Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vraéajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
e1j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu ,,Mira‘4 v Celovcu.
Leto XII.
V Celovcu, 30. prosinca 1893.
Štev. 3.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
priredi
javna shoda
dné 2. svečana (na Svečnico) t. 1.
„pri Krajcarju44 na državni cesti blizo Tinj pod Slov. Šmihelom
in
dné 5. svečana (v nedeljo po Svečnici) 1.1.
„pri Krajncu44 v Selu pri Podkrnosu.
Začetek ob 1I2^. uri popoludne.
Spored :
1.	Govor o namenu društva.
2.	Pogovor o šolah.
3.	Poučni govor o kmetijstvu.
4.	Razni nasveti in govori.
Udje in od udov upeljani gostje so uljudno povabljeni.	Odbor.
Poštenost brez vere.
Liberalci radi pravijo, da je človek tudi brez vere lahko pošten. Mi pa na to besedo ne damo veliko. Seveda, če ima kak gospod gotovo službo in prav dobro plačo, temu ni treba krasti in goljufati, njemu je lahko, zdržati se tega greha, če je tudi brezverec; ou je pošten, da si ohrani čast pred ljudmi. Ali pa vzemimo kakega bogatega grofa, ki vé, da mu nikoli ne bo zmanjkalo. On je od mladih nog vajen le jezdariti, v kočiji se voziti in zverino loviti ; s kupčijo se mu ni treba pečati, saj ima svojega oskrbnika, ki za njega kupuje in prodaja. Tak nema ne potrebe, ne priložnosti, da bi koga goljufal. Tako srečnih ljudij je pa le malo. Največ je takih, ki nemajo gotovih dohodkov, temveč imajo le to, kar si sproti pridelajo. Ti se delijo spet v dve vrsti : večina je takih, da nič nemajo, ker vse, kar pridobijo, sproti porabijo; nekaj je pa takih, da so si že nekaj pridobili. Za te oboje je vera potrebna kot podlaga poštenja. Tisti, ki nič nema, je v skrbéh za svojo starost, ko ne bo mogel nič več prislužiti, iu v
skrbi za svoje otroke. Če se tak ne bo bal Boga in sodbe, bo le toliko časa pošten, dokler bo v strahu pred posvetno kaznijo; ako je pa tako prebrisan , da zna priti do denarja, ne da bi mu postava mogla do živega, potem se deuarja ne ho branil. On vé sicer, da njegov denar ni prav pošten, da pa tudi ni toliko krivičen, da bi mogel za to kaznovan biti; ker vere nema, nema tako tenke vesti in vzame nepošteni denar. Tako se pustijo uredniki velikih časnikov mastno plačati za to, da kako banko ali drugo podjetje v časniku pohvalijo, če bi prav dobro vedeli, da to podjetje ni hvale vredno. Takim postava nič ne more, ker niso dolžni zastonj pisati pohvalnih člankov; če bi se jim pa očitalo, da so bili ljudje zavolj te pohvale zapeljani in goljufani, lahko se izgovorijo, da prej tega niso vedeli, da reč ni poštena, da so le iz zmote tako pisali. Drugi jemljejo spet denar, da o kaki lumpariji molčijo, za ktero vejo, namesto da bi jo ovadili. Tudi takim postava nič ne more; svojo kosmato vest pa tolažijo s tem, češ, da oni niso poklicani, goljufije na dan spravljati, to je le dolžnost sodnij in oblastnij. Je pa še več drugih načinov, po kterih prekanjeni ljudje v velikih mestih brez dela in truda do denarja pridejo, da se jim še paragrafov ni treba bati. Ko bi imeli pa vero in vest, ne bi vzeli nepoštenega denarja. Kedar pa take priložnosti ni, vzamejo tudi ukradeni denar, ali pa ga sami ukradejo, ako imajo le upanje, da ne bo prišlo na dan. Pa tudi tisti, ki so si že kaj pridobili, so še vedno v strahu, da jim ho zmanjkalo, a'i pa da bodo spet svoje imetje po nesreči zgubili; nekaj so se pa skozi dolgo vrsto let špekulacije iu harantije tako navadili, da je ne morejo več pustiti. Taki hočejo zmirom več imeti, loti se jih lakomnost, in če se Boga in večne kazni ne bojijo , stegnili bodo roko tudi po nepoštenem blagu, ako se jim priložnost ponudi.
Da imamo mi prav, pokazalo se je zdaj na Francoskem v glasoviti Panamski pravdi. Tam so nabrali med ljudstvom 1400 milijonov frankov. S tem denarjem bi prekopali zemljo med atlantiškim in tihim morjem ; naredili bi kanal, po kterem bi mogle barke po kratkem potu priti iz enega morja v druzega, ne da bi bilo treba, vozariti okoli cele južne Amerike. Toda le 200 milijonov so porabili za delo, ki je ostalo nedovršeno ; ves drugi denar
so visoki in imenitni gospodje med seboj razdelili, ljudstvo pa,' ki si je od svojega denarja lep dobiček obetalo, je bilo goljufano. Med temi gospo-^^*' skimi tatovi so ministri, poslanci, bankirji, senatorji, časnikarji, „voditelji ljudstva in strank", sploh cvet francoske posvetne gospode. Ko bi jih bilo le en par, rekel bi človek; med vsakim žitom se najde še kaka Mika. Toda število teh goljufov je silno veliko, in vsi so brezverski liberalci, tedaj taki ljudje, ki vedno zatrjujejo, da zamore človek tudi brez vere pošten biti. Zakaj pa ti imenitni in omikani gospodje niso hoteli pošteni biti ? V večnost ne verujejo, zato hočejo na tem svetu nebesa imeti; za posvetna nebesa je pa treba veliko denarja, in brezveren človek ga vzame, kjer ga dobi, ako ima le upanje, da bo posvetni kazni ubežal. Ko bi bili ti ljudje količkaj vere in vesti imeli, vendar bi se jim moralo smiliti ubogo, goljufano ljudstvo, in eden ali drugi bi se bil oglasil in rekel:	„Gospodje, tako pa ne smemo delati!
To je velik greh pred Bogom in pred ljudmi!" Iu če bi ga ne poslušali, moral bi jih ovaditi pred sodnijo. Dokler je bil še ves denar vkupaj, bila bi se stvar še poravnati dala. Zdaj pa ni več mogoče ; za 500 milijonov se niti zdaj še ne vé, kam so prišli. Tako so svoje „poštenje“ zdaj pokazali francoski brezverci in framazoni. In kaj so pri nas počeli leta 1873., tega se bo marsikdo še spominjal; mnogo jih še zdaj živi, ki so pri takratnih sleparijah prišli ob svoj denar.
Zato pa takemu preveč ne verujte, ki pravi, da je pošten, čeravno nič ne veruje. Če danes še ne krade, morda bo pa jutri ! Poštenost brez trdne vere je kakor hiša brez vogelnega kamna in brez kamnitne podlage.
Dopisi prijateljev.
Iz Celovca. (Nemškutarija.) „Mir" jo je v svoji zadnji številki že dobro posvetil onemu „koroškemu Slovencu11, ki v zloglasnih „Fr. Stim-men“ tako milo in mično zagovarja — nemšku-tarijo. Dovolite, da onemu spisu še dodam par besed iz „graje nemškutarjev", ktero je že 1. 1862. napisal nepozabni A. M. Slomšek v „Drobtinicah“. Ta nam Slovencem nepozabni škof pravi tam*):
*) „Glej : „A M. Slomšeka Zbrani spisi" IV. zv. str. 251.
Y viharnej noči na Kamniškem Sedlu.
(Potopisna črtica. Spisal V. H.)
Bilo je v drugej polovici meseca malega srpana, ko sem se lepega jutra peljal iz Ljubljane proti Kamniku. Namenil sem se od Kamnika na Štajersko iti peš, in sicer čez Kamniško sedlo, ker sem že večkrat poprej slišal, da je ta pot, dasi-ravno precej strma in težavna, vendar zelo zanimiva, posebno zaradi lepega razgleda, kterega uživaš vrh „Sedla“.
Krasno jutro je bilo, obetajoče še lepši dan! Na jasnem nebu ni bilo videti nobenega oblaka; megle, ki so malo časa poprej pokrivale deloma za sadnim drevjem skrita sela in vasi, so razgnali žarki vedno bolj in bolj pripekajočega solnca. Počasi se; je pomikal poštni voz naprej po prašnej cesti. Še le ob enajstih smo v Kamniku. V tem prijaznem mestu, ležečem ob vznožji planin, se mi ni bilo dalje muditi; kajti pot, kterega sem imel še pred seboj, je bil dolg, in meni neznan. Za-dovolivši se z vinom in kruhom odrinil sem jo proti Bistrici, ki je od Kamnika oddaljena kake tri ure. Od tod pa se zopet v treh urah pride na vrh Sedla.
Lepa in prijetna je pot oh šumečej Bistrici. Dihal sem zopet sveži planinski zrak, užival zopet krasoto planinske narave, ki se ravno v tem času prikaže očem strmečega popotnika v vsej svojej lepoti. Bilo je vse v najlepšem cvetji. Pisani metulji, med njimi prvak Apolon, zibali so se nad drevjem ter letali od cvetlice do cvetlice ; v grmovji so se glasile ptice in mnogobrojne, raznovrstne žu-
želke švigale so v zraku sem ter tje. Med tem, ko se oko ni moglo nagledati toliko raznoličnih pojavov prirodinskega življenja, udarjali so mi na uho nešteti glasovi te prekrasne planinske prirode, združujoči se v velikanski zbor, pojoč veličastno pesem Onemu, od kterega prihaja vse življenje.
Kmalu sem bil v Bistrici. Tu stoji samo par koč, v kterih poleti prenočujejo pastirji. Pri Uršiču, kjer je tudi hišica za popotnike, ki v letnem času prihajajo v ta planinski kraj, ni bilo razun gospodinje, nobenega doma. Dobil sem sladkega mleka. Ko mi je pa začela gospodinja dopovedovati, kodi da drži pot na Sedlo, nisem je mogel razumeti tudi pri najboljšej volji ne, zato, ker se od pota, ki pelje na Sedlo, od tod skoraj nič ne vidi. Malo nad Bistrico začenja se globok in strm jarek med gorami, ki se tu od vseh strani stikajo. Ob desnej strani tega jarka pelje ozka stezica navzgor ; to stezico, ktera pa takrat še ni bila naznačena na kterisibodi način, kakor je to navada v planinah, kjer včasih pot naenkrat preneha, tako da ni najti o njej nobenega sledu več, sem jaz zgrešil, kar je lahko umevno, iu mesto da bi se bil spustil na levo roko, šel sem na desno, ter tako prišel v strašne strmine, po kterih je bilo plezanje zato tako težavno, ker je prst, pokrivajoča skale, jako rahla, ter moraš jako paziti, ako nočeš, da se ne utrga pod tvojimi nogami gruda prsti, ter ti ne obvisiš držeč se za kako šibko koreninico, tako-rekoč med nebom in zemljo. Dolgo časa sem tako plezal po strminah tega jarka; prišel sem celo na mesto, kjer se mi je zdelo, da mi Hi več mogoče, priti naprej. A da bi šel nazaj, zdelo se mi je še veliko bolj nevarno. Nazadnje, ko sem zmagal ta
globoki in strmi jarek, prišel sem na bolj odprt svet. Planinski pašniki menjavali so se z bukovimi gojzdi, in pot, ne več tako strma, bila je dosti prijetnejši. Hudo žejo, ktera je začela v ve-likej vročini vedno bolj in bolj pritiskati, ugasil je bister studenec, izvirajoč izpod trdih skal kako uro pod vrhom Sedla. Tn na tem mestu ob enem tudi preneha vsa drevesna rast, in od tod do vrha se vlečejo zeleni planinski travniki, ob krajeh obrobljeni s plazmi peska in kamenja, ki se je vsula raz gor, tu in tam obsojani s skalovjem in obra-ščeni s temnozelenim borovjem.
Ko sem prišel na vrh Sedla zelo utrujen in upehan, — pomisli naj se, po kakošnem potu sem hodil, zgrešivši pravo stezo, — se je dan že nagnil, in solnce obsevalo je le še najvišji vrhove gorà. Očaran od prekrasnega razgleda, grem malo ob vrhu; pred mano je bil odprt ves planinski svet. Toda, kakor bi trenil, nastane naenkrat megla ob zahodnej strani Sedla, ter se začne hitro vleči, kakor dolga kača iz Bistriške doline navzgor pa v Okrešel navzdol. Naenkrat bila je pokrita od te megle vsa pot, ki pelje raz vrh Sedla v Okrešel. Z osupnenjem sem gledal to meglo, ki se je cepila in vila kakor kakošna pošast ter drvela hitro naprej, vedno spreminjajoča svojo obliko, vedno kazoča se v novih podobah, ki pa so zopet tako hitro zginile, kakor so nastale. Vedno bolj in bolj je naraščala; kmalu je obsedla vse Sedlo ter me obdala od vseh strani s svojim hladnim soparom. Kaj je bilo začeti? Bil sem čisto sam v zračnej višavi, kakih 1900 metrov nad morjem. Toda, kam se mi je bilo podati v tej megli, ki je postajala vedno gostejši in gostejši, tako da nisem videl
„Kdo ponemSuje neprenehoma naše slovenske trge in sela, ter po nemščini zeva, kakor klopotec po vetru, rekoč: le nemško! le nemško! Vse to nemškutarji delajo, ki slovenske zemlje kruh zavživajo, in pijejo vince slovenskih goric, slovenski nàrod pa zasramujejo in napeljujejo proste Slovence nem-škovati in nemško vsaj na pol hrustati .... Le nemško! le nemško! naši nemškutarji na ves glas upijejo, pa ne pomislijo, da je slovensko mladež po nemško šolati ravno toliko, kakor prazno slamo mlatiti; veliko ropotanje malo pa čvrstega zrnja. Otroci se naučijo po nemško kleti, svoje rojake za zijake imeti, domačega blaga se sramovati in se le s tujim bahati. Tako izšolana mladina je na pol sirova jed; ni Slovenec in ne pravi Nemec; vsakega pol ploda, malo malo pridnega .... Nemškutarji so na polovico ponemčeni ljudski starašineti in kotni pisači, ki na dveh ramah nosijo, da bi obilnejše v svoj mlin nanosili .... Kaj pa hočejo nemškutarji slovenskemu rodu storiti? Druhal želijo v dušni temi pustiti, svojim izvoljenim pa nemško kulturo ali omiko usiliti, naj bi ubogo ljudstvo za nos vodili; hočejo, naj bi Slovenci tiho djali, da bi jim lehko domače blago jemali in jih ponemčili, itd.“ — Tako piše vzorni vladika Slomšek. Njegovim jasnim besedam nimam ničesar dostaviti, a priporočam je v prav tehtno premišljevanje g. liberalnemu „šriftlajtarju“ in vsem tistim „slo-venskim“ (?) kukavicam, ki ne znajo, boljšega dela, kakor nositi svoja kukavična jajca v gnjezdo tega lista.	—o—
Iz Kotmare vesi. (K dopisu v „Miru“ št. 35. in še nekaj). V imenovanem dopisu je bilo rečeno, da se je izmed tukajšnjih nemškutarjev vdeležila peterica tistega slaboglasnega parteitaga, označeni pa so bili le štirje od tistih, škoda pa bi bilo pozabiti tudi petega. Ta uživa posebno odlikovanje. Opravlja namreč službo nekakovega poveljnika sprednjih straž v taborju parteitagove črne vojske. Pri njegovem imenu se tudi pridušujejo in zarotujejo vsi zvesti in nezvesti pristaši nemšku-tarske stranke. Menda prav zarad tega pa uživa še prav posebno zaupanje nekterih cesarskih oblast-nij, da se poslužujejo le-te v nekterih slučajih rajši njegove nedostatne pomoči, kakor pa da bi se obračali do sebi podredjenih organov. V pojasnilo naj služi naslednje. Pri že omenjeni šolski obravnavi posrečilo se je gosp. c. kr. okrajnemu glavarju s pomočjo zavijanja resnice zapeljati tri naše pristaše ter pridobiti njihove podpise za nemško šolo. Ko so se pa pozneje prepričali, da so prevarjeni, podpisali so tudi protest zoper postopanje gosp. okr. glavarja. Kmalu potem pa so dobili ti trije zastran tega povabilo, da imajo priti na okrajno glavarstvo v Celovec. Pozivnice pa jim niso bile poslane kakor sicer navadno po občinskem uradu, ampak po nekem drugem. Mislil si je prebrisani gosp. okrajni glavar, kdo bi bil bolje sposoben za to, da spravi te ubežnike zopet v njegovo mavho, kakor ta naš parteitagovec. No, pa popolnoma se jim ta reč vendar le ni posrečila. Ko je prinesel parteitagovski sluga dotičnikom tiste listke, imeli so ukljub temu, da jim je imenoval njegovo slavno ime, tako malo zaupanja, da so šli prej vprašat občinskega predstojnika, kaj jim je storiti. Pa tudi gosp. okrajni glavar se je menda opekel, ker se mu ti na odgovor poklicani možje niso dali kar
skoraj za deset korakov pred se? K temu se je približeval tudi mrak in ž njim temna noč. Sklenil sem na vrhu Sedla prenočiti : saj mi ni ostalo ničesar druzega!
Kakih trideset korakov od vrha sedel sem na travo ter pričakoval noči. Bil je neizmerno dolg čas. Temnosiva megla pokrivala je sedaj, kakor se mi je dozdevalo, tudi vrhove gor in na nebu ni bilo videti migljati nobene zvezde ne. Vse je tiho, vse mirno, razu n da se čuje visoko v gorovji Brane v dolgih prestavkih otožno čivkanje planinskih ptic, ki so našle v skalovji svoje zavetje; drugače od nikoder ni slišati kakega glasu, ne deročega potoka, ne šumečega, skozi lesove drvečega viharja. Med tem je nastala temna noč. Ona tihota, ki je še vladala malo poprej, prenehala je sedaj : mesto nje se čuje v daljavi proti severnej strani visoko gori nad gorovjem zamolklo bučanje in bobnenje, ktero, od začetka komaj slišno, polagoma naraščuje, a zopet prenehava. Da, to je gromenje, če ravno ni videti nikjer nobenega bliska! Nekako čudno postalo mi je pri srcu : Kaj če se nevihta približa, kaj potem, če začne z vso silo vihrati med gorovjem Kinke, Brane in Velike planjave? Kaj potem, ko ni nikjer nobenega zavetišča najti? Ta slutnja moja me ni varala. Tisto prejšnje zamolklo gromenje, ktero je bilo slišati v daljavi, bilo je le predigra k strašnemu, a veličastnemu prizoru, kteri se je kmalu potem razvil pred mojimi očmi. Že so začeli posamezni bliski švigati nad Mrzlo goro, nad Rinko, ter na vzhodnej strani nad Ojstrico in Krofičko.	(Konec prihodnjič.)
tako v kozji rog ugnati, kakor si je mislil in želel. Pred ko ne prav zaradi tega pa so dobili tudi tako lepo odškodnino za pot in zamudo časa. Eden 50, drugi 30, tretji pa celo 20 kr. za več ko dve uri dolgo pot v Celovec. S kako mero se je merila pot, ko se je dotičnikom priznavala gori omenjena odškodnina, nam ni znano. Morda nam bode vedelo o tem povedati kaj več parteitagovsko „peto kolo“.
Iz Brnce. (Podružnični zbor.) Vrla podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico je imela v nedeljo dné 8. prosinca pri nas svoj šesti letni zbor: Hitro po popoldanski službi božji zbralo se je z ozirom na zimski čas in gledé na nič kaj vesele razmere Brnške še precejšnje število rodoljubov in rodoljubkinj slovenskih. Počastil je naš zbor tudi gosp. Dragotin Hribar iz Celja, ki je kot zastopnik glavne družbe jako lepo in poučno govoril. Zanimivo je bilo tudi poročilo tajnikovo o delovanji naše podružnice v zadnjem letu. Ker bi utegnilo to poročilo zanimati tudi častite rodoljube po drugih krajih, želeti bi bilo, da se priobči ob priložnosti v cenjenem „Mirua. — Iz blagajuikovega poročila povzamemo, da je imela podružnica v preteklem letu 58 gld. 13 kr. dohodkov in 51 gld. 48 kr. stroškov. — Pri volitvi je bil potrjen z malimi izpremembami stari odbor, ki že šest let izvrstno vodi našo podružnico. Iskrena hvala vrlemu odboru, v prvi vrsti pa načelniku g. Matiji Wuttiju, neumornemu in požrtovalnemu rodoljubu! Odboru glavne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se je soglasno izreklo popolno zaupanje. Isto tako je izrekel občni zbor najiskrenejšo zahvalo gosp. dr. Ivanu Dečku, odvetniku v Celju, ki je tako vrlo in vspešno in to brez vsega plačila, iz gole domovinske ljubezni zastopal našo podružnico, pri različnih oblastih in nam pripomogel do sijajne zmage, vsled ktere bomo menda zana-prej mir imeli pri napravljanji podružničnih shodov in zborov. Pri domači zabavi se je marsikaj koristnega in šaljivega govorilo; vrli Št. Lenartski pevci so nas razveseljevali z lepim petjem, vrli igralci iz Štebna pa so izvrstno igrali igro „Oreh“. Na obče veselje in popolno zadovoljnost vršila se je „prostovoljna dražba", ki je prinesla podružnici tudi precej denarnega dobička. Tako se je vršil šesti letni zbor, in mi smo slavnemu načelništvu jako hvaležni, da je zopet enkrat zbudilo precej zaspane Brnčane.
Iz Podkrnosa. (Nemška šola!) V naši soseski sicer ni nobenega Nemca in v naši šoli nobenega nemškega otroka (šolskih otrok je 83), vendar bomo dobili trdo nemško šolo. Saj se „po načrtu" ua to dela, da se vse šole v Celovški okolici ponemčijo, in mi dobro poznamo tiste gospode, ki na to delajo ! Dné 22. grudna 1892 je sklenil naš občinski odbor v Žrelcu, da se ima naša „dvo-jezična" šola Podkrnosom spremeniti v čisto nemško. Dné 12. prosinca 1893 pa je župan Oremus sklical stariše našega šolskega okraja, ki so se potem podpisali za nemško šolo. Kavno tako je ukrenil naš krajni šolski sovet. Celo stvar sta sprožila nek c. kr. sodnijski uradnik iz Celovca in učitelj Staudacher v Žrelcu. Zvedel sem pa, da je prišlo na tisti shod, ko so imeli stariši svojo misel povedati , samo kakih 15 do 20 posestnikov, in ti naj bi govorili v imenu vseh?! Došlim kmetom se je reklo, da vsi tisti, ki niso prišli, so itak vsi za nemško šolo. Preverjen sem, da niso vsi posestniki za trdo nemško šolo in še od tistih, ki so sopodpisali, bo marsikteri, kije to le nevedoma in s težkim srcem storil. Naše ljudstvo je v šolskih reèéh še premalo poučeno in ne zna samostojno misliti in soditi, zato se udà silnemu pritisku in zvitim besedam nasprotnikov. Prosimo vodstvo našega kat. gospodarskega društva, da napravi v našem kraju javen shod, na kterem naj bi se našim kmetom razlagal pravi namen ljudskih šol in bi se našim ljudem dokazalo, da so le tiste šole pametno in postavno uravnane, v kterih se otroci poučujejo na podlagi svojega maternega jezika. Nemška šola za slovenske otroke je mučilnica, a ne učilnica, podobna rahlej rastlini, ki presajena iz svojega domačega podnebja na ptuje neugodno zemljišče pri vsem trudu ne more roditi zaželenega sadu in pri največjih stroških kmetu ne donaša nobenega dobička.
Iz Malih Čap. (Nesreča) je zadela čast. g. Matija Šerviceljna, komendatorja in župnika na Reberci. Že teče četrti mesec, odkar so se nevarno poškodovali na nogi. Oni so eden iz prvih stebrov slovenstvà v Podjunski dolini, iskren rodoljub in prijazni z vsakim človekom. Zato je naša dolžnost, da molimo za gospoda, da bi ljubo zdravje kmalu spet zadobili. Posebno so njih farmani, Re-berčani, dolžni moliti za svojega dušnega pastirja. Naših nasprotnikov, liberalcev in nemškutarjev, vse mrgoli po naši deželi; kar leze in gre, je zoper pravično slovensko-katoliško stranko; zato moramo Boga prositi, da nam naše skušene vodnike ohrani in osrčuje. Ravnokar čujemo, da se bolniku obrača na bolje. Do svečnice upajo toliko okrevati, da bodo zamogli zopet opravljati Božjo službo. Bog daj !
Iz Škocijana. Dné 7. prosinca je priredila naša podružnica sv. Cirila in Metoda veselico z igro „Sv. trije kralji iz jutrovih dežel", in če hočemo pravični biti, moramo reči, da se je vse jako dobro izvršilo. Najbolj nas je veselilo, da nas je počastil s svojo pričujočnostjo sam g. okrajni glavar iz Velikovca in na lastne oči se je prepričal, da so govori naših nasprotnikov ničvredni, ki nam očitajo, da na teh zborih le dražimo in mir kalimo. Podružnični zbor je pričel naš Hrovat, ki je vrli njen načelnik; zahvalil se je najprej g. okr. glavarju in vsem zavednim Slovencem in Slovenkam. Potem je g. Dobrolski kaplan govoril v navdušenih besedah o namenu društva, in z jasnimi besedami nam je kazal, kako naj bi se šola uredila, da našim razmeram prav ugaja. Mi se ne branimo nemščine, mi ne sovražimo Nemcev, mi se branimo le nemškutarskega duha, kteri se slovenskim otrokom brez potrebe hoče vcepiti. Mi hočemo, da se zna otrok, če iz šole stopi, vsaj slovenski podpisati in se zave, da ga je slovenska mati rodila in da ne zaničuje svojega jezika zavoljo tega, ker ni nemški. Vsi so poslušali njih besede pazljivo in ko so končali, kazali so glasni klici zbranih, da so jim iz srca govorili. Potem je sledila igra „Sv. trije kralji iz jutrovih dežel", ktero so naši domači igralci tako dobro izvršili, da so jo na občno željo dvakrat predstavljati morali. Hvala vam bodi neutrudljivi borilci za vaše prizadevanje, hvala tudi vam pevci, da se ne bojite dela v korist svojega rojstnega jezika. Le tako naprej, iu v kratkem ne bo v Škocijanu nobenega, kteri bi mrzlo srce imel za svoj zaničevani nàrod. Gojite le nàrodno igro in narodno petje, s tem bote najbolj k prebujanju pomagali. „Petjem k srcu, srcem k domovini" bodi vaše geslo. Po igri je bila prosta zabava, pri kteri so sledile razne napitnice. Hvala tudi županu Škocijanskemu in Do-brolskemu, ker sta k občnemu veselju tudi marsikaj pripomogla. Tako po domače smo se veselili, da je bila težka ločitev. Le napravite v kratkem zopet kako veselico.
Iz Črne. (Naša občinska volitev.) če pomislimo, kako hudo pritiskajo nekteri uradniki grofa Thurna in družbe „Bleiberger Union" na volilce, ker hočejo s silo zadušiti nàrodno zavest v našem kraju, smeli bi pač s strahom pričakovati trenotek, to je dan občinske volitve, pri kteri bo, kakor vsa znamenja kažejo, jako huda borba med slovensko in nemško stranko. Ali navdaja nas pogum, ker so enako hudo borbo imele prestati tudi že druge občine, ki so se pa s pravim navdušenjem borile za svoje osvobojenje ter se otresle, hvala Bogu, liberalnega jarma. Enako se hočemo tudi mi boriti ; niti za korak ne odstopimo od tega in ne odložimo poprej orožja iz rok, predno ne bo zadnji naš nasprotnik premagan. Naši nemškutarski mogočneži seveda mislijo , da brez njih nobena občina ne more obstati in napredovati. Pripisujejo si pravico, gospodariti nad slovenskimi kmeti, s kterimi bi najraje postopali tako, kakor postopa kak surovež z ubogo živino, ki mu ne more tožiti, da jo boli, akoravno jo v enomer nabija po grbi in plečah. Ona trpi, ker si pomagati ne more ; nam pa tega trpeti ni treba, ker si pri prihodnjih občinskih volitvah sami sebi lehko pomagamo s tem, da se otresemo za vselej teh naših neprijateljev-liberalcev. In kdo pa so ti možje? Pred nekaj leti prišli so v Črno iskat tega, kar še niso imeli, zdaj pa se redijo in debelijo od slovenskih žuljev in so slovenskega kruha vsak dan bolj siti. Najraje bi kraljevali nad nami. Ali ta želja se jim more zbiti iz glave in pokazati je treba, da je tudi Slovenec sposoben za občinsko gospodarstvo, kajti prepričani smo, da bode naša občina s svojimi domačimi močmi bolje napredovala, kakor sedaj, ko nasprotniki ubogega kmeta v svoji oblasti le preradi trpinčijo z nepotrebnimi davki in ga obkladajo s kaznimi, ki dostikrat niti potrebne niso. Ob času volitve so naši veliki gospodje navadno jako uljudni in prijazni; smodk in piva liberalnim volilcem takrat ne manjka in rado se našim možem v dan volitve tudi še marsikaj druzega obljubuje, samo da se jih za glas vjame. Ali te obljube se jim potem nikdar ne izpolnijo, in le sramota je, da marsikteri slovenski volilec za en glaž piva izdà ter zataji svojo slovensko domovino, na kteri mu je tekla zibelka, kjer ga je oče prvikrat poljubil, mati se mu nasmehljala ter ga učila moliti v domači besedi. Pri prihodnji volitvi naj ne bode med nami takih Judežev-Iškarijotov. Ostanimo zvesti sinovi naše slovenske zemlje in ljubimo ter spoštujmo naš materni slovenski jezik. Sovražniki pravih, to je poštenih Nemcev nismo in ne bomo, in prej ko slej spoštovali bodemo tudi vsakega poštenega tujca, kterega služba zanese v naš kraj, ako nam bode le pravičen ; podlaga tujčevi peti na domačih tléh pa ne smemo in nočemo biti.
Iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslal 138 gld. letnega doneska za podružnico Poljanska Dolina prvomestnik, č. g. žup-
nik J. Eamoveš. — Za novoletno darilo so naklonili: Podružnica v Ptuju 50 gld. po g. A. Gregoriču, podružnica Pivka, s sedežem v Št. Petru, 23 gld. 80 kr. po g. tajniku A. Lavrenčiču, go-spica Franjica Brinšekova 14 gld. 80 kr., nabrane v Trnovem pri J. B. in Savinjska posojilnica v Žalci 10 gld. Prvo XX-krono so darovali: Dru-štveniki bralnega društva v Trebnjem po g. J. Ru-prechtu, lekarnarju in predsedniku, g. Vinko Je-žovnik, župan v Velenji, po g. notarju Kačiču, blagajniku Šoštanjske podružnice, in Neimenovanec. Dalje smo prejeli 8 gld. 30 kr. novoletnine po vč. g. dekanu F. Dovniku, prvomestniku gornjegraške podružnice, 6 gld. 35 kr. nabranih pri odhodnji dveh bratov „Sokolov“ po g. Edmundu Kavčiču, knjigovodji v Ljubljani, 6 gld. kot dar vesele družbe na Vranskem po g. notarju Antonu Svetini, 3 gld. novoletnine č. g. župnika A. Berceta in g. učitelja Lužarja in 3 gld. daru vesele družbe po g. A. Kozlevčarju. — Povodom veselega dogodka v svoji obitelji je poslal g. M. Prosekar iz Kotmare vesi 2 gld. 50 kr. ; vesela družba trgovskih pomočnikov pri Kolovratu je darovala za božično darilo po g. J. Bahovcu, knjigarskem komptoiristu, 1 gld. 40 kr., vesela družba pri g. Batisu v Litiji 1 gld. 30 kr. in vesela družba v Sevnici po g. Ivanu Končanu 1 gld. — Za oprostilo novoletnih voščil so poslali: Mestni župnik č. g. J. Vrhovnik 1 gld., č. g. kaplan J. Volk 1 gld., g. J. Rant, gospici Pavla in Zofija Rantovi po 1 gld. in g. A. Kozlevčar 50 kr. — Vsem darovateljem veselo novo leto!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Iz Zaloga pri Ljubljani. (Občinska volitev.) Pri vas na Koroškem imate hudo vojsko z nemškutarji in liberalci. Pri nas tistih sicer ni veliko, pa vendar imamo tudi mi svoje prepire. Pri nas imamo župana, ki županuje 18 let. Človek bi mislil, to mora biti mož zelo priljubljen v svoji soseski. Temu pa ni tako. Veliko jih je, ki ž njim niso zadovoljni. Že davno bi bil morda odletel, pa kaj, ko že 8 let ni razpisal novih volitev ! Po drugih deželah pa so nove volitve vsake tri leta. Ali je mar za Kranjsko druga postava v veljavi? No, 12. grudna 1892 smo vendar imeli volitev. Posestnikov je bilo vse črno. Bolj ko je volitev napredovala, bolj se je videlo, da bo županova stranka pogorela. Županovi nasprotniki so se že veselili, — kar na enkrat čujemo, da je volitev preložena! To nas je vse osupnilo. Zakaj se je volitev preložila, tega jaz ne vem, župan bo že vedel in pa volilna komisija. To vem, da so bili kmetje zelo nevoljni, ker so morali dvakrat k vo-litvi iti in dva dni zamuditi. Omenim še, da so županu pomagali proti Slovencem zelo zagrizeni nemški uradniki in volilci iz bližnje papirne tovarne. O izidu druge volitve poročam prihodnjič.
Politični pregled,
Notranji položaj se še nič ni pojasnil. Taaffe se še zmirom dogovarja z voditelji večih treh strank in jih prosi, naj bi odložili svoje tirjatve in skupno delovali vsaj toliko, da se sklenejo vsaj najpotrebnejše reči, pred vsem pobiranje davkov. Da ima Taaffe le potrebni denar, potem se bo malo zmenil za stranke in njihove želje; on je že tak mož. Ni pa še gotovo, da bi se doseglo kako porazumljenje, ker so nemški liberalci preveč oblastni. „Linzer Yolksblatt“ piše, da smo bili že blizo razpuščenja državnega zbora, pa stvar se je spet odložila. Ako se pa vladi ne posreči, pogoditi se s strankami, jej vendar ne bo nič druzega preostajalo. Zato opominjamo slovenske rodoljube, naj se pravočasno pripravijo na nove volitve, da nas nasprotniki ne bodo v zadnji uri prehiteli, kakor zadnjič. — Državni zbor sklepa zdaj o proračunu. Prve dni ni prišlo nič tacega na rešeto, kar bi Slovence posebno zanimalo. — Finančni (denarni) minister dr. Steinbach se je pogodil z Rothschildom, da bo tisti priskrbel zlato za novo, zlato veljavo. Samo po sebi se razume, da bo pri tem delu veliko zlata obviselo na Rothschildovih prstih. — Pri poljedelskem ministerstvu se izdeljujete dve novi postavi ; ena je za osnovo kmetskih zadrug; druga pa hoče zabraniti prodajo kmetij pod ceno. Ako bi prišla kmetija na kant, in bi nobeden ne dal za njo, kar je vredna, kupi jo soseska za dve tretjini cene in jo prepusti prejšnjemu posestniku proti temu, da plača primerno najemščino. — Na Dunaju je spet enkrat govoril znani baron Dumreicher, poslanec koroške kupčijske in obrtne zbornice, ki se pa ne zmeni za potrebe trgovcev in obrtnikov, ampak jezdari vedno le svojega „nemškega“ konja ter vidi nemštvo povsodi v nevarnosti. Jezil se je nad tem, da prihaja zmirom več Čehov na Dunaj in da je nevarnost, da zgubi Dunaj svoje nemško lice. Očital je Čehom, da se doma poganjajo za svoje češko pravo, po drugih deželah pa hočejo za svoje rojake enake pravice. „Politika“ mu pa dobro odgovarja, da naj se še Dumreicher poteguje za češko državno pravo, potem bodo Čehi sami gospodarji čez obilne
davke, ki jih plačujejo ; potem bodo lahko več skrbeli za svojo deželo, in češki delavci bodo doma dosti dela dobili in jim ne bo treba na Dunaju dela iskati. Zdaj se pa ves denar na Dunaj staka, delavni ljudje pa tje tiščijo, kjer je kaj zaslužka. — Do zdaj se je mislilo, da so Mladočehi mnogo, če ne največ krivi, da se sprava na Češkem ni dosegla. Zdaj se je pa očitno pokazalo, da je tega kriva le prevzetnost in vladoželjnost nemških Pem-cev. Da bi se okraji po narodnosti ločili, temu so se Čehi največ zavolj tega upirali, ker se bojijo, da se bodo potem češke manjšine v nemških krajih čisto potlačile in da se jim bodo vzele vse nàrodne pravice , da ne bodo imeli ne češkega uradovanja, ne čeških šol. Zato je grof Buquoy, načelnik kluba konservativnih graščakov, pisal dr. Schmeykalu, načelniku kluba nemško-čeških deželnih poslancev, naj dela na to, da se bo najprej sklenila postava o nàrodni enakopravnosti. S tem se bodo Čehi potolažili in se ne bodo več upirali ločitvi okrajev po narodnosti. Le na tak način je mogoče, pogodbe o spravi nadaljevati. Schmeykal je pa ošabno odgovoril, da sklepanje o nàrodni enakopravnosti spada pod državni zbor, in da se Nemci sploh ne spustijo v dogovore, dokler ne vejo, pri čem da so s sedanjo vlado. To hoče reči, da češki Nemci ne marajo za resnično in pravično spravo, ampak jim je le za nadvlado in gospodstvo. Zato hočejo čakati na tako vlado , ki jim bo pomagala Čehom usiliti tako „spravo“, kakor jo nemški liberalci želijo. — NaOgerskem raste nezadovoljnost ne-madjarskih nàrodov. Posebno ojstro pišejo rumun-ski listi ter priporočajo zvezo vseh avstrijskih nà-rodov zoper Madjare in nemške liberalce, da se Avstrija preustroji v „zvezno“ državo.
Gospodarske stvari.
Zoper drisko telet. Teleta napade včasih driska 8 ali 14 dni po rojstvu, ko še sesajo ; mehko gre od njih in kislega smradu, pa tudi kolje jih, da večkrat poginejo.
Če takim teletom preiskuješ sirnik, to je četrti želodec, najdeš v njem neko skuto in zagrizenega mleka ; drobna čeva pa se vidijo hudo vneta, snetnjava.
Krivo je te bolezni težko prebavno mleko, ki ga sesa tele, pa tudi prehlajenje.
Da se skuta odpravi iz želodca, priporoča se štupa (prah) od rabarbare in pa rumene kine, vsake po 1 gram; oboje mora fina štupa biti, dobro vkup zmešana in na štiri porcije razdeljena.
Brž ko se driska loti sesajočega teleta, imej je na gorkem in daj mu eno uro potem, ko je sesalo, vsak dan po eno tako štupico, ki si jo s pol ma-selcem mleka izpod krave dobro pomešal. Vsak dan zjutraj taka štupa z mlekom pomešana ozdravi živinče v dveh ali treh dneh, ako nisi driske zanemaril.
Če pa driska že dalje trpi, daj teletu vsak dan take štupe s pol maselcem kamiličnega čaja in do-deni še nekoliko žlic toplega mleka izpod krave. To dajaj teletu vsak dan, dokler se ne ustavi driska.
Pri tej priliki pa moramo svariti naše gospodarje in gospodinje, naj opustijo škodljivo navado, da prvo mleko, ki bi je imelo tele od matere posesati, izmolzejo in ga teletu ne privoščijo, češ, da mu je škodljivo. To je neumna vraža. Ravno to prvo mleko teletu izčisti in otrebi čeva in mu tako odvrne drisko. Naj se človek ne predrzne moj-striti dobrotljive natore!	„Kmet.“
N o v i č a r.
Na Koroškem. V pravdi zavolj nesprejetega popravka Glinjske požarne straže je bil naš urednik tudi v drugi instanci, pred deželno sodnijo, dné 19. prosinca t. 1. nedolžnega spoznan in oproščen. Sodišču je predsedoval dež. sodn. svetovalec gosp. Jak. Hren. — Posojilnica v Prevaljah je imela za pol leta svojega delovanja t. j. od 13. rožnika 1892 do konca leta 39.270 gld. prometa. Družnikov je štela 110. Posodila je 14.692 gld. —Pri Hodišah je pogorel Kolarjev skedenj. Zasmodil ga je 12-leten deček. — Bik je umoril nekega pijanega hlapca blizo Dravograda. — Celovški mesar Velbič je nedavno zaklal ovna, ki je tehtal 181 kil. — Za cerkev sv. Jožefa v Predoru (v Bosni) nam je poslal trgovec g. Jože Stojnič v Chamu na Bavarskem 2 gld. — V Pliberški ječi je neki Franc Kovač postelje zažgal, da bi dobil več kazni, češ, da se noče pečati vedno le z župani in okrajnimi sodniki, ki ga vedno le na odgon pošiljajo. — V Celovcu se je ustanovilo konsumno društvo. — Pošto so dobili v Ločah pri Beljaku. — Nemški listi poročajo, da je koroški deželni šolski sovet vsled škofijske določbe učiteljem ukazal, naj ob nedeljah in praznikih šolsko mladino k Božji službi vodijo. Kjer to ni mogoče, naj se med tednom skrbi za dve šolarski maši. Beljaška „ Deutsche Allg. Zeitung11 preliva solze nad „ubogimi“ otroci,
ki so pogosto slabo oblečeni in bodo morali eno uro v mrzli cerkvi stati. Če morajo pa otroci po eno uro daleč v najhujšem mrazu v šolo hoditi, takrat se liberalcem nič ne smilijo. — V Lipalji vesi je umrl vrli rodoljub, č. g. župnik dr. Matej Lutman. Več o tem možu prihodnjič.
Na Kranjskem. V nedeljo dné 22. t. m. došlo je s posebnim vlakom v Ljubljano iz Spodnje Štajerske do 400 slovenskih rojakov in rojakinj, da so si ogledali tamošnje krasno novo deželno gledališče ter se zvečer udeležili operne predstave „Te-harski plemiči“. Na kolodvoru je pozdravilo došle goste mnogobrojno občinstvo, kteremu so se pridružila razna slovenska društva z zastavami in z godbo na čelu. Z navdušenimi besedami je pozdravil na kolodvoru južne železnice došle slovenske Štajerce g. dr. Karol vitez Bleiweis, kteremu je odgovoril Mariborski duhovnik č. g. dr. Medved ter se zahvalil za nepričakovano sijajni vsprejem. Ljubljanske go-spodičine so pa goste s cvetlicami okinčale. Tudi več koroških rodoljubov se je podalo ta dan v Ljubljano ter so se udeleževali s posebnim zanimanjem vseh, slovenskim Štajercem na čast prirejenih slav-nostij in veselic, in imeli so tudi priložnost, v deželnem gledališču prepričati se o lepem napredku slovenske gledališčine umetnosti. — Pri Brezovici je vlak povozil neko gluho beračico. — V Dravljah pri Dobrovi je zmrznil posestnik Anton Pirc. — Nova hranilnica v Kranju je ob novem letu poslovati začela. — Na Belokranjskem razsajajo osepnice (koze). — V Ljubljani je umrla stara gospodičina Ovijač iu volila 100.000 gld. v ta namen, da se na Brezju napravi frančiškanski samostan. Za romarje bo to pač pripravno, da se jim ponudi prilika, spovedati se v romarski cerkvi. Cuje se pa, da hoče neka daljna žlahta testament ovreči. — Pri Novem mestu je zmrznila neka žena, mati sedmerih otrok. — Na Gorjancu pri Novem mestu je naredil veleposestnik dr. Schlesinger tovarno za rezanje lesa. Prav je, da ljudje kaj zaslužijo. — Vodovod dobijo v Begunjah pri Cirknici. Veljal bo 13.000 gld.
Na Štajerskem. Posojilnico snujejo v Rušah.
—	Sv. misijon so imeli v Gotovljah. — „Edinost“ poroča, da so pravila občeslovenskega obrtnega društva s sedežem v Celju že potrjena. „Domo-vina“ bo vsaki mesec enkrat prinašala tudi obrtniško prilogo z imenom „Slovenski obrtnik4. Želeti bi bilo, da se v listih priobčijo pravila obrtnega društva in pa oklic za pristop. — Iz Lembaha pri Mariboru je šlo 62 družin v Brazilijo v južni Ameriki. — Pri Celju sta se dva vlaka zadela; več vagonov je poškodovanih, k sreči pa nihče ni bil ranjen. — Cerkveno pušico so izpraznili tatovi pri sv. Barbari v Halozah. — Okrajni načelnik Langer v Marenbergu od svitlega cesarja ni bil potrjen. Misli se, da so liberalci v tem okraju znanega Schonererja preveč počastili. — Celjska posojilnica je imela lani 1,740.000 gld. prometa; južno-šta-jerska hranilnica pa 1,801.773 gld. To je prav veselo znamenje!
Na Primorskem. V Trstu so zelo nevoljni, da se je mestu še dalje dovolilo, pobirati točarino.
—	Delavca Ščuka v Trstu je žganje tako omamilo, da se je na ulici zgrudil in kmalu potem umrl.
—	Zbolel je državni poslanec dr. A. Gregorčič v Gorici. — Pomjanska občina v Istri je sklenila slovensko uradovanje. — V Miljah sta se sprla dva delavca in je eden druzega v morje vrgel. Potegnili so ga sicer še živega iz vode, pa je kmalu potem umrl. — V Tomaju se je ustanovilo viuo-rejsko društvo.
Po drugih deželah. Naša svitla cesarica potuje zdaj po Španiji. — Nadvojvoda Franc Ferdinand srečno nadaljuje svoje potovanje okoli sveta. Zdaj biva v Indiji. Na nekem lovu je ustrelil dva slona. — Po veliki noči bo poseben vlak peljal avstrijske romarje iz Dunaja v Rim k sv. Očetu. Veliko volkov je letos na Erdeljskem. — Rumun-ski prestolonaslednik se je oženil s princezinjo Edin-buržko. — Škof v Kraljevem Gradcu so postali č. g. kanonik Eduard Brinih, češki rodoljub. —
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Dné 24. t. m. je po kratkej vročinskej bolezni umrl č. g. dr. Mat. Lutman, provizor v Li-paljivesi, 40 let star. N. v m. p. ! — Nevarno sta zbolela čč. gg. župnika: Janez Winklerv Št. Salvatorju pri Brežah in J. Simonič, v Klošter-Grebinjù. Prosita sobrate za memento!
Zahvala.
Pri gosp. Fr. Sadnikar-ju, trgovcu z železnino v Celovcu, sem kupil mesoreznico, ktera prav izvrstno reže ter mi prihrani mnogo časa in nepotrebnega dela. Tudi pri nakupovanju drugih potrebščin sploh sem bil v tej prodajaluici vedno dobro in pošteno postrežen. Priporočam torej tega trgovca v Celovcu (Burggasse št. 7) vsem kmetovalcem najtoplejše.
Pavel Seher, posestnik v Velinji vesi.
alivala.
Podpisano načelništvo izreka najprisrčnejšo zahvalo blag. gospodu Drag. Hribarju, ki je iz daljnega Celja navzlic hudi zimi prihitel na zbor naše podružnice in s prelepim svojim govorom ganil srca vsem zborovalcem, ki se ga hvaležno spominjajo žel4č, da bi skoro zopet imeli priložnost slišati tega izbornega govornika.
Istotako se^ zahvaljuje podpisano načelništvo vrlim igralcem Štebenjskim in pevcem Št. Lenart-skim, ki so s svojim izvrstnim igranjem in milim petjem razveseljevali častite udeležence šestega letnega zbora naše podružnice na Bruci dné 8. prosinca 1893. leta.
Načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico.
Prošnja
do čast. prejemnikov „Zabavne knjižnice za slov. mladino“.
P. n. naročnikom svoje mladinske knjižnice sem bil o svojem času na ovojnem listu II. zvezka obljubil, da hočem izdati III. zvezek „Zabavne knjižnice" — ako ne bode kakih ovir — meseca prosinca 1893. Ker sem pa našel sedaj o novem letu pri pregledovanju svojih beležk še prav mnogo zaostaline, ne upam si pri najboljši volji že sedaj s III. zvezkom na svetlo, in to tembolj, ker se mi je do sedaj s poslano naročnino še le polovica tiskarskih troškov povrnila. Z ozirom na to obračam se na tem mestu do vseh p. n. prejemnikov, ki še za doposlane njim knjižice dotičnih zneskov niso poravnali, da to prav kmalu storiti izvolijo, da mi bode potem mogoče izdati že skoraj obljubljeni snopič. — Tudi na „Narodnih legendah" je še precej zaostankov, in baš to je vzrok, da še do sedaj s IV. zvezkom — ki je v rokopisu že davno dovršen — nisem mogel na svetlo. Ako kdo knjižic ne mara, lahko mi je vrne pod istim ovitkom, pod kterim jih je prejel. Onih p. n. naročnikov, zlasti pa krajnih šolskih sovetov, ki so mi pismeno naznanili čas, kedaj račune poravnajo, ta prošnja ne zadeva.
V Središči, dné 20. prosinca 1893.
Anton Kosi,
učitelj, izdajatelj in urednik „Zabavne knjižnice za slov. mladino“.
Naznanilo.
Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu v Rožni dolini, zadruga z neomejeno zavezo, imela bode dné 14. svečana t. 1. ob 1 uri popoludne v gostilni pri Cinkovcu v Št. Janži svoj letni «bèni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje letnega računa. 2. Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 3. Bazni nasveti.
Odbor.
Naznanilo.
Posojilnica na Suhi uraduje od novega leta vsaki četrtek dopoludne.	Odbor.
Loterijske srečke od 21. prosinca. Line	20	24	45	41	65
Trst	26	17	61	42	13
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld	kr	gld. j kr.	
pšenica		5			6	25
	4	40	5	50
ječmen		—	—	—	—
oves				2	30	2	85
hejda		4	30	5	40
turšica (sirk)		3	40	4	30
pšeno 		7	40	9	20
fižol		5	10	6	35
repica (krompir)		1	65	2	66
deteljno seme		—	—	—		 '
grah		6	—	7	50
Sladko seno je po 2 gld. 60 kr. do 3 gld. — kr., kislo 1 gld. 70 kr. do 2 gld. 20 kr., slama po 1 gld. 80 kr meterski cent (100 kil). Fri šen Špeh je po 64 do 66 kr. kila, maslo in puter po 95 do 105 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 33 do 35 gld. stari cent,
......................... .............
Služba organista
pri farni cerkvi sv. Martina v Borovljah se takoj oddà. Cerkveni pevci so izvrstni. Prevzame se tudi lehko služba cerkovnika. Prosilci naj se osebno pri cerkvenem predstojništvu oglasijo.
Čevljarskega učenca
sprejme Matija Tschitschger, čevljarski mojster v Celovcu, Rosenbergova palača, Novi trg.
U čenča,
kteri je z dobrim vspehom dovršil ljudsko šolo, sprejme takoj v pouk mizarski mojster Alojzij Kobe v Metliki na Dolenjskem.
l^epa kmetija
se prodà iz proste roke v Tinjah, ki ima 36 birnov posetve, 5 oralov travnikov, 18 oralov lepo zaraščenega gozda, veliko paše, vse prav blizo in na ravnem. Pohištvo, lepo zidano in v dobrem stanu, skedenj, velban hlev za 20 repov živine. Pripravno tudi za kako kupčijo, ker stoji pri farni cerkvi v veliki fari, komaj pol ure od železniške postaje. Poljski pridelki in mleko, puter, maslo itd. se lahko in dobro prodajo. Cenjeno je 4200 gld., od kterih more 2000 na hiši uknjiženih ostati. Več pové lastnik Janez Hud eli st v Konatičah, pošta V r b a (Velden).
Kot naslednik rajnega gosp. dr. Alojzija Laus-egger-ja usojam si naznanjati, da bodem svojo
c. kr. notarsko pisarno
dné 6. svečana 1893 v Celovcu, Wienergasse hiš. št. 10. I. nadstropje (nad Madnerjevo kavarno, zraven pisarne gosp. dr. Mitteregger-ja) odprl.
V Celovcu, dné 25. prosinca 1893.
Dr. Fran Martinca.
XTa predaj je
zavoljo starosti posestnice
Pšenicnikova kmetija v Libeličah.
Pri kmetiji je lep sadni vrt, ki toliko rodi, da se dà do 20 polovnjakov mošta naprešati ; ima 70 birnov setve, vse ravno polje; lepe travnike, da se nakosi po 25 velikih vozov sena. 20 korakov od kmetije je mlin, 13 oralov je gojzda. Pohištvo je v dobrem stanu in je iz proste roke, kakor omenjeno le zavoljo starosti posestnice na prodaj, ter leži eno uro od Dravberškega trga. Kup je 5800 goldinarjev. Več pove Janez Edlmann , trgovec v Libeličah.

•0000000060000000o»
0 Kdor si hoče napraviti dobro kavo, O naj si kupi pristne
Olzove kave
O
O l^^Olzova kava
0 je najboljša in najčistejša primes 0	kavo.
O i^-Olzova kava
0 nema v sebi ne hrušk, ne pese, ne sirupa.
O Dobi se v vseh prodajalnicah za §	tržaško blago.
O
O
O
o
o
o
o
o
o
•
o
o
o
o
o
o
o
c
o
•00000000600000000»
V zalogi tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu
W je ravnokar na svitlo prišel:
Anton Janežič-ev
$ slovensko-nemški slovar. $
£0	Tretji natis.	^
Predelal in pomnožil	^
m	France Hubad,
c. kr. gimnazij alni profesor.
Vkf Cena mehko vezanemu iztisu je 3 gld., veza- Vf nemu v polusnji 3 gld. 50 kr. — Kdor želi slovar HV prejeti po pošti, naj blagovoli priložiti še 15 kr.
^ za poštnino.	W
lieti (strel),
izvrsten pitanec, se dobi pri meni v plehastih škatljah po 5 kil franko 3 gld. 60 kr. proti poštnemu povzetju. V škafih po 20 in 40 kil ga računam po 58 kr. kilo. Nadalje priporočam svoj natomi brinjevec po 1 gld. 20 kr. liter; dobro, staro slivovko po 1 gld. liter ; ter dobra ister-slta vina, belo po 18, 20 in 22, črno po 18 kr. liter; staro lirvašk.© vino po 22 in 24 kr. liter v sodili po 56 litrov in več. Za pošteno in pristno blago se jamči
trgovec in čebelar v Selu, pošta Lesce na Gorenjskem.
g^ioiiBOSBB03soeoa&omoaaoH&|
| Slovenci! g
0 Pridite radi v mojo pekarsko prodajalnico, 0 e v kterej je dobiti dobra in frišna pekarija, «s 0 Tudi mednice se priporočajo, ker se prav dobro 0 g pripravljajo. Z odličnim spoštovanjem
0	Janez Vovh,	0
na starem trgu št. 15 v Celovcu.
3»osaoBB<>E@o«oaB032aonoaM
Slovenski Pantheon
izhajal bode v nedoločenih rokih, 4 do 5 snopičev v teku enega leta. Snopič stane s poštnino vred 35 kr. Naročila vsprejema
jEVan Podkrajšek,
pošta Sava, Dolenjsko.
^ Odlikovan z medaljo in z diplomom za V*	cerkvena dela.
—
^ Usojam si naznanjati prečastitej du-^ hovščini in slavnim cerkvenim predstoj-^ ništvom, da sem svojo delavnico zopet od-pri v ravno tistej hiši, kakor prej.
Ža Z visokim spoštovanjem se priporočuje
S Fram OsbUS,,
0 cementili tehnik, podobar in pozlatar,
^	v Celovcu, šolske ulice štev. 17.
k
g
k
Vsakovrstne slamnike
najnovejših oblik iz domače in tuje slame izdeluje, prodaja in popravlja po kolikor možno nizki ceni.
Franc Cerar popred J. Marknžič
v Domžalah — Kranjsko.
Cenik pošlje se na zahtevanje ■»franko«.
Glas iz občinstva.
Kdor hoče dobro in po ceni tržaško blago, moko, špirit, sol, rženo žganje, milo (žajfb) in petrolej,
naj gre v prodajalnico
Ferd. Mussi-ja,
„pri zlatem vencu" na starem trgu št. 19
v Celovcu,
ki je vsega priporočila vredna. Vsak se lahko sam prepriča, da se mu bo vselej
z dobrim in frišnim blagom postreglo.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.