96. šteu!!ko. U Ljubljani, u peta 27. aprila 1906. XXXIX. leto. Isha!a.T«%k dar zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto Sft K, za pol leta IS K r» četrt leta R K bO h, s* en mesee 2 K 10 h. Za Ljubljano a pošiljanjem na dom z* vm let« 24 K, za "pol leta iS K, za Setrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto *'' K, za pol leta H K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K frO h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe ras istodobne vpošujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po i<» h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvolć trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. - Upravnisrvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. administrativne stvari. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik" Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85. Pred odločitvijo. Na Dunaj u. 26. aprila. Vprašanje o volilni reformi je stopilo v odločilni stadij. V nekaj dneh se ima odločiti usoda vladne predloge, s katero je pa najtesnejše združena tudi usoda vsega Gautschevega kabineta. Ke bilo bi umestno, ako bi se po dosedanjih pogajanjih med strankami in vlado v zadevi volilne reforme že sklepalo, da je Gautscheva predloga, tičoČa se volilne reforme, že definitivno pokopana in da ne bo mogoče najti izhoda iz zapletenega položaja, ki je nastal v tistem hipu, ko je vlada presenetila zbornico s svojo predlogo. Da je situvacija velekritična, se mora priznati, vendar so se že pojavili znaki, iz katerih se da sklepati, da je kriza že prekoračila višek, in da se bodo odslej dogodki razvijali normalno, da se je nadejati, da se položaj v najkrajšem Času razvozlja povoljno za vlado. Še nedavno tega so bila nasprotja med Čehi in Nemci tako velika, da se je zdelo, da jih ne bo mogoče ■premostiti. Brez posebnih zunanjih povodov so se pa ta nasprotja v zadnjem Času tako ublažila, 4 stotnij pešcev s primernih številom konjenikov odide v nemirne kraje. Kakor poroča „Tribuna", se je v južnoogrskih pokrajinah sklenil kompromis med Nemci in Ru-muni v zadevi solidarnega postopanja pri predstoječih novih volitvah. V mešovitih volilnih okrajih ne bodo Nemci postavili svojih kandidatov, temuČ bodo glasovali za rumunskega kandidata. Reka 96. aprila. Druga železniška zveza med Budapesto in Reko, ki jo hoče izvesti trgovinski minister Kossuth, je proračunjena na 100 milijonov K. Napraviti bo treba več izredno dolgih predorov skozi kraški svet. Zveza bo po vodi in železnici. Do Siska se zgradi kanal med Donavo in Savo, od tam pa se regulira Kulpa do Karlovca. Od Karlovca se šele začne železnica z *2«> km dolgim predorom do Reke. Ogrska vlada in hrvaške volitve. Zagreb, 26. aprila. Dopisnik „P e s t e r L 1 o v d a- je imel razgovor z ministrskim predsednikom dr. AVekerlejem o volitvah na Hrvaškem. Ministrski predsednik je izjavil, da mu je ban Pejacsevich zagotovil, da se bo pri volitvah varovala svoboda. Ban je vse ukrenil, da se vsaka zloraba prepreči. Nikomur se ne bo kandidat vsiljeval (?). Končno je rekel dr. Wekerle: „Na Hrvaškem hočemo uresničiti objektivne namene, ne pa osebnosti. Vsled tega radi vi tlimo vsako prizadevanje, LISTEK. K vprašanju o skupnem postopanju vseh Slovanov. Češki leposlovni list „Maj", ki ga urejujejo Fr. Herites, znani pesnik Jaroslav Vrhlicky in pet drugih uglednih čeških književnikov, je otvoril v svojih predalih anketo o vprašanju, da-li je možno skupno postopanje vseh Slovanov v Avstro-Ogrski. Uredništvo se je obrnilo na razne ugledne Slovane s prošnjo, da bi izrekli svoje mnenje o teh-le vprašanjih: 1. Ali smatrate skupno akcijo vseh slovanskih narodov v naši državi za možno, v kateri smeri in na katerem polju? 2. Kako si predstavljate, da bi se ta skupna akcija lahko najuspešneje organizovala in oživotvorila? Na ti dve vprašanji so došli od raznih uglednih slovanskih književnikov in politikov odgovori, ki jih list „Maj" sedaj priobčuje. List je priobčil na prvem mestu odgovor slovenskega pesnika Antona Aškerca. Ker bo ta odgovor marsikoga zanimal ga objavimo tudi mi. Aškerc piše : Vprašanje je važno, ker se tiče naše bodočnosti. Skupno slovansko akcijo smatram ne le za možno, nego naravnost za potrebno. Sicer pa ta akcija v mnogem oziru že sedaj obstoji. Slovani čutij o, da tvorijo eno celoto, a ta naravni čut je najmočnejši dokaz, da je skupno delo mogoče, zakaj na vseh poljih se lahko navajajo fakta, ki potrjujejo, da naravno težimo drug k drugemu. A z inteligentnim postopanjem se lahko nejasni prirodni nagon pretvori v jasni program. Nositelj misli je jezik. Ni sicer misliti, da bi se hotel katerikoli slovanski narod na ljubav drugemu ali celoti odreči svojemu jeziku. Ne preostaja torej drugega, nego skrbeti za to, da se Čim najbolj razširi znanje slovanskih jezikov med avstrijskimi Slovani. Za Slovana je lahkota razumeti druge bratske jezike. Ta lahkota naj postane dolžnost. Vsakdo naj torej razume drugi, a govori svoj materni jezik. To naobražno sredstvo omogoča vzajemno spoznavanje na slovstvenem polju, potovanje po slovanskih zemljah in vobče najrazličnejše kul- turne stike. Dvigniti naobrazbo, naj bo bratskim narodom glavni smoter skupne akcije. Zdi se mi, da bi ta-le sredstva najbolj odgovarjala svrhi: 1. Slovani v državi naj izvolijo izmed sebe (predpogoj je seveda organizacija) zastopnike vseh strok, ki bi se vsako leto shajali na dogovorjenem mestu. Embrio takšnih narodnih zborov predstavljajo dosedanji shodi slovanskih časnikarjev. Tu bi se naj pretresovala slovanska vprašanja; 2. znanje jezikov in književnosti slovanskih naj bi se energično širilo v javnosti; 3. severno in južno slovanstvo naj ustvari v svrho svojih posebnih interesov skupine za skupno akcijo. To težnjo so v zadnjem času oživotvorili sestanki v Zagrebu, Belgradu in Sofiji ; 4. Slovani v državi naj si poiščejo prijateljev in zagovornikov med romanskimi politiki, književniki in publicisti in 5. na shodili se naj v prvi vrsti razmišlja o skupnem, diplomatskem medslovanskem jeziku, ki bi se lahko po dogovoru brez nasilja za poskuš-njo uvedel v uporabo. U hiši žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) Ko seje Pikardi predstavil Marku, so tega v prvem trenotku spreletele prav neprijazne misli. Spomnil se je, da je Pikardi zapeljal Lavro, a spomnil se je tudi, da ji je bil vedno resnično naklonjen in je to tudi pokazal. In ko je Pikardi obžaluje, da ni vedel za bolezen umrle Lavre, izrekel Marku toplo zahvalo, da je zanjo skrbel in jo čuval, tedaj Marko ni več pomišljal, nego je Pikardiju prijateljsko segel v roko. „Veseli me, da sem Vas spoznal, gospod Pikardi. Sedite, da govoriva o njej." Pomenkovala sta se dolgo Časa o zadnjih dnevih Lavrine bolezni in njene smrti. „Rad bi ji bil olajšal zadnje dni," je menil Pikardi. „Že pred več tedni je vedela, da umrje. Prosila me je, naj skrbim, da bodo vedno cvetke na njenem grobu" . . . „Za to je že preskrbljeno," je pripomnil Marko. „0 tsin ne dvomim. A zdaj imam prošnjo do Vas Nobenega spomina nimam na Lavro in vendar je to bila edina ženska, ki sem jo jaz kdaj rad imel. Cul sem, da imate več spominov nanjo, da ste vse pokupili in drago plačali. Prepustite mi kako malenkost." Marko je vstal in vzel iz omare zavoj. Razvil ga je in pred Pikardi -jem se je razlila dolga kita krasnih temnih las. S tresočo se roko je Marko razpletel kito. Pikardi je poznal te lase. Nagnil se je in jih poljubil, potem pa so ga prevzela čuvstva tako, da se je razjokal. „To je najdragocenejši spomin, kar jih imam na Lavro," je rekel Marko. „Evo — Vam polovico in meni polovico." Pikardi je bil tako presenečen, da ni našel besedi, da bi se Marku primerno zahvalil. .leeljaje se jo zahvaljeval in je spravil lase, kakor kako dragoceno relikvijo. „Gospod," je končno dejal, „se-znanila sva se v tužnih razmerah. Vi ste ravnali napram meni tako velikodušno, da Vam ostanem vse svoje življenje zvest in vdan prijatelj. Nikdar, nikdar Vam tega ne pozabim." \ ki pospešuje dobro razmerje med Ogrsko in Hrvaško ter ne damo za to nobeni stranki monopola". — S tem je hotel ministrski predsednik brez-dvomno povedati, da je Madjarom vsiljivost takozvane narodne stranke zoprna, in da simpatizuje bolj s tistimi, ki so se izrekli za reško resolucijo. Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Bolgarijo. 8 o f i j a 26. aprila. Finančno ministrstvo je obvestilo vse bolgarske interesente, naj ne odlagajo s svojimi naročili iz Avstro-Ogrske, zanašajoč se na novo trgovinsko pogodbo, ki bo znižala nekatere predmete. Carinska pogodba z Avstro-Ogrsko, ako se tudi sklene, ne stopi v veljavo poprej, dokler je ne odobri sobranje, kar se bo zgodilo šele koncem leta. Iz tega je razvidno, da Avstro-Ogrska do konca leta nima upanja na izvoz v Bolgarijo. Zato pa imata Bolgarija in Srbija časa dovolj, da skupno izvojujeta od Avstro-Ogrske večje ugodnosti za svojo trgovino, kakor jih imata dosedaj, a to tembolj, ker Bolgarija in Srbija pomenita skupno za avstro-ogrski izvoz letno vrednost 100 milijonov frankov. Ministrska kriza v Srbiji. Belgrad 26. aprila. Pašić je bil danes dopoldne dve uri pri kralju. Jutri predloži kralju listo novih ministrov. Govori se, da Vujić iu Mi-lovanović nočeta vstopiti v novo ministrstvo. Za vojnega ministra je predlagal tri polkovnike. Imenovan bo najbrže divizijski poveljnik Ziv-kovic. Macedonsko gibanje in Bolgarija. Sofija 26. aprila. O praznikih so se zbrali macedonski voditelji na posvetovanje v Sofiji. Posvetovali so se tudi z vladnimi politiki, ki so jim svetovali, naj se za sedaj zadrže mirno, ker sedanji čas ni ugoden za vznemirjenje duhov. Nekateri voditelji bodo res ostali mirni. doČim hočejo drugi na lastno pest nekaj ukreniti, tako da macedonsko gibanje tudi to spomlad ne bo zaspalo. Da se odvrne javno delovanje od glavne točke, je vrgel med nje nadškof Meni ni preporno vprašanje, naj se sklene unija z Rimom. O tem pa narodni Bolgari nočejo ničesar slišati ter že sedanji duhovščini očitajo, da je preveč cerkvena in premalo narodna. Položaj na Ruskem. Petrograd, 26. aprila. Ministrski svet je sklenil, nakazati l1, milj ona rubljev za javna dela, da dobe zaslužek brezposelni in stradajoči sloji. Varšava, 26. aprila. Pri volitvi volilnih mož za državno dumo je zmagala poljska narodnodemo- Marko mu je podal obe roki in je mehko dejal: .JGospod Pikardi, jaz ne zahtevam od Vas nič drugega, kakor da mi dovolite, da Vas smem Časih obiskovati. Govorila bodeva o njej." Starec se je globoko priklonil. „Nisem se upal Vas tega prositi, dasi je to moja najsrčnejša želja. HvaJa Vam iz srca, da mi jo hočete izpolniti." Segla sta si vnovič v roke in se razšla kot prijatelja, katera je združila skupna nesreča. Proti večeru je Marko zapustil svoje stanovanje, da se izprehodi in se naužije svežega zraka. Zatopljen v svoje misli se ni dosti menil za ljudi. Krenil jo je ven proti Svetemu Andreju in ravnodušno motril ekvi-paže, ki so tam drdrale gor in dol, ne da bi razločil, kdo sedi v teh vozovih. Njegove misli so bile pri Lavri. Iz te zamiŠljenosti ga je prebudil glasen krik. Velikanski človek z velikanskimi rokami je kričal „Oiu-lietta, Giulietta" in tekel za izvošče-kom, v Čigar vozu sta sedela neka dama in neki gospod. Izvošček je hitro vozil, a Marko je vendar spoznal, da moški, ki je sedel v vozu. ni bil nihče drugi kot Sancin. Spo- kratična stranka. Narodno-demo-kratična stranka je namreč dobila 60 volilnih mož, židovska stranka pa 20. — V L o d z u so sklenili Nemci in Poljaki kompromis ter tudi zmagali nad židovskimi kandidati. Zadolžena Nemčija. Bero lin 26. aprila. Resni politiki, posebno v centrumu, resno svarijo nemško vlado, naj ne postopa tako lahkomiselno pri zadolževanju, ker pride sicer država res na rob državnega bankerota. Nemška mornarica velja 700 milijonov, od teh je izposojenih 633 milijonov mark, za pomnožitev mornarice se bo moralo do leta 1911 zopet plačati .'$00 milijonov. Za razširjenje cesar Viljemovega kanala se zahteva 100 milijonov. Pustolovstvo na Kitajskem velja Nemčijo 300 milijonov, a Kitajci so počasni plačniki. Pa še sedaj velja nemška posadka Nemčijo vedno letnih 10 milijonov. Kolonija v Afriki, kije za Nemčijo dvomljive gospodarske koristi, je veljala državo 300 milijonov, a izdatkov še vedno ni konec. Iz vsega tega sledi, da si mora Nemčija zopet najeti državno posojilo v znesku 26 0 milijonov mark, ker vse zvišanje dohodkov ne zadostuje v pokritje tolikih ekstravagane. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. aprila. Volitev župana na Jesenicah. Včeraj bi se imela, kakor smo že poročali, vršiti volitev župana na Jesenicah. Narodno-napredni odborniki niso sli na volišče, marveč so poslali tja deputacijo treh članov, ki je nemškim in klerikalnim odbornikom izjavila, da se narodno-napredna stranka, ki je v odboru najmočnejša, vdeleži županove volitve samo v slučaju, ako se voli za župaua gospod dr. Kogoj, za prvega obč. svetnika pa gosp. Tre v en. Ker klerikalci in Nemci niso hoteli pristati na ta gotovo upravičeni predlog, marveč so vstrajali na tem, da se ima voliti za župana prejšnji župan g. K 1 i n a r, za I. obč. svetnika zloglasni P o n-g r a t z, za II. in III. obč. svetnika dva klerikalna odbornika in so šele mesto IV. obč. svetovalca milostno prepustili naprednjakom, so narodno-napredni odborniki sploh izostali od seje ter s tem povzročili, da se volitev župana ni mogla vršiti. Kako impertinentno so nastopali združeni klerikalci in Nemci, kaže jasno dejstvo, da imajo klerikalci 1 1 odbornikov, Nemci pa 6, dočim je narodno-naprednih odbornikov 15, torej skoro toliko, kakor Nemcev in klerikalcev skupaj. Vkljub temu je pa hotela klerikalno-nemška zveza na-rodno-napredno stranko oropati tako-rekoč vsakega zastopstva v občinskem starešinstvu! — Agitacija za klerikalne liste. Lepa priložnost za agitiranje na na- znal ga je na prvi hip. Ženske, ki je sedela poleg Sancina, sicer ni poznal, toda dozdevalo se mu je, da jo je že videl. Obrnil se je hitro in je skušal doiti velikana, ki je kricaje tekel za vozom. Posrečilo se mu je res, da ga je doŠel in izvedel je, da je velikan oni melanholični mesar, ki je iskal svojo ubeglo ženo in jo našel zdaj kot ljubico Sancinovo. Marku je skoro zastala kri v žilah, ko je zaznal, da se je Sancinu posrečilo, iztakniti novo žrtev. Razodel je mesarjn vse, kar je vedel o Sancinu in mu svetoval, naj se obrne na policijo. Tudi mu je obljubil, da ga bo rad podpiral. Toda mesar je odmajal z glavo in ko Marko le ni nehal, mu je odkritosrčno rekel: „Z ljudmi, ki stanujejo v hiši, kjer je stanoval slikar Karlo, ne maram imeti opravkov." In šel je svojo pot, ne meneč se za užaljenost in začudenje Markovo. Mesarjevo očitanje je provzro-čilo, da se je Marko končno odločil, izvršiti to, na kar je že več dni mislil. Se ta večer je odpovedal svoje stanovanje v hiši žalosti, a ni povedal, ne zakaj se izseli, ne kam se preseli. (Dalje prih.) ročbo na klerikalne liste se je pokazala našim duhovnikom zdaj pri velikonočni spovedi. Neki ljubljanski frančiškan je goreč agitator za „Slovenca". Pred kratkim je bil pri spovedi pri njem mlad Človek, ki je povedal, da bere „Slovenski Narod". Seveda je spovednika prevzel pri tem grehu najsilnejši srd in malo je manjkalo, da ni zaloputnil linice grešniku pred nosom. Pričel je prigovarjati spovedancu, naj pusti branje „Slov. Naroda" in ker je videl, da nikakor ne doseže svojega namena, je rekel: „Narod" smete brati, če se naroČite na „Slovenca"! Ker spo-vedanec ni hotel o tem ničesar slišati, je dejal pater užaljeno: „Žalostno, da nočete podpirati katoliškega Časopisja!" Torej z naročbo na „Slovenca" se odpuščajo po katoliških spovednicah grehi? Če to ni zlorabljanje verskega Čuta vernikov, potem pa sploh ne vemo, kaj bi naj bilo! Kakor čujemo, je škof vsem duhovnikom svoje škofije naroČil agitirati med verniki za klerikalne liste „Slovenca", „Domoljuba", „Bogoljuba"* in kakor se vse še imenujejo te cunje in jim pri spovedi ne dati odveze, dokler se ne zavežejo, da se bodo naroČili vsaj na en klerikalen list! Pribijamo to stvar kot zlorabo vere in opozarjamo svoje somišljenike, da naj spovedniku, ki stavi take pogoje za odpuščanje grehov, povedo primerne besede, kot jih zasluži za tako naravnost nesramno žaljenje vernika, ki mora v takih okoliščinah izgubiti pač vso vero. — Izpit iz glasbe. Naš rojak g. Josip B e r v a r je napravil na Dunaju državni izpit iz glasbe za profesuro na c. kr. učiteljiščih in srednjih šolah z nemškim učnim jezikom. — Občni zbor »Dramatičnega društva" se vrši jutri, v soboto, ob polu 9. zvečer v „Narodnem domu" (restavranti. Povabljeni so člani in abonentje. — K poročilu o občnem zboru moške in ženske šentpetrske podružnice Ciril-Metodove moramo še dodati, da na veliki skupščini zastopajo podružnici gg.: JerŠe, S v e -tek in dr. Zabukovšek ter dame: gdč. K1 e m e n č e v a ter gospa in gdč. S a j e v Č e v i. — Občni zbor ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje se vrši v soboto 28. t. m. zvečer ob <>. uri v prostorih starega strelišča in se vsi druŠtveniki vljudno vabijo nanj. — Slovenski umetniki v Londonu. Včeraj se je odpeljal preko Dunaja in Norimberga gospod akad. slikar Rikard Jakopič v London, da uredi na avstrijski razstavi posebni slikarski oddelek kluba „Sava". Poleg Slovencev razstavijo le še Čehi in Poljaki. Vso razstavo je v tehničnem oziru vodil in po svojem načrtu izvršil naš rojak, gosp. dr. Maks F a b i a n i. — Občni zbor zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd, v Ljubljani j«' bil sklican za včeraj popoldne v „Mestni dom". Ker je bil v veliki dvorani nabor, vršiti bi se imel občni zbor v mali dvorani. Vsled preobile udeležbe — bilo je do 200 članov navzočih, ki niso vsi mogli v dvorano — je bil pa na predlog obč. svetnika g. Lenčeta občni zbor odgođen in se vrši tekom 14 dni drug občni zbor z istim vsporedom, kot bi se moral vršiti včerajšnji. Kateri član včeraj ni prišel na občni zbor, ga ne zadene v smislu £ 20 zadružnih pravil nobena kazen, pač pa bo kaznovan z globo 20 K vsak član, ki se ne udeleži prihodnjega občnega zbora, ki se pravočasno naznani vsem članom pismeno in po Časopisih. — Za letošnje drugo porotno zasedanje pri tukajšnjem dež. sodišču je poklican za predsednika porotnega sodišča predsednik dež. sodišča gosp. AJbert L e v i č n i k , njegovimi namestniki pa gg. dež. sodui podpredsednik Josip P a j k in višji sodni svetnik Julij P o 1 e c ter dež. sodni svetnik Adolf E1 s n e r. Zavarovanje zoper nezgode pri Železnicah. /jelezniŠko ministrstvo je naznanilo državnim in privatnim železnicam, da je kapital, ki je bil dosedaj določen v pokritje zavarovalnine vsled nezgod, nezadosten ter morajo avstrijske železnice za dobo 1895 do 1905 doplačati 154 milijonov kron. Odredba je posebno vznemirila južno železnico, ki mora za leto 1904. doplačati 2 milijona. Sicer pa zaradi tega še južna železnica ne pride v konkurz, ker je imela leta 1904. in 1905. Čistega dobička 71/., milijona kron. — Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta** so darovali: Slovenska hranilnica in posojilnica v Kopru je darovala na predlog nad- ucitelja iz Dekanov, Ivana Kureta, 100 K; Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani 50 K; Kmetska posojilnica vrhniške okolice 30 K; tvrdka Grič ar & Mejač, zaloga konfekcijskega blaga v Ljubljani, 25 kron; g. Josip Slapšak, trgovec s šolskimi potrebščinami v Boštanju o 10 K. Dne 13. aprila v Kranju umrli nadučitelj v p. g. Valentin P in je zapustil društvu 4 0 K. Blag mu spomin! Tvrdka Fran Ksaver S o u v an v Ljubljani 2 7*54 K : učiteljstvo okolice Medvode zbralo na prijateljskem sestanku 9 K ; gosp. Karel Kovač, posestnik v Starem trgu pri Ložu, mesto venca na krsto umrle gospe M. Wigele, učiteljeve soproge, 10 K: blag mož vsled njemu izkazane usluge po tov. Franu 0 r-nagoju 7 K: gospa Ivana Maver namesto venca na krsto g^f"1 M. W i g e 1 e 4K; Notranjska posojilnica v Postojni 50 K: Logaška posojilnica 30 K: gospod Ivan R up ni k, nadučitelj v Le-skovcu, prvih 10 K dragi nj ske doki ade; g. M i haj 1 VrbiČ, nadučitelj v Sodražici, .'i K draginj ske d oklade. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Dve novi čebelarski knjigi. S posebno vnemo se goji med Slovenci že od pamtiveka čebelarstvo; zato ima pa ta gospodarska stroka skoro povsem naroden značaj. In prvi učitelj čebelarstva v naši državi je bil Slovenec Anton Janša. Slov. čebelarsko društvo je smatralo za svojo dolžnost, da objavi dve vele-pomembni knjigi tega čebelarskega klasika v slovenskem jeziku. To sta knjigi: Popolni nauk o čebelarstvu in Razprava o rojenju čebel. Izvirnika sta nemški pisana: prva knjigo je prevedel 1. 1792. Janez Goličnik v slovenščino, drugo pa že 1. 1776. Peter Pavel Glavar. Minilo je torej več ko sto let, da imamo novi slovenski izdaji. Dasi je čebelarstvo tekom stoletja v marsičem napredovalo, vendar ostanejo nauki Janševi neomajni in veljavni za vse čase, pravi čebelarski katekizem. Obe knjigi je založil L N. Babnik v Ljubljani in jih je priporočati vsem, ki se bavijo s čebelami. < 'ena obema 3*20 K. J. W. — Okradena puščica. V Pre-dovićevi kapeli na polju pri Mostah pod Ljubljano je neznan tat vlomil v puščico in ukradel iz nje 5—6 K drobiža. V kapeli je napravil vrhtega do 6 K škode. — Zabavno in tamburaško društvo „Lipa" priredi dne 2'.'. apr. ob štirih popoldne vrtno veselico s koncertom pod vodstvom g. zborovodja Fridolina L e n a r d a na vrtu g. Valentina Benedika v Stražišču pri Kranju. Po koncertu prosta zabava. Vstopnina za osebo 50 vin., z družino 1 K. Prostovoljni darovi so v pokritje stroškov za glasbeno orodje hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena se vrši koncert v notranjih prostorih. — Od Sv. Križa pri Kostanjevici '-(k nam piše: Pod slavnim županstvom očeta Kerina je bil častnim občanom izvoljen župnik Kozma Pavlic. Dotična seja ni bila sklepčna, pa to nič ne do, saj so oče Kerin mogočen gospod in za take gospode so postave samo na papirju. O zaslugah Pavličevih za občino se seveda ni govorilo, ker zadostuje, da je on župnik. Po našem mnenju ima toliko zaslug za občino, kakor gospod „Samo-raški" ali pa stari mežnar Tinek. Zna-biti so ga pa častiti Kerinovi odborniki zato volili za Častnega občana, ker okrog farovža preganja prašiče, daje bolnim ljudem kroglice sv. Blaža, pobira flavze obrekljivih tercijalk ter sipi je kmetske žulje v svojo nikdar sito bisago Ljudje govorijo, da si je ta gospod v Sv. Križu nakopičil velikansko premoženje. Čudno, da oče Kerin niso za to častno mesto predlagali župnikove kuharice, ki ima v župnišču in zunaj njega večjo besedo, kot Kozma, ki zleze takoj pod mizo, ako gospa Mica malo bolj na glas kihnejo. Gospod župnik, ali veste, zakaj hočeta davčni občini Bušeča vas in Stojanski vrh odstopiti od križe vske fare? — Strela je udarila v hišo po- sestnice Marijane Brenčič v Hudem koncu pri Logatcu. Hiša je pogorela do tal in je škode 3000 K, zavarovalnina pa znaša 1200 K. — Koga ima dolžnost podpirati bratovska skladnica v Idriji ? To vprašanje še danes ni rešeno in gospodje pri bratovski skladnici sami niso na jasnem o tem, ali pa podpore po svoji volji nakazujejo, kar jim je pač lahko, ker so pravila bratovske skladnice pravi unikum pravil. Lansko leto bratovska skladnica ni hotela skrbeti za umobolno soprogo rudarja, letos pa se brani izplačati rudarski vdovi v pravilih zajamčeno podporo za edino poginolo kravo. § 15. t V slove: „Doneski za poginulo kravo v znesku 10 gld. 50 kr. se plačujejo ravnim in potrebnim članom, katerih edina krava je poginila brez zadol- ženja dotičnega posestnika in se j* morala oddati konjaču." Dne 2. t. m je rudarski vdovi Fr. S. poginila edina krava s teletom, v vrednosti 280 K in oglasila se je za podporo pri bratovski skladnici, a tu so ji prošnja odbili, češ, da ni član bratovske skladnice. Ta je pa lepa, kako pojmijo rudniški uslužbenci pravila. V pravilih je rečeno, da preskrbovanci niso z dnem njih preskrbo vanj a več dolžin biti zavarovani pri bratovski skladnici, nikjer pa ni rečeno, da prenehajo dolžnosti bratovske skladnice do piv skrbovancev in njih svojcev. Saj vendar dobivajo rudarske vdove in sirote brezplačno zdravila in zdravniško pomoč in drugo. Zakaj bi torej vdova ne dobila podpore za poginulo kravo ? Ali je s svojo borno mesečno provizijo v gotovini 3 K 80 Vin. in 42 žita manj potrebna! Pred leti se jei ta podpora tudi izplačala nekemu provizij oniranemu rudarju, sedaj pa po vednosti klerikalnega pisarja veljajo druge postave. Kdaj in katere! ? Ll na dan ž njimi! Poskrbeti hočemo, da bo imenovana rudarska vdova ž« prišla do svoje pravice. (,'e pa bomo videli, da se hoče pri bratovski skladnici z dvojno mero meriti, govorili bomo odločneje in brezobzirno. Obrtna zadruga na Bledu priredi skupno z obrtno zadrugo v Radovljici lokalno razstavo vajenskih del za radovljiški okraj od 5. do 11* avgusta t. 1. Razstavni odbor, ki stoj. pod pokroviteljstvom g. Otona pl. De-tele, c. kr. okr. glavarja v Radovljici, se je konstituiral dne 18. marca t. 1 . in sicer tako-le: Načelnik g. Jakob Peternel, župan na Bledu: pod-: predsednik g. Ivan Rus, načelnik obrtne zadruge na Bledu; referent; g. Franjo Rus, vodja obrtne nadaljevalne šole na Bledu: blagajnik g Alojzij Novak, učitelj obrtne nadaljevalne šole na Bledu, ter g. Drago-tin Repe, obč. tajnik na Bledu. Za obrtno zadrugo v Radovljici so izvoljeni za odbornike: G. Ivan Sar--tori, načelnik; g. Ivan Vurnik ii. g. Jos. Pogačnik, odbornika obrtn • zadruge v Radovljici. Okolnost, d.t. so se take razstave priredile na škem že 1. 1901. v 36 krajih z največjo udeležbo 418 in najmanjšo 12 skupno 2520 vajencev, je zelo uvaže--vanja vredna. Prosijo se vsi mojstr: radovljiškega okraja, da vplivajo naj svoje vajence, da se razstave udelež - * kar bode gotovo v korist in povzdig-. obrtnega stanu. Tekoče dni dobe mojstri gori imenovanih zadrug pozive, da zglase vajence k udeležitvi raz-' stave. Mojstri, ki ne spadajo v omenjene obrtne zadruge, naj se pismi oglasijo, da se jim pošljejo potrebm' tiskovine. Razstavni odbor poživlja torej vse mojstre, naj >e njih vajemi. gotovo udeleže razstave, posebno tudi radi tega, ker se tujcem, ki so ravni v tem času na Bledu, lahko tem potom pokažejo naši domači izdelki rokodelstva — Vinogradnikom. Km nevarnost, da Vam slana uniči vinograde, opozarjamo Vas na sredstvo, ki se je v drugih deželah, posebno na Nižjem Avstrijskem izkazalo kot zelo koristno, to je kajenje proti slani Pripravite torej po vinogradih kupr suhega rezja, stelje, trsk itd. in kadai kaže na slano, to je, kadar kmalo po polnoči pri jasnem nebu toplomer kala le še kake 3* C gorkote, pričnite kaditi. Nažgite te kupe in pokrite jih -travo, z mahom, gnojem ali zelenimi vejami, da se napravi gost, težak dim po vinogradih, ki trte pokriva kako:' gosta megla in jih brani proti pozebi Boljše je veliko, pa malih ognjev, kakor pa malo velikih. Ker je delo le takrat izdatno, ako se ga vsi skupaj lotijo, kadijo naj vsi pametni vinogradniki in obvarovali se bodo lahko, velike škode. Da se že dan poprej določi, ali preti nevarnost slano, prir poročam takozvane Marošove topi/ mere ki nadzornik: Bohuslav Skal ii k v Odbor ,,Slovenskega pevskega društva" v Ptuju zahvaljuje p. n. Članom ptujskim za blagohotno podarjeno društvenim* v znesku 41 K. Bog daj več posnema valcev! Nabiralne pole so se že razposlale ter se prosijo tem potom p. n. prejemuiki, da blagovolijo pobirati Članarino. Kakor je že bilo objavljeno, bo letos dne 15. julija t. 1. v Rušah pevska slavnost, združena z veliko ljudsko veselico, na kar se opozarjajo vsa slavna društva. V kratkem času se objavijo tudi pesmi, katere bodo po večini popolnoma narodnega duha, torej iz naroda za narod, z vljudnim vabilom k mnogo* brojnemu sodelovanju. — Izlet na BoČ priredi Podravska podružniea v nedelja: dne 6. maja. Odhod iz Poličan ob osmih zjutraj Čez Sv. Miklavž. Ž Hi K-a pojdejo izletniki v Studeni o o, kjer se sklene, kako naj se koča na Boču prenaredi, oziroma popravi. EUui Boč jemičen razgled, zelezui.ška zveza je ugodno, zato pričakujemo obile udeležbe. Samo ob skrajno neu«; • i: nem vremenu se preloži izlet za en teden. Že danes poudarjamo, da M ne bomo več ozirali pri prireditvah jletov na razne veselice in druge :ovore. Vsled takih ozirov nismo (ni napravili nobenega skupnega iz-eta. Ako se udeleži izleta pet oseb ji 50, to je vseeno, ker se ne rav-iino po natančno določenem prodanim ampak se hočemo v prosti jjravi tudi prosto gibati. — Grozdje o Veliki noči so tjieli v slovecem vinogradu na Privi t takozvanih Jamnah pri Konicah. Pac redka prikazen! — Smrten padec. V Beljaku je adel "2 letni otrok livarja Antona ((ikulan a materi iz rok skozi okno f nadstropju, telebnil na tlak in ki takoj mrtev. — Nesreča. V Bistrici pri Pli-jerku na Koroškem je neki ITletni iz Libuč kopal ilovico za izdelo-inje strešne opeke. Pri tem je pa-y nanj velikanski del zemlje in ga jjuirtil. Vsega razmesarjenega so po-e^uili na prosto. — Brez denarja ni žegna. Iz j v me poročajo rSočiu: Naš kurat je vozil na VelikonoČ okoli pože-■ oavat razna jedila za praznike. Ko p neki hiši ni našel doma gospodi, se je jezil, in zabavljal. Crospo-/:a mu je zatrjevala, da že dobi, tar mu gre. ali ko so mu popoldne slab - pristojbino", je ni hotel spre-Prišel je v drugo hišo, kjer je jekel, da je prišel žegnat, ali Če ne ajo. ne gre v hišo. Gospodar je jekel, da ne da nič, da je bilo že vse : . -gnano v cerkvi. Ali kurat je le ker bi bil rad dobil denar. Ko le ni slo, je hotel pripraviti gospodarja do tega, da bi mu dal 1 K, pa h je pripravljen vrniti "J 1\\ samo k bi ga pripravil do tega, da bi mu fcaj dal. Končno je odšel, ker ni nič vil na -biri~. rekoč, da ne pride v njegovo hišo. Kurat dobiva od ca^ za prosto biro na leto 500 kron. temu torej še p obira in čemu nas guje v praznike? „Zavod Sv. Nikolaja" v Trstu razpošilja slovenskim župan-E m to-le okrožnico: „Oseni let že deluje zavod sv. Nikolaja v korist enim in brezposelnim dekletom. V teku tega časa je sprejel zavod v sroje varstvo nad 6<.H30 deklet. Od vv. delov slovenske domovine so se * a le-sem zatekala in morda ni iglo županije, da ne bi bila po kakem iekleto v zavodu zastopana. Kaj pa nuja zavod tu službujočim dekletom? Za malenkostno ceno, v po-reld tudi brezplačno daje stanovanje z 1-rano. Posreduje za dobre in po- Ife Le službe. Nadzoruje dekleta v verskem in nravnem oziru. Trudi se ; predavanji in s knjižnico za nji-: o izobrazbo in skrbi po močeh, k se izuče in izurijo dekleta v vseh srokah gospodinjstva. V stiskah je avod dekletom varno zavetišče, v potrebah jim ponuja gotovo pomoč. V zavodu so dekleta kakor doma. Kdo vodi zavod? V odboru zavoda llične slovenske gospe, nekaj zavednih službujočih deklet in en duhovni voditelj. Tako sestavljen od-boi jamči, da bode zavod vsestran->i: :-p^val in napredoval. Ker so sa ski za vzdrževanje tako potrebnega in koristnega zavoda precejšnji, prosi vljudno podpisani odbor to slavno županstvo, da blagovoli nakloniti zavodu malo podporo. Slavno npanstvo naj posebno blagohotno svažuje okolnost, da človekoljubna in Ijubna naša naprava, ki se za-"z-iiilje čestokrat za naša zapuščena o Lna dekleta, prihranjuje občinskim blagajnam marsikatere stroške. Pro>i se vljudno, pomagajte nam vr-• to težko nalogo." — Viva T Italia 8 Predvčerajšnjim - je izvršila v Trstu izvolitev župana, namreč dr. Sandrinellija, ter podpredsednikov mestnega sveta. Ko '■- ta imeli politično markantne govore, se je pri vsakem govoru dvigala burja ovacij in aplavzov v zbor-^ci in z natlačene galerije. V povišanje slavnostnega značaja momenta ]- galerija sipala v zbornico rdeče-oele-zelene listke z napisom: Viva ali a ! — Samomor Ljubljančana. V Irstu je skočil v morje kletni kroš-ftjar IvanDebevec iz Ljubljane — adi p om anj kanj a. — Baronstvo je dobil veletržec v Trstu I. pl. A 1 b o r i , brat bosansko-Liercegovskega deželnega načelnika podmaršala barona F v gena Alborija. — Umrl je v Trstu bivši minite tajni svetnik dr. Edvard pl. Kin-dinger. — V Gorici je umrl vikar Ivan Dermastia iz Ljubljane, star let. Pred kratkim sije zlomil nogo B so ga morali vsled tega operirati. Lmrl je za prisadom. } Zaradi 10 krajcarjev s se-«T0 po glavi. oŠletni težak Karel Sinerdn v Trstu je prosil 401etnega jbiča Ivana Furlana, naj mu 10 krajcarjev. Ker je Furlan de-N? da zanj nima nič denarja, udaril Ša je Smerdu z nekim železom po S»Yi. Furlan je pa zgrabil sekiro in ^protnika s sekiro trikrat udaril po 3^vi. da so ga morali prepeljati v Vinico, Furlana pa odvesti v zapor. — Župan rešilec. V Ukvah e župan Fr. Ehrlich z veliko ne- varnostjo rešil iz močno naraslih valov Ukve llletno deklico Kandut. Valovi so nesli župana z deklico vred nad sto metrov daleč ter se je pri tem župan precej poškodoval. — V Opatiji se je poročil Slovenec g. Mihovil Vahtar z gospico Ireno Tomašie. čestitamo! — Iz Jaroslava v Galiciji se nam piše: Na najslovesnejši način se je poslovil dne 17. t. m. c. in kr. pehotni polk Št. 89, ki leži na rviski meji, od svojega visokoČislanega in priljubljenega tovariša, gospoda podpolkovnika Josipa Milavca. Po 32ietnem službovanju gre gospod podpolkovnik v pokoj, ker si je dobil v službi bolezen, in se nastani v Ljubljani. Neradi so pustili tovariši tega omikanega, velečislanega in priljubljenega tovariša iz svojega kroga. Podpolkovnik Milavec je rojen v Planini na Notranjskem in dasi je vedno služboval daleč od svoje domovine, vendar ni nikdar pozabil, kaj ji dolguje. Z dušo in telesom je bil vdan ta stari, zvesti rojak svoji domači deželi in ko je zaigrala godba njemu na čast triglavsko koračnico, smo videli v njegovem očesu solzo. Gosp. Milavec se je udeležil okupacije Bosne 1. 1S78.; njegov predstojnik ga je opisal kot hrabrega, neustrašnega častnika. V teh 32 letih, kar je služboval, je videl in izpoznal celo monarhijo. Zadnja leta je bil poveljnik na ruski meji ležečega bataljona. Leta 1902., ko so bili največji kava-lerijski cesarski manevri pri Chlopvju, je dobil posebno nalogo za ta svoj bataljon. Vodil ga je tako izvrstno, da se mu je zahvalil osebno cesar sam. Ko se je poslavljal od svojih tovarišev, in jim je povedal, da bo še vedno služil polku, ker hoče delovati s peresom in hoče svoj prihranjeni denar porabiti za ustanovo za uboge polkovne podčastnike, so izzvale te njegove besede frenetično priznanje. Zvest svojemu carju, zvest svojim tovarišem, zvest svoji domači deželi, naj bo za vzgled mladini! A. P. — Prememba posesti. Tukajšnji fotograf g. Davorin Rovšek je kupil od gosp. Le op. Blumauerja hišo Št. 35 v Kolodvorskih ulicah z dvoriščem in vrtom vred za 59.000 kron. — Lifkov elektro-bioskop v Lattermanovem drevoredu ima do ponedeljka zopet novo, velezanimivo serijo. Posebno poučno je potovanje od Kristjanije na severni rt. Jako dobre in humoristične epizode in naglavni nakit ženstva pri raznih narodih (v barvah'. Podjetje nudi res nekaj solidnega, zato pa je tudi obisk ob lepem vremenu mnogobrojen. Predstave so ob 1/>6., 1/.i7. in 1/.,8. uri zvečer. — Pri današnjem naboru je bilo izmed 151 ljubljanskih mladeniče v potrjenih 41. — Nesreča. Danes popoldne je pri prelazu ob Martinovi cesti vlak povozil delavca Matijo Korena, rodom nekje iz Hrvatskega in mu odtrgal levo roko, desno pa zdrobil. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Pes je ugriznil včeraj Šolskega učenca Ludovika Burjo in ga na levi nogi lahko telesno poškodoval. Lastnik psa je znan. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 18 Hrvatov in 35 Slovencev. Na Prusko je šlo 86, v Scheibbs pa 57 Hrvatov. 18 goriških zidarjev je šlo v Trbiž, 50 Lahov v Zagreb, 8 Črnogorcev je pa prišlo iz Bohinja. — Izgubila je neka dama b' K vredno pahljačo. — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer koncert v ^Narodni kavarni" (Gosposke ulicej. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. — Današnji list ima za cenjene ljubljanske naročnike prilogo „Program mednarodne panorame" na Po-gačarjevem trgu. Najnovejše novice. — Italijanski poslanik v Berolinu grof Lan z a ni odstopil. Belgijca J o r i s a, ki je bil zaradi atentata na sultana obsojen na smrt, je sultan pomilostil ter se je vrnil v Belgijo. — Zoper praznovanje 1. maja je izdal posl. Klofac poziv na vse narodno-socijalne delavce na Češkem. Praznik čeških narodnih so-cijalistov bo vedno prva nedelja v majniku. — Vse severnonemške industrijske zveze, ki imajo v službah nad (J00.000 delavcev so sklenile, da odpustijo 2. maja vsakega delavca, ki bi 1. maj praznoval. — Umrl je na Dunaju dedni član gosposke zbornice grof S c h 1 i c k. Dvonadstropna hiša ukradena. Sredi mesta Halle je stala dvonadstropna hiša, ki jo je podedoval neki Berolinčan, ki se^ dolgo časa ni brigal zanjo. Ko pa si* je prišel nedavno hišo ogledat, ni bilo o njej niti opeke. Neka sleparska družba je mestni oblasti naznanila, da hišo podere ter je dobila zato tudi dovoljenje. — Mednarodni kongres za kemijo se je otvoril v Rimu v navzočnosti kralja in kraljice. — Zverinski oče. Blizu Mo-nakovega je kmet Mat. Polti umoril 18 svojih otrok takoj po porodu. V noči pred sodno obravnavo se je v zaporu obesil. — Strašna drama. V Szat-maru je Štefan Kozsin zabodel svojega tekmeca T o d o r a, njegovo sestro in dva kmeta, ki sta prihitela na pomoč. * Potresna katastrofa v San Frančišku. Parniki „Mexicanu, „Co-lumbian" in „City of Pueblo", ki so bili za časa potresa v pristanišču v San Frančišku, so razdjani. Predsednik Roosevelt je pozval kongres, naj dovoli 300.000 dolarjev za državno ladjedelnico v San Frančišku, da dobe brezposelni zaslužka. — Mestna uprava izda posebne zadolžnice, da se mesto čimprej zopet zgradi. — Najbolj priljubljene gledališčne igralke v New Yorku prodajajo cvetlice na korist ponesrečenim v San Frančišku. Gospodje plačujejo cvetlice s 100 in 200 dolarji. * Duhovniške zaušnice niso kaznive v Galiciji. V Dawidowu v t Jaliiiji je predložil župnik Fialkowski kmetom v podpis protestno polo proti volilni reformi. Vsi so podpisali, le kmet Madzievvicz se je obotavljal. Takoj se je župnik raztogotil ter mu priložil krepko zaušnico. Kmet je tožil. Sodnik v \Vinikih pa je župnika oprostil z razlogom, daje zaušnico smatrati za duhovni opomin, ker se je s tem le pojavilo nezadovoljstvo toženega duhovnika. * Ameriška kultura. V Spring- tieldu je množica vlomila v ječe ter izvlekla iz nje dva zamorca, ki sta bila najbrže po krivici obdolžena, da sta napadla neko belokožno žensko. Množica je zamorca obesila na soho boginje svobode pred sodno palačo ter trupli med vriskanjem zažgala. * Modri izreki. Kdor hoče imeti na svetu uspeh, sprejeti mora od ljudi pouk o marsičem, kar ve že sam, ljudje pa ne vedo. -— Treba je biti pravičen, preden je človek velikodušen, srajc je treba poprej kakor čipk. V velikih stvaren se kažejo ljudje take, kakor mislijo, da se od njih zahteva. V malih stvareh pa se kažejo take, kakršni so v resnici. * Japonski zdravnik iznašel sredstvo zoper tuberkulozo. Japonski bakterijolog in zdravnik dr. TŠ i gaf m i je predaval nedavno na kongresu japonskih medicincev v To-kiju o novem načinu zdravljenja sušice. Dr. Tšigafmi je s svojim načinom že več let zdravil svoje bolnike. Njegov način je vpeljan tudi v mnoge bolnišnice ter so zdravniki ž njim popolnoma zadovoljni. Izkazi sedmih bolnišnic govore: izmed 219 j etičnih bolnikov je popolnoma ozdravelo 79, znatno se je zdravje zboljšalo 80 bolnikom, 15 jih je umrlo, 45 pa jih je iz katerihkoli razlogov opustilo zdravljenje. Novi način zdravljenja je jako uspešen, toda se prikaže šele po petih do Šestih mesecih. * Znanstveno vprašanje. V znanstvenem glasilu nemških profesorjev -P h v si iva lise h e Zeit-schrift" je čitati v listnici sledeče vprašanje Pred nekaterimi leti je krožilo med riziki in kemiki vprašanje, o katerem se je nenavadno mnogo in živahno razpravljalo v ožjih znanstvenih krogih namreč vprašanje: ali muha, ki ali v odprti ali zaprti posodi ali sedi ali leta, pri tehtanju te posode kaj vpliva na težo in kako ? Ko se je to vprašanje nedavno zopet sprožilo v krogu strokovnjakov, ni bilo na veliko presenečenje pisca, teh vrstic doseči enotnega odgovora. Vsak je dokazoval drugače ter se ni dal prepričati o vsakojaki zmoti v svojih dokazih. Zato je potrebno, da se to vprašanje da na javno razpravljanje. * Največja ženska zveza je v Berolinu ^Lette-Verein". Društvo ima namen, da nudi ženski mladini praktično izobrazbo za življenje, posebno, da se izobrazijo v posameznih ročnih delih. Društvo ima svojo palačo in 3000 učenk. Osnovala sta društ vo bogataš Lette in njegova žena. Predsednica je Elizabeta Kaseloszkv, ki obhaja letes 701etnico svojega rojstva. Bila je 25 let društvena tajnica ter je društvo lepo povzdignila. * Od kod prihajajo Irankfur-tarske klobase. V New Yorku je Fzra Warner v neki rastavraciji naroČil par frankfurtarskih klobas. Pri jedi je pa v eni našel — pasjo znamko z napisom: 7,Schenectady dog tax 2459.u Tako izbornega dokaza o domovini importiranih klobas še javnost ni imela na razpolago. * Boj proti ameriškemu gle-lidaŠČnemu trustu. Sloveča Sarah Bernhardt je prišla gostovat v Ameriko, toda našla je gledališčni trust, proti kateremu je takoj začela boj. Ker ni mogla nastopiti v gledališču, odloČila se je za cirkusni šotor. V Dallasu je prvič nastopila pod šotorom, in sicer z najboljšim uspehom. Prišlo je nad 7000 oseb, ki so plačale 1 do 5 dolarjev. Večer ji je nesel 10.000 dolarjev. Po predstavi so takoj podrli šotor ter ga spravili na železnico, da ga zapeljejo 100 milj južno v mesto Waco, kjer je že drugi večer pela. * Žrtve ameriških železnic. Neverjetno mnogo uslužbencev ameriških železnic ponesreči vsako leto, Tako je bilo leta 1904. ubitih na železnicah 3532 oseb, težko ranjenih pa H7.067 oseb, tako da je bil na vsakih sto uslužbencev ubit eden, ranjenih pa je bilo pet. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Tepež. Jožef Jankovič in Miha oelešnik, posestnikova sina iz Črne vasi, sta napadla na sv. Štefana dan domu v Črno vas idočega Martina Borštnika ter mu pri-zadjala z gnojnimi vilami na glavi dve zmečkanini. Pretep je nastal vsled prejšnjega prepira v Vidmarje vi gostilni na Karolinški zemlji. Obsojena sta bila vsak na 6 tednov ječe. Tatvina. Jožef Guzej, delavec v tovarni za steklo v Toplicah pri Zagorju, je izmaknil Francetu Zakošku 18 K 40 h z denarnico vred: nato je igral z drugimi slepo igro „enoindvajset". Obsojen je bil na 4 tedne ječe. Tepež. Letos na pustni torek je Franc Podbevšek, kolarski pomočnik, Leopolda Flandra, mizarkega pomočnika, oba v Ljubljani, nahujskal, da je napadel na Rimski cesti z nožem Miho Hribarja, na katerega je bil jezen in ga nevarno ranil. Obsojena sta bila vsak na <3 mesecev težke ječe. Nepoboljšljive vlačuge. Že večkrat zaradi tatvine, goljufije in vlačuganja kaznovane Emilija Vimer in Pavlina Kobal, prva pristojna v Ljubljano, druga v Loko pri Zidanem mostu sta tujemu imetju nevarni osebi. Po nasvetu Kobalove je prišla dne 31. marca Vimer v trgovino Vinkota Vivode z izgovorom, da jo pošilja neka tukajšnja gospa. Nabrala je tam 5 bluz, dva pasa in pet parov čevljev. Te stvari je potem razprodala Marija Gril, zaviračeva žena v Spodnji Šiški, pri kateri sta stanovali obdolženki. Vimer je bila obsojena na 5. Kobal na 15 in Gril na 2 meseca ječe. Aretovati se ni dal. Dne 9. aprila t. 1. zjutraj, je prišel škofjeloški stražnik po Jakoba Bal o h a, kamnoseka istotam, da bi ga aretoval zaradi nočnega razgrajanja. Teinu se je Baloh uprl s silo. Zgrabil je stražnika za bluzo in mu jo strgal, suval z nogama in rokama okoli sebe, končno ga je ugriznil v desni kazalec. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. Na svojega prej snega m oj-straje bil jezen France Sesek, mizar, pomočnik na Homcu. Delal je namreč pri Janezu U1 č a r j u v Nožcah, a ta ga je pred nekaj meseci odslovil. Dne l*>. marca zvečer je Sesek srečal UlČarja v spremstvu svoje matere in ga napadel z nožem, ga je sunil v desno stran prsi. Sesek je bil obsojen na šest mesecev težke ječe. Motenje vere. Fanta Janez Jerman iz Hraš in Janez Merše iz Zapog sta prišla dne 4. svečana popoldne v župno cerkev v Smledniku. Prvi je bil pokrit, drugi je imel svalčico v ustih, katero je prižgal v cerkvi. Župnik je molil pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesem vpričo zbrane množice. Obdolženca sta začela takoj glasno govoriti, preklinjati in se jeziti, da cerkvena pobožnost predolgo traja. Jerman je bil obsojen na 6 tednov, Merše pa na 4 tedne strogega zapora. Telefonska m urzojauna poročila. Dunaj 27. aprila. Na današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsedn'k baron Gautsch odgovoril na ir terpelacjo, tičočo se razmerja med Avstrijo ia Ogr sko. Gautsch je naglašal, da ostano razmerje med obema drž polovicama tako, kakor j^> bilo dcslej, in da dogodki na Ogrskem nimalo ne bodo vplivali na splošen politični položaj. Nato aa je otvorila debata o vsenemškem nujnem predloga glede češke s dnijske obravnave v Ašu Debata je bila mestoma zelo burna. Ko je vodja justičnega. ministrstva dr. K1 e i n izjavil da se vlada vsekakor mora ravnati po Stremayerjevih jezikovnih naredbah iz i 1880., so Vsenemci zagnali s len hrup ter psovali ministra. Debate so se udehžli dr. Lechner, čeSki ru- dikalec dr. Baxa in Vsenemec dr. Herold Razprava se ša nadaljuje. Prihodnja seja bo v torek. Dunaj 27. aprila Konservativni in demokratski člani „Poljskega kluba" priobčujejo izjavo, v kateri naglašajo, da bodo na vsak način v vseh okolnostih va rovali solidarnost svojega kluba. Razpoloženje v klubu je zelo bojevito. Splošno se sodi, da Gautschev kabinet ne bo preživel te krize. Dunaj 28 aprila. Gališki namestnik grof Potočki je danes konferiral z raznimi poljskimi poslanci Danes ob polštirih se sestane parlamentarna komisija poljskega kluba, da se posvetuje o vladnih propozicijah, ki so jih klubovi zaupniki sprejeli od ministrskega predsednika barona Gautscha Klub ima jutri plenarno sejo, na kateri bo definitivno sklepal o viadnih propozicjah. Dunaj 27. aprila. Kakor se čuje, b^do delegacije sklicane v prvi polovici meseca junija. Budimoešta 28 aprila Ministrski predsednik dr. Wekerle odpotuje prihodnji teden zopet na Dunaj v važni misiji. Beigrfcd 27. aprila Včeraj se je na sprehodu kralju Petru splašil konj. Kralj je padel in se lahko poškodoval na nogi. Zdravniki izjavljajo, da je poškodba lahka. Petrograd 27. aprila. Vlada je izdala ukaz, naj se izžene 12 ikorespondentov tujih listov radi veleizdaje in radi neresničnih poročil o položaju na Ruskem. Carigrad 28 aprila Skozi Dardanele je plulo več parnikov, ki so imeli na krovu ruske vojake, vračajoče S5 z Daljnega Vztika. Ruski vojaki se baje prevažajo v domovino po morju, ker s:birska železnica ne funkcijo-nira več dobro. London 27. aprila. Listi jav^ ljajo, da se začetkoma septembra snidejo vDarmstatu angleški kralj Edvard, nemški cesar Viljem in car Nikolaj. VVashington 27. aprila Drž. departement je sporočil poslaniku v Pekingu, naj hvaležno odkloni darilo kitajske cesarice-vdove v znesku 100 000 taelov, ki ga je naklonila v prid mestu San Frančišku Zahvala. Preblagorodna gospa Ana Stare« graščakinja v Vel. Mengšu je blagovolila podpisanemu vodstvu poslati 200 K za razna učila revnim šolarjem tukajšnje štirih razrednice. Za ta velikodušni dar, se imenovani dobrotnici v svojem in v imenu obda-rovancev presrčno zahvaljuje Vodstvo ljudske dole v Mengšu dne 22. aprila 1906. Lovro Letnar, voditelj. Umrli so v Ljubljani. Dne 21. aprila; Marijana Terpin, stro« jevodjeva žena, 28 let, Japljeve ulice 4, jetika. Dne 22. aprila: Ivana Jenko, delavka, 43 let, Radeckega cesta 11, jetika. Alojzij Šimec, c. kr. pomorski komisarski pristav v p. 54Uet, Dalmatinove ul. 10, srčna hiba,. — Makso Niedermoser, prisiljenec, 52 let* Poljanski nasip 56, jetika. — Leopold Peh, ključarjev sin, 2 in pol leta, Rožne ulice 8, Bronchitis capillaris. Dne 23. aprila: Olga Miiller, železniškega uslužbenca hči, 7 let, Konjušne ulice 2, jetika. — Fran Avbelj, urar, 24 let, Kolodr vorske ulice 18, Pleuritis chron. Dne 24. aprila: Roza Ivančič, usmK ljenka, 44 let.Poljanska cesta 28, jetika. — Ludmila Hayne. {sodnikova sirota, 37 let; Poljanska cesta 8, Mvocarditis. — Antonija Andlovic, tovarn, delavka, 29 let, Tržaška cesta 23, jetika. V deželni bolnici: Dne 17. aprila. Alojzij Mrgole, kajžarjev sin, 2 in pol leta, jetika. ' Dne l8. aprila. Uršula Vonoina, tesarjev« žena, 35 let. Plazenta polvp. — Viktor baron Schvreiger, raznaaalec listov, 5G let, Hernia inear. Dne 18. aprila: Jernej Kranjc, stražnik, 39 let, Cirrhosis hepatis. Dne 20. aprila: Ivan Turšič, kajžar, 82 let, Dementia secund. Dne 22. aprila : Makso MSrzthal, rudar, 35 let. Paranoia. Karolina Petič, mestna uboga, 68 let, pljučnica. Meteorolositno poročilo. Vikin« nad morjem SiM! 2 Srednji Bračni tlak 780.0 tmtm. j Aprtt 1 Čaa opazovanja Stauje barometra v mm 2 6 & ► a « Vetrovi Nebo 26. 728 1 71 M. iever jasno 27. 7. aj. 724 4 44 brezvetrno ak. oblačno 2. pop 723 6 84 slab vzhod dol Srednja vČeraj&nja temperatura: 750, nor- niale: H'40. — Padavin* v mm 0 0. „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 26. aprila 1906. 4T\» majska renta 42 4 srebrna renta .« avstr. kronska renta . . . zlata 4f. ogrska kronska renta 4«;, . zlata , . 49.', posojilo del. Kranjske 4* , posojilo mesta Spljet §./1 „ . Zadar 4»/t% boa.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4» , ć*ska dei. banka k. a. Denar 9945 * 99 30i 99 60 117 90 9o 60 U4*8q 99-50 100-50 ioo.- j 1005C* 99 s;> 10005 4* , , . i. 0. 4llav. rast. pisma gal. det. hipotečne banke , . pest. kom. k. o. » 10 pr......I 105 70 tast. pisma Innerst. I hranilnice..... 100 50 B'ago 99 65 99 50 99 80 11810 96 80 114 45 101 — 101 50 100- 101 50 100-30 100'30 10020 10120 10670 10150 zast. pisma ogr. eentr. uei. hranilnice . . . z. pia. ogr. hip. ban. obi. ogr. lokalnih le-leznic d dr. ... *-• , obi češke ind. banke 4*, prior. lok. želez. Trst- Poreč..... 4% prior, dolenjskih Iti. . JV, prior. jui. žel. kup. »/tVi 4»/,* a*srr. pos. za žel. p. a. fcrećke od 1. 1860'/, . . . , od 1. 1864 .... . ttzske...... _ aem. kred. I. emisije _ ogrske hip. banke . . srbske a frs. 1W~ . turške...... SasiHka srečke . . . Kreditne » . . . - omoške u ... Krakovske „ . • • Ljubljanske „ ■ . • . Avstr rdeč. križa lt ... Ogr. , mm ■ • • gudolfove „ . . . Salcburške m . t • Dunajske kom. M • • • OelnU«. hitne železnice..... t)ržavne železnice .... Vvstr.-ogrske bančne deki.. \vstT. kreditne banke . . Jgrske 9 , . . i.ivrostenske , . • Premogokop v Mostu (Brux) Aipinske montan . . . . ?ra£ke žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. druže« češke sladkorne družbe KO— 100 20 100— 100-90 9950 10050 10050J 101-50 99 901 99-50 100-312 151 314 15 100 70 101-70 195— 197 — 285 - 287 -159 161- 292 50 302 50 300- i 310 — 2C4 - 272 50 101 — 10970 153 10 154-10 24-— 26 — 472 50 482 50 78—1 84'— 90 — 59— 50 50; 31 25 57-71--522 — 125 75 682 10 94 — 65-50 52 50 3325 62 -76 — 532 - 126 75 683 10 1643 — 1653 — 688 50! 689 50 819 — 820 — 242 50 243 50 657—1 660 — 579 50 580 50 2724-— 2740 — 574 15 575 15 279— 283 — 592— 595 — 150— 152-— Val«*.. C- kr cekia...... 1134 11-3S 10 tranki....... 1914 1917 ft marke....... 234« 2354 Sovereiaae....... 23-98 24 06 Marke........117-20 117o0 UW\ baukova*..... 96*60 9580 Mji.......|j 253 25 254 - Š**Ui|f ........ || 484 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 27. aprila 1906. Tenuiii. Pšenica za maj . . „ , oktober . Rž „ april . - . • „ oktober . . „ Koruza „ julij . . . ■ », »maj..... Oves , april . . . „ .. oktober . . EtVIitU. 5 ceneje. 100 100 100 100 100 100 100 16 54 19 r>2 13 54 1378 13 64 16 02 19: Stanovonje pripravno za vgako trgovino ali obrt, se odda v najem. 1469-5 u Stepanji vasi steu. 50. f Moško perilo barvasto in belo. Angl. in tuzemski cefir, francoski pike. Izdeluje se po meri v lastni izdefovalnici na So. Petra nasipu št. 7. Zaloga i z goto vlj enega moškega perila po vseh cenah pri v Antonu Sarcu v IJubljanl "52 & na Sv. petra cesti St. 8. Stanovanja s tremi, oziroma z dvema nobaiua se oddajo za avgu9tov termin. Kje, pove upravnifctvo „Slovenskega Naroda". 1538 1 Kupi se v Ljubljani manjša Milna uren a CeDJ. ponudbe naj se pošiljajo na uprav. „Slov. Nar.w pod „Sezona 906" 1502 8 Pozor! Trgovci! Prej 140 sedaj 150 kosov finega peciva 1530-1 samo za 2 K razpošilja po povzetja EMIL BJrt^INI>T tovarna sladšČic v Kranju. Večja naročila še ceneje Otvoritev Marijinega kopališča. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da ee vrši, kakor običajno vsako leto d 110 1. inaja otvoritev Marijinega kopališča pred Prulami. V nadeji, da si. občinstvo moje kopališče mnogobrojno 01 išče, se priporočam z naj odličnejšim* spoštovanjem 1540 1 Friderik Košir. Za svoje gledišče živih fotografij iščem za stalno v središču Ljubljane v pritličju z«*sebae hiše eno prav veliko, oziroma eno veliko i u eno malo sobo ki [bi se dali spojiti v dvorano. Ponudbe na Davorina Rovska, fotograta v Ljubljani. 1544-1 Učenka iz poštene rodbine, ki je zadostila Sol ski dolžnosti in je zmožna nekoliko nem. jezika, kakor tudi spretna, zvesta prodajalka se sprejmeta po dogovoru takoj v ueki prodajalni. Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda.*' 1523—2 Najboljši čas za sajenje do srede maja. Iglasta dreuesa v 100 najplemenitejfiih vrstah in vseh velikostih. 1432-3 v najlepši izberi priporočajo = drevesne šole Adalberta Farago c. kr. dvornega dobavitelja v Zalae-gerszegu ob železnici Dunajsko Novo mesto-Nova Kaniža. liustrovani ceniki na razpolago. r Od 1. aja, do 3. maja, četrtek torek 1536 1 za 100 kg K 16-38 j s? prodajajo vse svilnate, batistaste in suknena bluze pBf^ za polovično ceno. M\ pozne sezone prodajam ose damske obleke 50: ceneje. Največja izbira oblek za gospode kakor tudi klobukov in slamnikov po najnižjih cenah! O. Bernatović v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 5. j Na zahtevo lepi novi, veliki ceisovniki, tudi po požti brezplačno. Lepa binsta darila! FR. ČUDEN uhani gld. 1-20. urnr in trgovec v 1^1 ti l»lf sini M«uhaniglO. 1 —, Zlati 14kar.gld.3—. edini zastopnik švicarskih tovarn Union /,ati 14 kur- 3"5a priporoča p n slav. občinstvu svojo že obče znano, črez 20 let obstoječo trgovino z največjo in najbogatejšo zalogo Velika izbira finih briljantov, zlatih, srebrnih in nikljastih ur in verižic. - Srebrna in namizna oprava iz kitajskega srebra ter najnovejši Okraski itd. — Posebno lepa in jako velika izbira za cenjene gg. ženine in nevesta Št. 414. Zlati donble- st. 41.5. Zlati duu- po najnJij ih cenah! S02 9 .št. B63. fSP Št. 274. Tula-srebrna cil.-remont. Srebrna cil. 7, 10 karani in dvoj. ty 10 kamni gld. 9 gfiS^ ^ pokrovom gld. 72i). Št 299. Srebrna cil.-rem. 8 G kamni £l4i Pavla Mrak. 10.000 parov čevljev 1 steklenica z vsebino 1 kg stane 1 K 50 h. 1 steklenica z vsebino 3 , kg stane - „ 90 h. (Postni zaboj 3 kg netto stane 5^K 60 h, Iranko zaboj in poštnina.) -H7bl 23 Razpošilja se tudi v sodih po 10, 20 in 40 kg. Vnanja naroČila po povzetju. 4 pari čevljev samo 550 K. Vsled ugodnega ogromnega naku odda za to nizko ceno: par moških in yAT ženskih čevljev, črnih ali rjavih na tMfcroi l močno zbitimi podplati, najnovejše ob. k. dalje par moških in par ženskih m čevljev, elegantnih in lahkih. VhI -i pari Mttuio .»•.»«» K. Za naroćitev zadostuje dolgost. 1534 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31, Neug^jajoče rad zamenjam. Oea. kr. avstrijsko državne železnico. C kr. ——tajat— drž. iekzmc« t B^avm. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne l. oatabra 1585. leta. Odbod iz LiuUljane ja*, kol. Prapa mm TrmtL Ob 12. uri 34 m penoći r*ttk v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Gl^dmtz, Franzensfestc, Inoroost, Monakovo, L I Čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klenfr-ReifHng v Steyr, v Line, na Dunaj via AfMSie.tec — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Mura«, Ma«ieri»4a4 rTan2e»6feste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, lnomost čez Klein-Reifling v Slej*, f Lroc, Budeievice, Pizen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Aaaatattai ■ Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Cetorcc, M«1 Glodmtz, Ljtibno, Selztal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, kiomost, Bregeac, GtMih, Ženeva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Tf*a\ Sfliotior, Beljak, Celovec, Pranzensfeste, lnomost, Maaakovo, Ljubno, čez Klein- Jteflkai i Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Frattcove vare, Karlove vare, Pra§«( (f Prage direktni voz L in II. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri pomot tsebni viak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, lnomost Monakovo, (Trst- Monak«v« &. iatota« • - Ob 7. uri S. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prlbod ▼ LtvMjano }už. ko4. Pi >|i H Trbiža. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (M* iakovo-Trst difekt. voz I. in II. raz.), lnomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, S*eyr, lil. Att&see, Ljabna, Celovec, Mali GlOchntz, Be*jak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebal viak ii Trterta. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipa**, Prajf S: Prage direktni vnz I. in II. razreda),^ Franc o ve vare, Karlove vare, Heb, Marame var* z*« Budejevice, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, lnomost, 2e41 ob jezera, Gad Gasteia, Soiaoirrad, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. - Ob 4. uri 29 m popolne •aebm vlak z Dtmaja, Ljubna, Seiztala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, fatomosta, Franzenslesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Lfubna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Ino. in Sotoograda, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linea, Budeievic, Plzna Mirijinih varov, Heha Prancoaih varov, Pra^e, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osebni vlaki Ob a. ari 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoidne Iz Stradbe, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — 0«ihto4 h ffrihl|a«l aVž. ksi. V Kamnik Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 un 5 m pop. ob 7. uri K) m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedelian in praznikih i* le v oktobra. — Frfliod ▼ Lfuniiano drž. kol. to Sanini&a. Meaaoi vlaki: Ob 6. uri 49 m*. zjutraj, ob 10. uri 50 m dopoldne, ob €. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo o* nedelj ali in praznikih m V - oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajeva«« časom v Lj*i>Uani. 1 > Castito občinstvo si usojam že sedaj opozarjati ua to, da boui o tvoril v teku meseca majnika na Mestnem trgu št. 19 najelegantneje opremljene 4 sajtrkovalnice. % . Obenem bom svojo trgovino z delikatesami bogato zalotil S Svetim blagom, da bom tako vstanu, ob zmeruib cenab in po (jc^y steni postrežbi zadostiti vsem zahtevam p. n. občinstva. Cenj. obiskovalcem viuarne je na razpolago Obilega obiska prosi vnaprej J. C. Praunseiss. Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani ff rodiMiinicai w CELOVCU. Kupuj* lat prodaj« vae vrate rent, aaatavnih pisem, prijoritet, ko-munabiib obligacij, areCk, delnic, valut, novcev in dovin. Promesa Izdaja k vaakamu zrobanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-. Taan|iii li Mokaaptilt prakilat n trateadst papiri«. iaSrebane vrednostne papirje in Z^vatraJ« »ročic« preti vnovcaje zapalo kupone. kuranl iasaro.'bi. Ylnkulujc m devinkulujo vojaška ženitnlnsko kavcija. lonpi In iBfeaeao menle. "Bđi aT Borana naročila ~WM Podružnica w SPLJETU. 69 Ufaurut vloaja apraJamA t tekočem računa ali na vlo2ne knjižice proti ugodnim obrostim. Vlo3eni denar o brcat oje od dne v ogo do dne vadiga. 3 Promet a čeki fn nakaznicami. 48 Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto PnstoslemSek. Lastnina in tisk .Narodne tiakameV 17092^29