo ali ne. Sodi se, da bodo zmagali konservativci.
* Po 18. letih. V bližini Amstega v Švici se je pred 18. leti ponesrečil vodnik tamošnjih gora, Josip Fresch. Njegovega trupla nikakor niso mogli najti, zato so se o njegovi smrti razširile vsakojake čudne govorice. Sedaj pa javljajo novine, da se je našlo njegovo okostje v nekem, 900 metrov globokem prepadu.
Novo!	Novv!
Helena.
Povest Marije Kmetove.
Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K.
Naroči se:
Zvezna knjigarna
Ljubljana, Marijin trg štev. 8.
Proda sc:
VKORENINJENE TRTE,
šmarnice, Id močno rodi, in rada ja ste, ▼ vsaki zemlji, ne rabite galice In ne žvepla ]e na prodaj. Cena za komad 2 K. Naročite tako], ker trte bodo pošle. Za vprašanje ali odgovor se priloži znamka. Al. Grobar, trtnar, Zagorci p. Juršinci pri Ptuju.
NOV PISALNI STROJ »ADLER*
model št. 7 se proda po zelo nizki cenL P» Izve se v uprav, tega lista.
PISALNA MIZA
iz trdega lesa, jako dobro ohranlena, prt« pravna za vsako pisarno, se ceno proda« Naslov v upravi.
MOBIL JE, OBLEKE IN RAZNEGA ORODJA
se proda. Poljanska cesta, baraka St 1L
Kupi se:
7 VINSKIH DOBRO OHRANJENIH HRASTOVIH SODOV
od 50 do 100 hi’ se kupi. Ponudbe pod »Sodi« na upravo lista.	225U
, O O Z D
sntrekov, večjo parcelo, mlad ali zarašSea se za v last takoj kupi. Ponudbe pod »LEP GOZD« na upravo lista.	225%
Službe:
BRIVSKEGA POMOČNIKA'
iščem takoj, sanio perfektni In ne spod 20 let stari. VJekoslav Gjurin, Maribor, Jurčičeva ul 9.	2260,
UČENEC V 15 LETU STAROSTI,
zdrav, močan, z dobro šolsko Izobrazb« Ima veselje do učenja kot »Mehanlker«. Vprašanje na upravo lista.	2259.
KROJAČ - PRIKROJEVALEC
Išče primernega dela. Vstop 20. nov. Po«
PRODAJALEC
aranžer izložb za manufakturno, kratko in modno blago, zmožen nemškega, srbohrvaškega, italijanskega in nemškega jezika, išče takojšnjo trajno nameščenje. Cenfent ponudbe pod »SPOSOBEN« na urednt« štvo.	2254
IZKUŠEN KOVAČ
Išče službo v mestu ali na deželi. Naslov po* ve uprava lista.
Razno:
DRUŽABNIKA Z 100.000 DIN.
za Izvrstno vpellano trgovino s CevlH 1; drobno in na debelo v Beogradu Iščem za takoi. Cenjene ponudbe pod »BEOGRAD« na uredništvo »Jugoslavije«.	2253.
1000 KRON NAGRADE
dobi kdor odda mesečno sobo meblovsno ati nemeblovano s posebnim vhodom solidnemu bolje situiranemu gospodu. Ponudbe Je poslati na g. JapclJ, Ljubljana, Ravnikarjeva ulica 10.	2233
Izvozna lesna tvrdka
* lastnimi skladišči v Trstu ter z najboljšimi evezami po celi Italiji, Orčiii Itd. išče v svrho razširjenja trgovine prvovrstne žage, ki bj dobavljale les v vsaki množini in vsake vrste v komisijo ali proti plačilu. — Ponudbe pod „lzvozM na Anončnl znvod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.
TOMfiNi) n 9 RflDEČOH I5CE: nočnega {uvaja
popolnoma veščega v stroki in kateri je že več let v tej stroki deloval. Z mezdo je v zvezi prosto stanovanje.
Oferte na:
ALEKSA PODVINCA, tovarna usnja, Radeče pri Zidanemmostu.
Vei lesnih strokovnih delavcev
ki
stolarjev, strugarjev mizarjev In parketnega predelavca.
]e vajen vseh carketnih strojev sprejme v trajno delo podpi-®9na tovarna. V poštev pridejo samo vešči in staljii delavci z J|Qbrimi izrazili. — Pismene in ustmene prijave opremljene z 'atančnimi podatki o družinskih razmerah in dosedanji zaposlenosti, rojstnem kraju in starosti na:
&&MEC Col. tovarsa UDSonlansoa polil« Duplica p.Kamniku.
kakor tudi vsakovrstni les se plača po najvišji ceni in prosi ponudbe pod »Goricn« na anončni zavod Drago Beseljak in drug.
Sodna ulica 5.
Mnogo (asa In denarja sl pri-1 hranite ako takoj naročite
„Expres“
kotno računarico.
»Ekspres" je zakonito zavarovana je naj modernejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje.
„Ekspres" je zakonito zavarovana tabela ter stane s. pošlnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din.
Naroča se pri
ZVEZNI TISKARNI
V UUBtiANI.
Obvestilo.
ObveSčava oenj. od|amalce in p. n obZlnstvo, da spreiamiva nova del« In popravila po nnjftižjih ceneh. — Gotov čevlji v zalogi.
Turlstovski čevlji lastnega fzdelha.
But. in Mnlia Brajur- Kapele
Ljubljana, Turja&hi trn M štev. L
Po nizki ceni:
nova dvokolesa, otroSkl vožlčkl, Šivalni stroji tudi malo rabljeni.
F, BATJEL, Ljubljana
Stari trg štev. 28.
Karlovška cesta štev. 4.
Za Miklavža!
Najcenejše In najhvaležnejJe darilo našim malim je:
Mol zverinjak
knjiga s 45 slikami In k'tem spadajočim besedilom, za pouk In kratek čas
Moli* Uubiki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32-—
Mladi slikar
10 tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel - barvami ali. pastel - barvniki K 12*—
..Crnlpeter", staroznana, vesela družabna Igra za zimske večere. 1 Igra K 8*-Vse se dobi v
Zvezni Knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8
IVAN ZAKOTNIK,
mestni tesarski mojster Telefon 379 LJUBLJANA Dunajska c. 46
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moclerne lesene stavbe, ostre* šja za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
inMmi
L Ti
Elektrotehnično podjetje Fran Saks
Maribor, Slovenska ulica 20.
Ljubljana, . Rimska cesta 10.
obveščA svoje odjemalce in trgovske prijatelje, da je začel Izvrševati' J ® elektrotehnično obratovanja s 1. oktobrom t I. lopat samostojno J In ni več v drulbl > 8. Tratnikom.
Priporoča se za zgradbo vseh v elektrotehnično stroko spadajočih del, katere Izvršuje z znano vestnostjo.
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da ostane trgo* vina Avgust Agnola na Duuajsld cesti 11 radi preselitve v lastno hišo na Dunajsko cesto 10. od 8. t. m. do preklica za promet t strankami zaprta. Steklarska delavnica ostane še nadalje odprta Vhod v delavnico in pisarno na dvorišču. Zopetna otvoritev w po časopisih objavi.
Knjiga s slikami I
za zabav© in pouk J Našim malim S
Gosposka ulica — Hote! Balkan,
Izvod 20 K
v Zvezni knjigarni
v Ljubljani, Marijin trg štev. 8.
Sprejema in obrestuje hranilne vloge po 4VI<>
od dneva vloge do dneva vzdiga.
Večje zneske in stalne vloge proti odpovednim rokom po dogovoru.
Daje posojila v vseh oblikah.
Eskomptuje različna povzetja pod najugodnejšimi pogoji. Poštnohranilniške položnice so vsakomur na razpolago.
Uraduje vsak dan dopoldne.
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski ; premog
vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo »porabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
M lulov. in angleški Us n livarne in domnio iio, kovaški premog in (mi premog.
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica'štev. 19.
v dveh lično izdelanih oblikah 12x7 in 6x4 cm se j i dobita pp vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. | Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro •
iimanem papirju.	E
Naroča se direktno pri	|
Zvezni knjigarni in tiskarni j
v Ljubljani, WoSfova ulica štev. 1.	|
1 lUllIUJJ prvovrsten I lUlllUU
kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista.
Dobava samo v vagonih.
Občni zbor našega zavoda Je dne 30. oktobra 1921 sklenil zvišati delniško glavnico
z izdajo 50.000 novih delnic po K 400"— nominale.
Nove delnice se stavljajo na subskripdjo po sledečih pogojih:
1. Delničarji imajo v smislu pravil pravico opcije na nove delnice v razmerju dve novi na eno staro po kurzu K 600*— za komad, pnstevši 5°|o obresti od 1. julija t I. do dneva vplačila. V svrho izvršenja prava opcije
je predložiti plašče starih delnic.
2. Preostale delnice se nudijo nedelničarjem v subskripdjo po kurzu SC 700'— za komad, prištevši 5% obresti od 1. julija 1.1. do dneva plačila.
3. Nove delnice bodo opremljene s polovičnim kuponom za leto 1921.
4. Subskripdja, oziroma izvrševanje opcije, se vrši pri bančnih podružnicah Ciornji Radgoni, Kranjc!, Ljubljani, Murski Soboti In Velikovcu v času od 10. do 30. novembra 1.1.
5. ftepartidjo neoptiranih delnic si pridrži upravni svet
Maribor, 10. novembra 1921.	-	Upravni	svet
jugoslovanske Umon-banke
•	v	'	preje
Mariborske eskomptne banke.
Glavni in odgovorni urednik'Zorko Fakin,
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«
.