šlev. 70.
V LlnDMl, v 10гек flne 25. ШШ 1924. Posamezna flevilka stane 2 Din. LttO LIL
Naročnina
za državo SHS:
ne mesec ...... Din 20
za pol leta ..... ,12«
ta celo leto .... e 240
za inozemstvo:
mesečno .„.,... Din M
Sobotna izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvo.... . 60
Cene lnserafom:
Enoslolpna pelitna vraia mali oglasi po Din l-50 tn Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 5 - ln 4-—, oglasi v uredniškem delir vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan IzvcemBI ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri xjutra(
Poštnina ШШ v oolovinl
Uredniltvo je v Kopitarjevi ulici 6/П1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre* Jemajo. Uredništva telefon SO, upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 ln 10.349 (za inseratc) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga ln Dunaj 24,797.
Odstop g. Pašiča.
Taktični mojster g. Nikola Pašič je dobil v vrsti svojih nasprotnikov svoje mojstre, ki so ga prisilili, da je odstopil. Do zadnjih dni so se radikali zanašali na premetenost svojega voditelja, ki je razmišljal na vse strani, kje bi dobil izhod iz prekernega položaja, v katerega ga je spravil opozicionalni blok, a ni našel zaželjenega izhoda in je podal demisijo in sicer, kar dokazuje njegovo spretnost, prej, nego je mogla opozicija v narodni skupščini pri glasovanju dokazati, da ima večino nad vladnim blokom. Pri glasovanju bi bili ostali radikali osamljeni, kakor hitro bi glasovalo v zbornici prvih dvajset poslancev HRSS. Nemci so že šli v opozicijo, Turki bi pa bili storili isto, kar so že označili s svojo interpelacijo o pobojih v južni Srbiji.
Kakor hitro je priseglo v zbornici prvih petnajst Radičevih poslancev, katerih mandati so že verificirani, je g. Pašič že izvajal posledice. Radikali upajo, da jim bo nanovo poverjena sestava vlade, češ da opozicijski blok z dosedaj verificiranimi poslanci HRSS še nima nad vladnim blokom, h kateremu prištevajo Turke, take jasno opredeljene večine, s katero bi mogel prevzeti vlado in parlamentarno delo uspešno nadaljevati. To je seveda samo formalno pravilno, ker opozicija ni prišla v zbornici do glasovanja, usodnega za g. Pašiča, kakor je pa tudi dejstvo, da tudi radikali nimajo več večine. To dejstvo je g. Pašič potrdil z demisijo.
Opozicijski blok je taktično postopal zelo premišljeno in pravilno. Če bi bili Ra-đićevi poslanci vse poverilnice hkrati predložili, jih radikali ali ne bi bili verificirali ali pa bi bil g. Pašič podal ostavko še pred njihovo prisego in bi se bil mogel v tem slučaju sklicevati na svojo večino v skupščini in zahtevati zase sestavo volivne vlade. To eventualnost mu je pa opozicijski blok s svojo taktiko prekrižal. Radikali so вкого do zadnjih dni upali, da Radičevcev ne bo v Belgrad, da ne bodo prisegli. Računali so pri tem na pristaše g. Pribičeviča, b katerimi so imeli stalne zveze. Ko so pa Radičevci vdrugič vložili v verifikacijo svoje nove poverilnice, so uvideli, da bi jim tudi skupina g. Pribičeviča nič ne pomagala. Tedaj so postali nervozni in imeli so dovolj povoda za to. Opozicijski blok je svoj načrt do tega trenotka sijajno izvršil. Najbolj molčeč je bil za javnost dr. Korošec; nič ni govoril, zato pa tem marljiveje snoval. Taktični mojster ima za seboj izborno šolo, ki ga v zasledovanju svojega načrta prav nič ne motijo začasne težave, ki se nevčakanim pesimistom zdijo nepremostljive, ker vidijo po eni strani samo pedenj daleč pred seboj, po drugi strani pa jim omahne volja, kadar se pokažejo težkoče, ki jih v danih razmerah ni mogoče takoj premagati. Danes je nastopil v politiki Slovencev, Hrvatov in Srbov trenotek, ki napoveduje preobrat v notranji politiki države, smemo reči: zgodovinski dan, ki je po ustanovitvi naše države brez dvoma eden izmed zgodovinsko najvažnejših. Ta dan pomeni za načelnika SLS in Jugoslovanskega kluba veliko zadoščenje. Vztrajna borba Jugoslovanskega kluba je, kakor se je pokazalo, z edino pravilnega stališča mo-Irila položaj in žanje danes zmago. Ta vztrajnost je tudi za opozicijski blok pobuda, da bo zanj izid borbe zmagoslaven.
Drug važen moment je dejstvo, dn je tudi naša politična zaveznica HRSS nastopila s prisego svojih poslancev v narodni skupščini parlamentarno pot do svojega cilja. S tem je ojačila uspešnost svoje politike, približala se cilju svojega programa, sporazumu s Srbi, ojačila je pa tudi slovensko parlamentarno zastopstvo, ki je svoj program dosledno in uprav junaško zastopalo, pa ni imelo v parlamentu dovolj močne skupine, na katero bi se bilo moglo nasloniti za zmago svojega programa. Odsedaj zanaprej bosta imela hrvatski in slovenski narod možnost, da se uveljavita na torišču, kjer se je dejansko odločevala in se bo ko-nečno odločila njuna usoda v njun blagor, kakor v blagor srbskega naroda. V temeljnem zakonu za jamčena dejanska enakopravnost vseh treh narodov bo še-le kon-solidiralo razmere in spoprijateljilo vse tri bratske narode, ko ne bo mogel nobeden
druzega izkoriščati in mu svojo voljo usi-ljevati.
Borba pa še ni končana. Prava borba se je še-le začela, toda podlaga je dana. G. Pašiču je iznova poverjena sestava vlade, toda to je zgolj akt formalnosti. G. Pašič bo mogel s tem aktom samo dokazati, da sedaj nima več večine v parlamentu, nakar se bo, o čemer ne dvomimo, poverila vlada
Demisiia
PRISEGA RADIČEVIH POSLANCEV. —
SKUPŠČINA <
Belgrad, 24. marca, ob pol 1. pop. (Izv.) Danes je g. Nikolaj Pašič podal ostavko kot ministrski predsednik. Prihod 30 Radičevih poslancev mu je onemogočil položaj. Poslanci HRSS so prispeli zjutraj, in sicer 15 poslancev, katerih mandati so že verificirani, in 15 takih, ki so svoje poverilnice žc izročili. Ob 10. so položili v prisotnosti dr. Korošca, Davidoviča in dr. Spaha prisego. Po izvršeni zaprisegi je imel predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič lep kratek nagovor, v katerem je naglasil važnost trenutka ne samo za državo, temveč tudi za dobrobit Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nato so se podali Radićevi poslanci v muslimanski klub, kjer so bili zbrani muslimani, nekaj poslancev Jugoslov. kluba ter nekaj demokratov. Vršila se je kratka seja, na kateri se je razpravljalo o razvoju dogodkov.
Medtem je g. Ljuba Jovanovič obvestil g. Pašiča o prisegi poslancev HRSS. Ob 11.30 je bila seja narodne skupščine
Belgrad, 24. marca. (Izv.) Ob 1. uri pop. je bil Ljuba Jovanovič poklican v dvor in ob tej priliki je kralju predlagal, da poveri sestavo nove vlade Nikoli Pašiču. Kralj je ob 4. uri popoldne poklical k sebi Pašiča in mu poveril sestavo nove vlade. Nikola Pašič je bil v avdijenci pri kralju od 4. do 5. ure. Takoj po avdijenci je šefom vseh parlamentarnih skupin poslal pismo sledeče vsebine: »Njegovo Veličanstvo kralj mi je blagovolil poveriti sestavo novega kabineta, da poskušam z ozirom na novi položaj v narodni skupščini razširiti parlamentarno osnovo za na-daljne skupščinsko delo s tem, da pridobim za sodelovanje one skupščinske skupine, katere so pripravljene s svojim sodelovanjem pripomoči, da se nadaljujc-skupščinsko delo na osnovi vidovdanske ustave in na načelu enotne ureditve države, to je, da se strinjajo s senžermensko meddržavno mirovno pogodbo, pa tudi z zgodovinskimi posledicami, nastalimi iz nesrečne prošlosti našega razkosanega naroda. Zato Vas prosim, da blagovolite priti k meni jutri predpoldne na pogovor in izmenjavo misli v tej stvari. Sprejmite izraz mojega spoštovanja. Nik. P. Pašič. Belgrad, 24. marca 1924.«
Kakor rečeno, so vsi načelniki parlamentarnih klubov prejeli enako pismo od Pašiča. Pašič je pozval na pogovor Ljubo Davidoviča ob 9. uri, dr. Korošca ob pol 11., Vojo Laziča ob 11. uri, dr. Spaha ob pol 12. Ta pisma so bila razdeljena načelnikom teh klubov ob 5. uri. Načelniki opozicije so se takoj sestali na daljše posvetovanje. Na tej seji, kateri so prisostvovali dr. Korošec, dr. Spaho, Ljuba Davidović in Voja Lazić, se je predvsem konstatiralo, da je predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič popolnoma napačno informiral krono, kajti drugače se ne bi moglo zgoditi to, da je manjšinski radikalno-turški blok dobil mandat za sestavo ponovne vlade. Dalje se je konstatiralo, da se je opozicionalni blok, ki je bil dosedaj ustanovljen za to, da se zruši ta radikalno-turški režim, razširil in se je sklonilo, da se tekom jutrišnjega dopoldneva obvesti Jovanoviča, da blok, ki je zrušil radikalno-turški režim, ni bil ustanovljen samo zalo, da ga zruši, temveč, da hoče v tej nastali situaciji igrati tudi odločilno vlogo.
Posebno je treba pri tej priliki nagla-siti, da so zemljoradniki, ki so dosedaj s svoiim zadržanjem odkrito oodoi-
g. Davidoviču, ki bo pokazal, da ima že danes večino v parlamentu, neglede na del poslancev HRSS, katerih mandati še niso verificirani, pa se morejo naravno že šteti k številu večine opozicijskega bloka. Želeti bi bilo samo, da se kriza čimprej reši, če bo pa treba tudi tu potrpežljivosti, nas bo našla pripravljene.
% Pašiča.
PAŠIČEVO POROČILO SKUPŠČINI. — ODGODENA.
na prošnjo g. Nikole Pašiča prekinjena, nakar se je v ministrski sobi vršila kratka seja ministrskega sveta, po kateri se je ministrski predsednik takoj odpeljal na dvor h kralju. Ob 12.30 je predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič zopet otvoril sejo in prečital sledeče pismo: «Predsedstvu narodne skupščine. Spoštovani gospod predsednik! Čast mi je obvestiti predsedstvo narodne skupščine, da je kraljeva vlada podala demisijo. Prosim Vas, gospod predsednik, da o tem obvestie narodno skupščino. Nikola P. Pašič.«
Skupščinski predsednik je nato izjavil, da sc parlamentarno delo prekine, dokler se ne sestavi nova vlad.
Radikali mislijo, da bo sestava nove vlade poverjena radikalom, ker večina na nobeni strani še ni jasno opredeljena, dokler ne bodo verificirani še ostali mandati Radičevih poslancev. Opozicija popolnoma hladnokrvno presoja nastali položaj.
radi radikalce, prešli v opozicionalni blok. To je prva seja šefov opizicionalnega bloka, ko je Voja Lazić bil sam prisoten kot oficielen zastopnik zemljoradnikov.
O tej seji smo zvedeli še sledeče: Danes popoldne, potem ko so vsi zastopniki parlamentarnih skupin razen Nemcev dobili od Pašiča povabila na pogovor, se je takoj vršila seja predstavnikov opozicije proti današnjemu režimu. Tej seji so pri-sostvali dr. Korošec, Ljuba Da-vido vi č, dr. Spaho, dr. H r a s n i -c a , Voja Marinković, Josip P r e -daveč, dr. Maček in Voja L a z i ć. Posvetovali so se o položaju. Doseženo je bilo popolno soglasje, in sicer v tem smislu, da se vabilo g. Pašiča, da bi sc osnova dosedanjega režima razširila s sodelovanjem te ali one skupine, nikakor ne more resno vzeti v razpravo, kajti blok, ustvarjen iz predstavnikov gori navedenih strank, ne more nikdar sodelovati s Pa-šičem. Konstatiralo se je popolno soglasno. Nadalje se je konstatiralo, da je Ljuba Jovanovič popolnoma napačno informiral krono, kajti sicer bi brez predhodnega posvetovanja načelnikov ne moglo priti do tega rezultata kakor ga je krona s svojo odločitvijo izzvala. Splošno je mišljenje to, da bi manjšinski blok radikalno - turških poslancev nikdar ne mogel po svojem ofi-cielnem predstavniku Pašiću dobiti mandata za setavo novega kabineta,
PAŠIČ IŠČE VEČINE.
Belgrad, 24. marca. (Izv.) Samo v intimno poučenih krogih se je tekom nocojšnjega večera zvedelo za vsebino pisma, ki ga je poslal Nikola Pašič predsednikom posameznih parlamentarnih klubov kot vabilo na sestanek z njim. Posebno pasus. (Tu smo bili v telefonskem razgovoru od bel-grajske centrale prekinjeni, proti čemer najodločneje protestiramo. Nismi m i krivi, če so telefonske razmere tako razdrapano in se ne morejo pogovori izvršiti v času, kakor bi se ob dobrem telefonu, marveč smo le udarjeni, ker moramo plačevati vsled vladne malomarnosti stroške, ki bi jih ne bilo treba. Šele proti poleni popolnoČi smo dobili zopet zvezo. Op. ured.)
PAŠIČEVO PISMO ŠEFOM OPOZICIJE.
Belgrad, 25. marca. (Izv.) Pismo N. Pašiča, ki ga je poslal šefom posameznih skupin kot povabilo na razgovor o sestavi, se smatra kot drugi korak k razvoju radi-
kalnega programa v smislu veliko-srbske akcije.
KREPAK DEMENTI JOVANOVIĆEVEGA POROČILA KRONI OD STRANI OPOZICIJE.
Belgrad, 24. (Izv.) Jutri dopoldne bo« do dr. Korošec, dr. Spaho, Ljuba Davidović in Voja L a z i ć obiskali predsednika narodne skupščine in ga bodo obvestili o tem, da so ustanovili blok za rušenje radikalno-turškega režima. Obenem mu bodo tudi povedali, da je ta blok v novoustvarjenem položaju pripravljen vzeti vodstvo v svoje roke, ter bodo zahtevali od njega, naj bo tolmač tega novega položaja.
RADIKALNE INTRIGE BREZUSPEŠNE.
Belgrad, 24. marca. (Izv.) V zadnjem poročilu smo popolnoma točno povedali, da je pričakovati tekom prvih dni tekočega tedna odločilnih sprememb v naši notranji politiki. Dočim so raznih senzacionalnosti žejni listi že skozi par mesecev vsaj 20 krat pisali o demisiji vlade, se je >Slovenec« obdržal v svojih poročilih na stališču objektivnosti in stvarnosti. Točnost našega zadnjega poročila glede položaja v Belgradu se najbolj vidi iz rezultata današnjega dne. Napovedali smo krizo vlade za prve dni tekočega tedna, obenem pa smo pripomnili, da obstoji v radikalnem klubu struja, ki je za to, da se otvori kriza že tekom včerajšnjega dne. In v resnici so se včeraj pojavile vesti, da je Pašič podal demisijo. Tel vesti so se seveda takoj izkazale kot intrige radikalov. Cilj te intrige je bil, da bi preplašili radičevce, da sploh ne pridejo v Belgrad.
PAŠIČEVA BORBA NAPERJENA ZOPER
URVATE IN SLOVENCE.
Belerad, 24. marca. (Izv.) Stara Pa§i* čeva navada je, da se nikdar ne spušča v odkrito borbo v narodni skupščini. Te svoje stare navade se jc Pašič tudi sedaj prav dobro držal in predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič mu je pri njegovem načrtu pridno pomagal. Še preden bi imelo priti do odločilnega glasovanja v parlamentu, je Pašič podal ostavko. Taka politika g-Pašiča je mogla imeti uspeha v predvojni Srbiji, danes pa je to prav težko. Pri celi igri, ki jo je igral g. Pašič, je najbolj zanimivo njegovo pismo, ki ga je Pašič poslal vsem razen Nemcem in džemijetu. V vseh političnih krogih se največ razpravlja o tem, ali jc to pismo sestavil Pašič na svojo roko ali na podlagi posvetovanja s krono.
Glede mišljenja Pašiča, ki ga v tem pia« mu izraža, da se mora nova vlada sestaviti na podlagi respektiran ja vidovdanske ustave in senžermenske mirovne pogodbe, ee v vseh krogih smatra, da je to odločen pritisk Nikole Pašiča na Ljubo Davidoviča, Vojo Laziča in sploh vse srbske poslance, češ da so bile prečanske pokrajine anektirane na temelju senžermenske mirovne pogodbe, no pa, da bi bilo to ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Čo jo ta motivacija mandata gospoda Nikole Pašiča upravičena in če ga je krona odobrila, potem so znaki popolnoma jasni: proti Hrvatom in Slovencem. Vendar se v to motivacijo ne veruje in se trdi, da je kralj ob priliki demisii® Pašiča zahteval točne motivacije.
IZJAVA DR. MAČKA.
Belgrad, 24. marca. (Izv.) Po seji načelnikov opozicionalnih skupin je dr. Maček sprejel časnikarje in jim dal približno sledečo izjavo: Smatram, da je predsedstvo narodne skupščine napačno informiralo kralja o položaju. Zelo se čudim tem parlamentarnim običajem. Ljuba Jovanovič ne bi smel predlagati kroni, da ponovno da mandat Pašiču, kajti, če bi radikali nc bili v manjšini, čemu bi potem Pašič sploh dcmisioniral. Nc verjamem, da bi se Pašič mogel sploh držati, četudi bi sc mu posrečilo dobiti katerokoli parlamentarnih skupin na svojo stran. Če bi sc pa to kljub temu zgdilo, izjavljam, da so rezerve HRSS tako močne, da se taka kombinacija nc bi mogla vzdržati
ZadovoSjnost v Zagrebu.
Zagreb, 24. marca. (Izv.) Nocoj se je
vaš dopisnik razgovarjal s tajnikom HRSS dr. Krnjevićcm, ki je edini od predsedstva ostal še v Zagrebu. Dr. Krnjcvić jc po-
Pasioev poizkusni mmtia! za sestavo nove vlade.
OPOZICIJA ODKLANJA PAŠIČEVO VABILO. — PRISTOP ZEMLJORADNIKOV
K BLOKU.
poldne prejel poročilo o današnjih dogodkih v belgradu in je bil s temi poročili zelo zadovoljen. Razgovor se je kretal okoli nadaljnjega razvoja političnih dogodkov. Dr. Krnjevič je med ostalim izjavil: Stvari so se torej razvile tako, kakor smo mi pričakovali. Mi smo bili pre-
Eričani, da Nikola Pašič ne bo čakal, da i ga strmoglavili v skupščini, marveč da bo podal dcmisijo, čim poslanci naše stranke pridejo v Belgrad, To se je tudi zgodilo, Nikola Pašič ni padel na proračunu in proračun ludi še ni sprejet, vendar ima to tudi dobro stran. Odgoditev sej narodne skupščine ne predstavlja sedaj tiste nevarnosti, ki bi nastala, če bi bil proračun že sprejet. Gotovo je, da bo narodna skupščina zopet pozvana na delo, čim bo rešena kriza. Moje mišljenje je, da se bodo vse stvari razvijale redno in da ne bo prezrt nihče, ki more uspešno sodelovati pri reševanju krize. Poslanci HRSS, ki so nameravali odpotovati nocoj v Belgrad, sedaj zaenkrat najbrž ne bodo šli. Morebiti bHo ostali v Belgradu samo nekateri člani predsedstva, da sodelujejo pri reševanju krize. Glavno skrb za to stvar pa imajo načelniki opozicionalnega bloka, katerim je z naše strani zagotovljena vsa pomoč. Kar se tiče proračuna, bomo tni postoooli tako, du naredimo vse, da g. N. rašič nikakor ne dobi zopet vlade v svoje roke. Kar se tiče nadaljnjega razvoja stvari, se o tem podrobne nq more razpravljati Mislim, da se bližahio volitvam, ki so potrebne posebno zalo, da se vidi razpoloženje v Srbiji. V Srbiji so posebno potrebne svobodne volitve in mi upamo, da bodo it volivnega boja izšle znatno ojačene stranke, ki so za spora"tm in s katerimi sc bomo sporazumeli ne
samo v taktičnem, marveč tudi v mnogih progra matičnih vprašanjih. Mi smo šli v Belgrad tako hitro, ker smo dobili v soboto poziv od opozicionalnega bloka. Svoj prihod smo radi stvari same držali tajno. —
Jutri ali pojutrišnjem potu?« - Belgrad tudi dr. Krnjevič, da sodeluje pri reševanju vladne krize.
Fašlstovske slavnosti v Rimu.
Rim, 24. marca (Izv.) Povodom petletnice, odkar se je ustanovil fašizem, so se
v Rimu vršile velike slavnosti, katerih se je med drugimi udeležilo tudi okoli 4000 županov iz cele Italijo. Razvil se je. veli-kansk sprevod, ki je šel mimo Kvirinala, kjer so so množice klanjale kralju. V sprevodu so bili tudi zastopniki slovanskih in nemških občin. Zvečer je bilo celo mesto sijajno razsvetljeno. Poveljnik milice general de Bono je imel vojaško parado 6000 fašistov. Dopoldne je imel Mussolini v gledališču Constanza govor o postanku fašizma in o bojih, ki jih je imela stranka do svojega pohoda v Rim. Mussolini je govoril tudi o zunanjepolitičnem položaju in izjavil, da ni res, da bi bila Italija osamljena. Italija je priznala Rusijo in ne nasprotuje sprejemu Nemčiie v Društvo narodov. Končno je Mussolini izjavil: Italija mora napredovati! Ust.i^riti moramo veliko Italijo! To je edini cilj fašizma, od katerega ne bo odnehal!
>0VA KARDINALA.
Rim, 24. marca. (Izv.) Na današnjem konzistoriju je papež Pij XI. imenovai za kardinala nadškofa v Newyorku in nadškofa v Chicagu.
Največja !ierez!ja.
Zavest, da med telesnim in duhovnim, Bvetrum in nadsvetnim, tostranskim in ono-stranskiin ni absolutnega nasprotja, je v cerkvi živela s prvim dnem njenega obstoja. Mnenje, da je bilo prvo krščanstvo v pričakovanju bližnjega konca vesoljstva usmerjeno izključno onostransko (aii kakor pravijo eshatologično), da se torej za zadava tega sveta sploh ni brigalo, je te-meljno-zmotno. Prvič duh evangelijev n i eshatiMOgiren, nasprotno, vse delovanje Gospodovo je praktično usmerjeno, njegova etika je dejavno-ljubezenska, njegov odnos do sveta pomeni pozitivno ocenjevanje njegovih dobrin. Z eno besedo, Gospod je kri-čpče nasprotje napram svetutuji, stvarstvo zanikujoči, lažispiritualistični uskezi, ki ja v času propadajoče antike bohotno cvetela. Posamezne izreke, ki so glasijo drugače, je razumeti kot globoke paradokse, ki imajo le namen duha razpoložiti za duhovne vrednote v najvišji meri, ne da bi pri tem prekoračil mejo, ki leži med priznanjem svetnosti in njeno popolno negacijo, ki je absurdna in neetična. Eshatologično r a z-p o 1 o ž e n j e , to jo pričakovanje konca vekov, se resda skozi evangelije tudi vleče, toda to se vsebinsko plati Gospodova blagovesli čisto nič ne tiče, ampak je zgolj I o r m a , v katero jo evangelisti časih ode-vajo. Ta morala svet preobrazuje in ne zanikuje, pri čemer je čisto irelevantno, kdaj ta svet mine, oziroma kdaj se docela dejansko preobrazi in preide v stanje povišanja.
Ako bi Gospodova blagovest bila esha-tologična v smislu absolutne negacije po-svetnosti, oziroma, ako bi tudi vsebinsko bila zgrajena na predpostavki, da ima kozmos takoj ali vsaj v najkrajšem času sploh kot pohajajoči iz zlega preminuli, bi bilo že z Gospodovo smrtjo ali kratko za njo nehala biti. V resnici pu se je izkazala
Dr. W. M. Mac Govoru.
Preobteiten ¥ prepoveetani Tfei
(Dalje ) Življenje v Tibetu.
Odrlej naprej smo prenočevati zmeraj v vaških počivališčih, l'rvo tako res tibetsko hišo sem "idel v vasi Jako. Vsaka vas ima tako hišo, ker Tibetanci po svoji deželi zelo radi potujejo. Za vladne poslance in uradnike so prenočišča že malo boljša, za navadno ljudstvo pa obstoji počivališče iz velikega dvorišča in iz surovo zgrajenih hlevov okoli njega. En kot je pokrit in služi skupnemu bivanju in prenočevanju vseh onih, ki iščejo strehe. Železna skleda v kotu nadomešča peč; goveji gnoj in živila prodaja oskrbnica, nemo imenovana. Pohištva ni prav nobenega, gola zemlja je mizo in postelja, vse obenem. Ponoči ti pogrne popotnik preprogo po tleh, se pokrije z ovčjo kožo in spi. Večinoma spijo Tibelanci oblečeni, včasih sc po tudi čisto slečejo in se z obleko pokrijejo. Umetne razsvetljave v teh krajih prav nič ne poznajo in gredo s soln-cem vred spat. Ležijo pa na trebuhu in potegnejo kolena čisto gor pod trebuh; pač čuden in za nas kaj nepripraven način počitka. — Govern nain pa no pove, če je tudi on mornl tako sDati.
Umivati se nismo mogli. Tibetanci vsakdanje' n umivanja z vodo sploh ne poznajo, in pristnega Tibetanca koža se po-kri.ic tekom življenja r debelo plastjo masti in nesnage; kar je še prav dobro, ker odvrača mraz.
Finch (finš), član angleške ckspediclje na Mt Everest, pripoveduje isto. Pravi, da jc kopanje in umivanje Tibetancem nekaj svetega in da se izvrši ta posel samo dvakrat v življenju, na dan rojstva in na dan poroke. Ker se pa lame ne poročijo, se iim po rojstvu sploh ni treba več umivati. Če gremo zraven tibetskega domačina, moramo biti zmeraj na oni strani, od katere prihaja veter, tako da nam veter nikdar ne pride od Tibetanca sem. Kajti tak veter bi oil strahovit napad na naš nos.
Priznati pa moram, nadaljuje Govern, da nisem imel na vsej poti od meje pa do Lhaze prav nobene prilike, da bi si bit umil vsaj obraz in roke. Vsak bi me bil gledal, če bi se bil umival, in tega sem se ravno bal. Sam pa nikoli nisem bil.
Drugi dan "mo šli z našima dvema ti-betskima prijateljema skupaj naprej.
Naredili smo kakot onadva, votali smo dve uri pred solnfnim vzhodom in smo so podali na pot, ne da bi bili kaj jedli in pili. Hodili smo do opoldne in tedaj šele smo jedli; hodili smo počar* kar naprej. Popoldne pa spet naprej, do eolnčnega zahoda, ko smo prišli v vas s Drenočevallečem.
po Gospodovih besedah kot goršično zrno, ki se počasi razvija v svetu do drevesa. Noben izključno eshatološki nauk v smislu negativnega ocenjevanja tostranosti se ni dolgo držal. Vedno ponavljanje Gospodovih besed, da njegovo kraljestvo n i od tega sveta, kakor da bi potrjevale kak pretirani spiritualizem evangelija, je neokusno izpačevanje njihovega smisla. So-lovjev je pokazal, da se imajo brati s sledečim poudarkom: Moje kraljestvo ni od tega sveta, ki ga je Pilat predstavljal kot mandator rimskega imperija; da je kraljestvo dejavne ljubezni, dočim je imperij bil zgrajen na krivičnem nasilju. Da pa kljub temu svetni imperij ni negiral, je Gospod vseskozi v življenju pokazal, pač pa, da zapušča svoji cerkvi nalogo ga prelcva-šati z najvišjimi ljubezenskimi ideali.
Prukrščanska cerkev, kakor se zelo netočno imenuje, je svojo misijo popolnoma v tem duhu vršila in ne v onem orien-talistično-mističnem, kakor ji ga podtika vulgarno liberalno časopisje (Harnack: Mis-sion und Ausbreitung des Christentums in den ersten 3 Jahrhunderten; Uhlhorn: Lie-bestiitigkeit der alten Kirche; Duchcsne: Historie ancienne de 1'eglise; Baliffol: L'6glise naissante in nešteto druge literature). Nobenega preloma ni nikjer v tem razvoju in nihče ga ne more pokazati ter ga tudi ni. Kdor govori kakor n. pr. zdaj še Heiler o takih prelomih, konstruira iz kak-ne svoje metafizične predpostavke brez zgodovinskega temelja v zrak. V spomenikih starega krščanstva je popolna kontinuiteta razvoja, prelome značijo samo herezije, ki : se kot herezije čutijo in iz! ocijo iz mzvojs ravno zato, ker p r e 1 a m 1 j a j o izdejstvo-vanje evangelija v svetu po cerkvi, ker so res evangeliju tuja telesa, od gnostikov, marcijonitov, montanistov uo modernega liberalizma. Svoj pozitivni odnos do sveta polcažo kr'čitnutvo takoj z lastno duhovnb-vladstveno notranjo uredbo kakor г zuna-
njo organizacijo soclalno-karitativne delavnosti. Tertulijan s svojim »modernim« zmot-no-spiritualističnim, svetnosti sovražnim in »zgolj na duhovnost« usmerjenim nazira-njem se takoj izloči. Država so priznava, toda obenem njena relativna vrednota; teženje cerkve gre za tem, da se izkvarje-nje svetnosti po padcu vsled greha premaga po nadnaravnih vrednotah, ki pa se gradijo nad naravnimi, katere se niso bistveno in docela izpremenile v zgolj-grehot-ne, v gole npvrednoto. To izčiščevalno, po-vzdigovalno, zveličevavno delo se pa vrši po cerkvi. Ta teokratični princip živi od začetka v nji, le da se udejstvuje polagoma po danih razmerah in ovirah; Avguštin pa izdela že sistem bogovladstva, toda ta sistem je zgolj logična sinteza dejansko vedno živečega. Padec antike je polni razcvet teokracije le silno pospešil.
' Zato je mnenje, ki ga izraža »Slovenski narode 25. marca, št. 70, ki cerkvi odmerja zgolj »blagostanje ljudi onkraj groba«, ne samo skrajno absurdno, ampak naravnost protikrščansko, piodaja se pa od demokrat skega vulgarnega tiska kot »pristno krščansko«! Stanje onkraj groba je posledično stanje, ki se pripravlja s posveče-vanjem človeka t o k r a j groba, je rezultat duhovne borbe na svetu, zveličevav-nega procesa, ki se na zemlji začne in do-vršuje, onstran pa dovrši. Zato ves kristjan že tu pripada cerkvi z vsemi svejimi udej-stvovanji, kolikor imajo odnos do zveličan-skega blagra duše. Zato jc čisto pogansko in ne krščansko, da se človek na zemlji tiče izključno države (»S. N.«, 70). Tudi je popolnoma nekrščansko trditi, da »je moje notranje prepričanje strogo privatna zadeva«. To je pusta, plehka in neumna fraza, ne samo, da ni krščanska. Ljudje smo solidarno drug za drugega obvezani, najbolj pa še zadeva vsakogar »notranje« prepričanje bližnjika, ker je za blagor družbe baš to mjvažnejše. Koliko bolj je socialna zadeva prepričanje, ki se odnaša na večno zveličavne resnice!
Če naše demokratsko časopisje meni drugače, je s krščanstvom vseh vekov v takem protislovju, da si večjega sploh ni mogoče misliti, Ta neomejeni asocialni indivi-dualizem je herozija vseh herezij in to bomo pokazali še podrobneje, da razgalimo vso plehkost in nevednost liberalnega časopisja, ki s potvarami krščanstva gradi svoje tezo proti krščanstvu in njegovemu udej-stvovanju v javnem življenju.
-f- Informiranost o položaju. Šo v nedeljski številki je poročal »Slov. narode Položaj je tak, da danes nihče več ne verjame, da bi imeli radičevci res namen in voljo sodelovati v parlamentu. — V pondeljek pa so Radićevi poslanci že prisegli in s tem dali povod, da je odstopil g. Nikola Pašic, šo prej ko ga jo mogla ojačena opozicija z glasovanjem v narodni skupščini zrušiti. O taktični seji predsedstva HRSS v soboto so razni listi prinesli samo izjavo dr. Mačka, namenjeno za radiknle, ljubljanski pa razon »Slovenca« o tej seji sploh niso ničesar vedeli. Mi smo edini na podlagi naših vsikdar zanesljivih informacij položaj pravilno presodili in kolikor je bilo umestno, tudi povedali, da je bilo poročilo predsedstva HRSS zgolj taktičnega značaja, kakor je snoči potrdil dr. Krnjevič. To registriramo, da opozorimo, kako je treba znati časopise tudi — citati. Kadar se hoče nasprotnika presenetiti, se to ne pove na vsa usta, razborit bravec pa tudi v takih slučajih razbere dejanski položaj iz dobro informiranega časopisa, ra katerega se sme zanesti, da ne išče praznih senzacij, ki so drugi dan — neresnične.
Fantazije «Narodcvih*< nekulturoboj. nežev. Danes je »Narod« zopet «odkri; zastor iznad Vatikana.« Piše namreč, da se ima 1. aprila t. 1. imenovati za kardinala zagrebški nadškof dr. Bauerj če pj ne bo 1. aprila imenovan, da je to znak, da je «protislovanska struja<, kateri «sto. jita na čelu dr. Jeglič in dr. Šarić,« zma. gala, ker namreč ta dr. Bauerja «ne mara za' kardinala«. Vzrok je po »Narodu« ta, da dr, Bauer hoče uvedbo staroslovenščj. ne, »druga struja« pa temu nasprotuje. — Te starobabje senzacije je sijajno demen. tiral fakt, da sc je konzistorij vršil včeraj, 24, marca, torej cel teden pred 1. aprilom, ko piše «Narod«, da se bo z vso gotovostjo vršil konzistorij! Iz tega se razvidi, koliko je vredno ostalo »Narodovo« čve. kanje. Dveh struj v jugoslovanskem epi. skopatu sploh ni, in glede slovanskega ob. rednega jezika vlada popolno soglasje, Mi smo to že davne) ugotovili kakor smo j ugotovili tudi to, da se nam ne zdi ver. ietno, da bi v prihodnjem konzistoriju uploh bil imenovan kak jugoslovanski škoi za kardinala, to pa iz enostavnega razlo. ga, 'ce/ /azmerje katoliške cerkve do drža/o f Jugoslaviji sploh še ni urejeno, »Narod« je zopet pokazal, da o nobeni stvari, o kateri piše, nič ne razume, samo da čveka in laže in to zelo neumno.
Kulturna stopnja naprednega prosvib ljenstva v Sloveniji se divno razodeva v odgovorih na naše članke o «klerikaliz. mu«. Glasilo mladinskih naprednjakov odkritosrčno izjavlja, da celega problema sploh nič ne razume! In ti ljudje leta in leta vsak dan pišejo o klerikalizmu! — Starinski »Narod« pa je dolgo molčal, šele sedaj pa je izm'otal dolgo klobaso brez duha, ki se sama označuje s prelepim naslovom »Preluknjani čoln« ... Edini stvarni odgovor je priobčil radikalski «Narodni dnevnik«, ki priznava, da je ideja teokratizma krščanstvu bistvena, graja liberalizem radi nestvarne antiklerikalne gonje in našim na-prednjalcom nasvetuje, naj gredo prosvet-ljevat ljudstvo, kar da je edini lek proti »klerikalizmu«. Članlcar ni pomislil, da morajo nsprednjaki, ki po lastni izpovedi o celi tej stvari ničesar ne razumejo, najprej prosvetliti sebe.
Duhovnik in politika. Povodom obja« ve navodil, ki jih je spričo vročega političnega boja v Šleziji izdal duhovščini vra-tislavski kardinal Bertram, priol^čuje »Os-servntore Romano« svoje pripombe £ vpra&anju o sodelovanju duhe vščine v politiki Politična vprašanja deli' v tri vrste: Prvič v vprašanja, ki postajajo samo od slučaja do slučaja, vsled posebih okoliščin politična, ki so pa dejansko bistveno religiozna, n. pr. svoboda cerkve, svetost zakona, zasebna in javna nravnost, Ako zaneso politične stranke ta vprašanja v politično areno, da jih reši zakonodaja, potem postajajo ti problemi za narode tudi politična vprašanja. S tem pa seveda iv. rečeno, da bi cerkev sedaj ne smela v njih izreči svoje besede. — Drugič so tu socialna in državljanska vprašanja, pri katerih gre za pravico in moralo. Resnici, ki načeluje obema, sc ne sme vsiliti molka, — V tretji vrsti so vprašanja, v katerih more imeti vsak državljan svoje svobodno mnenje. Stališče duhovščine nasproti tem trem kategorijam političnih vprašanj je ob sebi dano: V prvem slučaju mora duhovnik v delu preclnjačiti, v drugem voditi in podpirati; v tretjem je sodelovanje duhovščine dopustno in koristno. Vselej pa mora duhovnik ostati zvest svojemu vzvišenemu poklicu.
Hrana je oila rmeraj ista, meso, ječmen in čaj. Meso je al? koštrunovina ali pa govedina. Čez noč ga obesijo na zrak, da zmrzne; tako se ohrani več mesecev. Ker je pa vročina podnevi velika, začne smrdeti in tedaj pride šele za Tibetanca pravi užitek. Ponoči obesijo meso spet na zrak, in iako dalje, dokler ga je kaj. Z velikim nožem si odseka Tibetanr.j majhne koščke in je meso sirovo.
Čaj je zelo slab; uvažajo ga večinoma iz Kitajske in sicer v podobi stisnjene opeke. Ker se pa listi ne držijo kar tako skupaj, pregnetejo čaj z survico namočenega govejega gnoja. Če hočemo piti, odkrhne-mo kos opeko in ga skuhamo v vodi. Pride-nemo veliko kepo sirovega masla, potem še i malo soli in sode in vse skupaj temeljito premešamo in prekuhamo. Mleka in sladkorja Tibetanci ne poznajo. Sirovo maslo nadomestijo včasih tudi s koštrunovim lo-I jem. Sirovo maslo delajo iz kravjega mleka; je pa zmeraj žaltavo, ker ga hranijo po več mesecev, včasih tudi po več let. Kokor pravimo mi, da jc vino tem boljše, čim starejšo je, tako trdijo Tibetanci isto o sirovem maslu. Ta masleni čaj uživajo domačini v ogromnih množinah in jim je jed in pijafs obenem.
Ječmenovo zrnjo pa prav drobno zme-ljeio, ga z malo čaia vgnetejo v velike kepe, ! in jed jo pripravljena, i Boljše hiše poznajo tudi boljšo hrano.
j a navadni Tibetanec se mora vso leto zadovoljiti z omenjenimi tremi jedrni: z mesom, maslenim čajem in ječmenovimi cmoki. Zelenjave ne poznajo; perutnina je Tibetancem nečista in je nihče ne je; prav tako nečiste so mu zde ribe, in jih tudi ne mara. Sploh mu je vse zoprno, kar pride v stik s svežo vodo. Vsaj prekuhana mora biti. Zato se menda tudi tako nerad umiva.
Smrdeče meso, masleni ali lojevi čaj in pa ječmenovi cmoki po naših evropskih pojmih niso nič kaj vabljiva hrana; a če imaš 30 milj — 50 km — utrudljive tibet-ske hoje za seboj, s tovorom na plečih, ne boš dosti vprašal. Samo to se čutiš, da si zelo lačen. Zato sem ravno tako hlastno jedel kakor vsi drugi. Naš dobri Satan je v počivališčih že še ujel kako kitajsko slaščico; ker sem bil pa v družbi tibetskih kmetov, si mu nisem upal nič vzeti, in je vse sam pojedel.
Tako smo prišli slednjič v Šigatze. Zadnji del pota je najbolj obljuden v vsem Tibetu; skoz veliko vasi smo prišli, a vsaka občina jo bila prav majhna. Mislim, da vsa visoka planota nima več kakor poldrugi milijon prebivalcev (nekateri cenijo prebivaL stvo na 5 do 6 milijonov. Pa bo imel najbrž Mac Govern prav). Moje noge so bile že tako ožuljene, da mi je vsak korak povzročil hude bolečine; poskusil sem hoditi bos, a ostro kamenje mi je razjedalo kožo in meso. in sem se spet obul. Diogenes je imel pa
Novi ljudskošolski zakon.
Dobil sem v roke načrt novega šolskega »kona. Obsega 233 členov ali paragrafov. V ljem je marsikaj novega, zanimivega in ve-iko tudi za naše razmere težko umljivega. Jri površnem pregledu sem našel senčne in udi solnčne strani. Od časa do časa bom ob-avil kakšno zanimivost. Za danes nekaj, kar >ode zanimalo učitelje.
Če bo ta zakon sprejet, tedaj bomo učen-:e redovali tako-le: 5 (odlično), prav dober 4), dober (3), slab (2). Koncem šolskega eta bodo po vseh osnovnih šolah svečani etni izpiti. To bode šo gulenja!
Vpisovanje učencev se bode vršilo maja neseca. To je pametno. Zamude bodo strogo ;aznovane: za prvih 5 poldni pismeni opo-nini, za drugih in tretjih 5 zamud po 5 Din a vsako zamudo; za nadaljnje zamujanje pa »odo izrekala denarne ali zaporne kazni ipravna šolska oblast! Prve kazni nareka Soliti odbor, to je sedanji krajni šolski svet. Iz-ekale pa se bodo te kazni v korist šolske ilagajne dotične šole. Tako dobe šolske ipravne oblasti soano pravico. Vsekakor origi-lalno!
Razred bo smel učenec ponavljati samo mkrat. Tretje leto bo sprejet v višji razred udi s slabo oceno, kar pa se bode moralo narisati izrecno v katalog in v izpričevalo. Taki ifenci ne bodo mogli vstopiti brez predhod-lega izpita niti v srednje, niti v strokovne, liti v meščanske šole. Zakon, t. j. načrt ne >menja eno, dvo, trirazrednic itd., ampak >menja samo osemrazredne šole, ki jih deli r štiri nižje razrede in v štiri višje. Bržkone amenjava šolska leta z razredi, ker druga-!e si tega ne moremo misliti. Kako bi imela iola s 30 učenci 8 razredov, res ne vemo!
Na šolsko pažnjo obrača ta načrt veliko pozornost. Ako bi se po šolskem odboru ali upravitelju šole zakrivila kaka zloraba, t. j. da hi n. pr. vpisala učenca v šolo, ki je izstopil iz srednje šole, pa še ni izpolnil .14 let in ni bil vpisan zopet v osnovno šolo, tedaj bodo šol. upravitelj in vsi člani šolskega odbora kaznovani prvikrat z globo od 100 do 200 Din, v ponovnem slučaju pa z zaporom do 30 dni!! Učence s slabim napredovanjem se bode moglo izbrisati iz šole še-le s 16 letom (dečke) in s ,15 letom (deklice) starosti.
Uprava in nadzorstvo.
Upravo in nadzorstvo vodi minister prosvete potom upravitelja šole (šol. vodje), srezke in oblastne prosvetne oblasti in oblastnih šolskih odborov.
V večjih krajih se more po potrebi postaviti tudi več upraviteljev. V mešanih šolah je t lahko upravitelj tudi učiteljica. Za upravitelja šole imenuje oblastna šolska oblast enega izmed starejših in pripravnejših in to na predlog šolskega nadzornika. Krajevnemu šolskemu odboru v kmečkih občinah je predsednik šolski upravitelj, sicer pa je v večjih krajih predsednik (župan) krajevne občine tudi predsednik šolskega odbora, upravitelj pa poslovodja. Njegove dolžnosti so približno iste, kakoršne mu predpisujejo še sedaj veljavni šolski zakoni, novo jo le to, da bo moral vsake tri mesece obširno poročati šol.' nadzorniku o stanju svoje šole. Ako šola ne bode imela več kot 15 odsekov, tedaj bode dobival za upraviteljsko službo še posebno doklado, ki bode znašala od 1 do 5 oddelkov, 5 odstot., od 5 do 10 oddelkov 10 odstot., od 1.1 do 15 oddelkov pa 15 odstot. V šolah z več nego 15 oddelki se voditelju ne bode dala nobena doklada, bode pa zato oproščen pouka.
*
ll.
Murska Sobota. Vsem, ki ste željni novic Tz nagih naših obmejnih krajev, posebno iz Prekmurja, kjer veljajo menda zakoni drugače nego v ostali Sloveniji — na znanje sledeče: Dne 14. t. m. je sklicala obrtna zadruga in
prste na nogah zmrznjene in je še bolj trpel. Počasi je šepal za nami in še Satan ga je tepel, hoteč pospešiti njegove korake. V Šigatze nam ni bilo treba iskati prenočišča, ker sta nas naša prijatelja povabila na svoj dom in sicer res tako iskreno od srca, da nismo mogli reči ne.
Šigatze je glavno mesto pokrajine Tsang, Lhaza pa glavno mesto pokrajine Dbugz, koje ime pa izgovarjajo kar U. Ni se dolgo, ko sta bili obe pokrajini še neodvisni državi; in predstojnik ali opat velikega samostana pri Šigatze ima še zmeraj častni naslov kralja, čeprav je vsa moč prešla na oblasti v Lhazi (opat v Šigatze se imenuje Taši-lamn, njegov samostan Taši-lumpo. Lumpo jo sploh v teh krajih označba za samostan. Obširno piše o Taši-lami in o Taši-lumpo Sven Hedin v knjigi »Transhimalaja«). Četudi ima torej Dalai-lama politično večjo besedo kakor njegov tovariš v Šigatze, sta si v verskem oziru vendarle enaka. Veliko je tudi Tibetancev, ki imajo Taši-lamo za pravega najvišjega cerkvenega glavarja svoje dežele. Zelo sem bil zato vesel, ko so mi povedali, da bo šel popoldne sprevod po mestu in da ga bo vodil prvi lama sam. Pomešal sem se med ljudi in sem ga lahko videl. Prav zelo jo dostojanstven in mora biti zelo omikan, izraz njegovega obraza je prav ponižen in izredno prikupljiv. Samostan, ki ga vodi, je znamenit in znan kot najboljši v vsem Ti-
trg. gremij za M. Soboto in okolico sejo, na kateri so ee v glavnem razmotrivale prosvetne razmere, zlasti ukinitev tukajšnje meščanske šole. O tem kulturnem škandalu v Prekmurju naj izve naša javnost sledeče: Še do konca šolskega leta 1922/23 jo imela meščanska šola v lasti lepo stavbo v učne svrhe. Pod pretvezo javnega mnenja so gotove osebe začele ruvati proti šoli in res je ministrstvo prosvete, katero gotovo izkustveno pozna tukajšnje razmere, da še ni taka nujna potreba pošiljati čim več otrok v šolo in jih priučiti lepega slovenskega jezika, zlasti pa, da se potom šolstva čimprej zabrišejo zadnji sledovi mažaronstva — izdalo odlok, da se ima takoj ukiniti I. razred. Ravnateljstvo je torej po tridnevnem pouku dne 14. septembra 1923 razpustilo razred; razšlo se je 44 otrok. Kaj ie pomagal odlok višjega šolskega sveta na seji dne 9. avgusta 1923, da se otvori tam meščanska šola, kjer se priglasi 24 učencev. Da so proti tukajšnji meščanski šoli same osebnosti, je dejstvo, da se jc v D. Lendavi otvoril I. razred s komaj 20 učcnci, medtem ko je bil v M. Soboti s 44 učenci ukinjen. Kaj reče javnost k temu, da je izdalo ministrstvo prosvete odlok, da veljaj načelo otvoritve meščanske šole s priglasitvijo 30 učencev in to načelo velja zu šolsko leto 1923/24. Bivša meščanska šola je prešla v last dr*, realne gimnazije, v kateri so še trije razredi meščanske šole. Odbor jc dalje ostro obsodil ukinitev, kajti obrtniki so žrtvovali za stavbo meščanske šole težke tisočake. Sklenilo se je odpo-slati sledečo resolucijo;
Ministrstvu za prosveto v Belgradu.
Podpisane korporacije nujno prosijo v svojem, kakor v imenu vsega tukajšnjega prebivalstva, da blagovoli ccnj. naslov odrediti, da se s pričetkom šolskega leta 1924/25 začne pouk v I. razredu meščanske šole v M. Soboti, ker je potreba označene šole za tukajšnje kraje najnujnejšega značaja. Večino tuk. prebivalstva tvorijo obrtniki, manjši trgovci in nižji uradniki ter srednji meščanski sloji, za katere je meščanska šola zelo važna, ker se v isti poučujejo predmeti, katere res rabijo označeni sloji v sedanjem življenju. Ker imamo v M. Soboti itak za meščansko šolo primerno zgradbo in je toraj označena šola za vse tukajšnje sloje najpotrebnejša, prosimo, da se izda tozadevna naredba še pred koncem tekočega šolskega leta, da se more ob koncu istega, kakor tudi med počitnicami že vpisovati v I. razred.
Murska Sobota, 18. marca 1924.
Slede podpisi obrtniške in gostilničarskc zveze ter trgovskega gremija.
Obenem se je odbor izjavil za obstoj gimnazije s predlogom, da naj država čimprej zida novo gimnazijsko poslopje, ker po izjavi merodajnih faktorjev je sedanja zgradba za osemrazredno gimnazijo mnogo premajhna. Dozidati bo treba precej velik kompleks, razširiti risalnico, podreti in zgraditi znova marsikaj in to bo stalo še mnogo denarja. Mar bi osebe, ki imajo pri ministrstvu prosvete vplivno besedo, skušale doseči vladno podporo za zidavo impozantne gimnazijske stavbe, ki je že v načrtu izdelana in je v to svrho na razpolago več milijonov dinarjev. Kje torej tiči sedaj ta gradbeni fond? Ker dobi Prekmurje v kratkem železniško zvezo, bo tudi potreba strokovnega šolstva nujnejša. Takoj drugi dan, dne 15. t. m. pa se je zadeva presojala tudi v več ko polurni debati na občinski seji. Celokupni občinski odbor se je izjavil, da je pripravljen za prihodnje šolsko leto preskrbeti potrebne lokale meščanski šoli, ako se zopet otvori I. razred. Ker se bo v kratkem zidalo novo poslopje osnovne šole, se je izrekel odbor, ako ne bi kazalo, da se zida večje poslopje, v katerem bo imela prostora tudi meščanska šola. Vsekakor bi bilo najpamet-neje, da izposlujejo merodajne osebe od vlade podporo in zgrade obenem z 2?. v to določe-
betu. Iz vseh krajev dežele prihajajo dijaki v Šigatze, da napravijo tukaj duhovniški izpit. Rekli so mi, da je v elikanskem tem samostanu okoli 4000 menihov in dijakov-bo-goslovcev.
Zvečer smo kupili starikavega osla in smo upali, da nam bo nosil del naše prtljage. Nato smo pa imeli pri naših prijateljih poslovilno pojedino. Jedi so bile iste, kakor smo jih bili že navajeni, samo da je bila množina veliko večja in da smo morali po-plakniti obed z obilno tekočino. V Tibetu poznajo samo dve pijači: iz ječmena zvarjeno in prav osvežujoče pivo, čang imenovano in pa arak, iz čanga destilirano žganje. — Ker je glavna naloga omoženih Ti-betank, da pogostijo goste, se imenuje žena Tibetanca čang-ma, mati piva. — Tibetski arak je zelo močen in vrže tudi najmočnejše pivce. To smo videli prav isti večer. Zabavali smo se izredno dobro, delali smo dovtipe, peli tibetske pesmi in tako dalje. Satan in moj sluga sta se silovito napila in sta se začela kregali in nato pretepati. S silo smo ju morali ločiti. V vročem boju sta pa pozabila na svoji vlogi ln sta se obrnila na mene kot gospodarja in razsodnika. Seveda sem bil ves divji, saj bi bilo prišlo lahko vse na dan. A naši gostitelji so bili tako preprosti ljudje, da niso prav nič sumili. Tudi razkačena tigra sta se slednjič pomirila.
JDalie sledi.)
nim fondom projektirano gimnazijsko poslopje; sedanje pa izroče namenu, ki ga je imelo od nekdaj. Kaj se bo storilo v kulturne svrhe za našo mlajšo generacijo v Prekmurju bo zvedela javnost kasneje.	P. A.
Murska Sobota. »Narodno radikalno« ge-rentstvo naše občine jc razposlalo vsem prebivalcem vprašalne pole obiteljskih razmer, da sestavi domovinski kataster. Besedilo je slovenska in mažarsko. Slovenski tekst je tako nesramno zavit, da bi se ga sramoval tudi avstr. šimel. Zakaj ni tekst v prekmurščini? Mislimo pa, da je v Soboti več ko en človek, ki zna slovenski; zakaj niso nikogar pozvali, da popravi tako neslovenščino? Kaj bi rekli Mažari, da jim kdo servira take skažene akte? Slovenščina na teh polah, ki naj veljajo desetletja za uradne dokumente, je naravnost izzivalna. Pristojne oblasti naj smatrajo, da jim je dolžnost, da preprečijo tako eramotenje naše materinščine. Zavedni Slovenci pa bodo take »radikalne« cvetke vrnili neizpolnjene.
Murska Sobota. Predsednik demokratske stranke je g. dr. Škerlak, odvetnik in domačin. G. dr. Škerlak je zaveden prekmurski Slovenec in je tak tudi vsikdar bil. Zato sc čudimo, da se ne pridruži domači politični organizaciji. Brez dvoma so imeli demokratje srečno roko, ko so si pridobili domačina, ki je značajen in v narodnem oziru neoporočen. Ne vemo pa, čc mu bodo demokratje dovolj hvaležni, ko jim posoja svoje ime. Zdi se nam celo, da so svojčas ravno nekateri iz naprednih, čeprav nc iz demokratskih vrst, širili opravljive vesti o g. dr. Škerlaku, kakor da bi bil on za mažarske sovjetske dobe tudi komunist ali celo član kakega sovjeta. In pripovedovali so še mnogo več takega. G. dr. Škerlak — predsednik jugoslovanske DS: nekoga bo še glava bolela.
V Kostanjevici se je vršil v nedeljo dno 23. t. m. občni zbor Okrajne kmetske zveze za koslanjeviški in krški sodni okraj. Udeležili so se zastopniki vseh občin. Poročal je o političnem položaju namesto zaposlenega po-slanca Sušnika tajnik SLS. Odbor je izvoljen isti kakor lansko leto. Na zborovanju se je še posebno poudarjalo, naj bi merodajni faktorji storili, kar je mogoče, da strahovita vinska kriza ne uniči naših vinorodnih krajev. Pokazalo se je tudi jasro, da demagoški hujskači, naj bi prišli iz Zagreba ali iz Ljublja-
ne, ne bodo našli tal med ljudstvom, ki mi dobro ločiti, kaj je prazna beseda in kaj resno delo.
Pri nas je vse mogoče. Pri Sv. Jerneju
nad Muto, kakih 200 korakov od avstrij»k«r meje, ima avstrijski državljan Franc Krain» berger, ki ne zna slovenski in je tudi drugače le avstrijsko orijentiran, gostilno. V tej gostilni so avstrijski orožniki ob vsakem čscs^ kakor bi bila njihova kasarno. Da ne pridejo zastonj čez mejo, ve vsakdo. — Sin imenovanega gostilnčiarja Peter Krainberger je tudi avstrijski državljan, strasten Nemec, kako* njegov oče, pa ima v isti hiši tobačno trafike*1 Ker je predvojni invalid, dobiva proteze zd nogo iz Ljubljane, toraj od naše države. — Na Muti ob Dravi jc ravnatelj železarne strijski državljan Endl obenem tudi zapriseženi ribolovski paznik. Kot javni organ sme inozemec naše ribiče vsak čas kontrolirati« ako upravičeno lovijo ribe. — Kaj takega je seveda le v naši državi mogoče.
St. Vid nad Ljubljano. Pred kratkim ee je vršila v tukajšnji zvonarli zelo redka sloves-nost. Ravnatelj zavoda sv. Stanislava velečast gospod profesor dr. Koritnik je ob asistenci 6 gg. duhovnikov blagoslovil nove zvonove,' namenjene na Hrvatsko. Slavnosti je prisostvor valo mnogobrojno občinstvo, ki se je divilo nad dovršenimi izdelki zvonarske umetnosti. Prejšnjo nedeljo so napravili obisk v zvonarno učenci tukajšnje obrtne nadaljevalne šole pod vodstvom svojih gg. učiteljev. Obrtni vajenci se niso mogli dosti načuditi vsem obsežnim tehničnim napravam, ki so se v tako kratkem času izvršile skoraj neopaženo v šentviški zvo-narni ter isti dali sloves velike moderne tovarne, ki že danes zaposluje lepo število brezposelnih delavcev in pretežno večino šentviških obrtnikov vseh strok. Vse kaže, da jo tehnično vodstvo tovarne v zelo srečnih rokah izkušenega livarskega mojstvra g. Blazine, ki zna dati zvonovom izrazito elegantno obliko z najmodernejšimi in značilnimi okraski, ki se na svit-li srebrni barvi tako lepo podajo, pred vsem pa čist, srebrn zvok, poln miline in blaženstva. Nevoščljivci in klevetači so skušali oklevetati. kakor vsako dobro reč, tudi to podjetje, češ da stoji pred konkurzom. Mi pošteni Šentvičani pa, ld pozdravljamo vsak napredek domačih podjetij, želimo zvonarni vodno takega zaupa-, nja, kakor ga vživa danes.
Zadoščenje odličnemu naprednjaku.
Pod gorenjim naslovom je priobčilo »Jutro* z dne 22. t. m. obširno poročilo o kazenski razpravi, ki se ie vršila pri okrožnem sodišču v Novem mestu dne 21. t. m. zoper znanega žužemberškega notarja Antona Carlija radi pregreška po § 104. s. k. z. Poročilo v > Jutru < je tako tendenciozno in pristransko zavito, da je resnici in pravici na ljubo treba kratkega pojasnila.
Spomladi leta 1922. je vložil notar Carli pri sodišču v Žužemberku tožbo zoper Franceta Fabjana, posestnika na Dvoru, ker se je baje izrazil o njem: »Če boste notarja poslušali, boste daleč prišli; notar ljudi zapeljuje in laže.; Tekom pravde je Fabjan nastopil za ravnokar navedene besede dokaz resnice in je v ta namen predložil sodišču zelo obširno dokazno gradivo.
Dne 19. aprila 1923. je bil na predlog Fab-janovega zagovornika zaslišan pri sodišču v Višnji gori kot priča tudi žužemberški dekan Karel Gnidovec, ki je med drugim izpovedal, da ga je notar Carli zaradi neke njegove pridige z dne 8. decembra 1918. ovadil na državno pravdništvo, na narodno vlado in pri škofijskem ordinariatu. Dekan Gnidovec je tedaj kot priča tudi izrecno razložil, iz katerih razlogov je prepričan o tem, da je te ovadbe napravil proti njemu ravno notar Carli. Se predno je bil namreč zaslišan od sodišča radi dotične pridige, je bil opozorjen po raznih osebah, da je šel ono jutro takoj po oni pridigi sodnik Kussel radi one pridige k notarju Car-liju in od notarja zahteval, da mora radi dotične pridige proti dekanu Gnidovcu, ki je bil tedaj še župni upravitelj, nastopiti in da sta nato skupaj napravila na državno pravdništvo ovadbo. Da je napravil Carli enako ovadbo tudi na narodno vlado, o tem pa je povedal dekanu Gnidovcu Feliks Ponikvar, ki je dekanu Gnidovcu obenem povedal, da mu je notar Carli dal dotično ovadbo sam v svoji pisarni Citati; da pa je Carli napravil ovadbo tudi na knezoškofijski ordinarijat, kamor je dosepla zoper Gnidovca najprej brzojavna in potem še obširna pismena ovadba, podpisana od notarja Carlija.
Notar Carli, ki pri razpravi dne 19. aprila 1923 ni zoper izpovedbo dekana Gnidovca z nobeno besedo ugovarjal, dasiravno je bil med njegovim zasliševanjem ves čas navzoč in še s strani sodnika izrecno pozvan, da se na izpovedbo dekana Gnidovca izjavi, pa jo kakih 6 tednov pozneje prišel naenkrat z obdolžit-vijo, da Je dekan Gnidovec krivo pričal. Radi tega očitka je dekan Gnidovec dvignil zoper notarja Carlija zasebno obtožbo, ki si jo je pa osvojilo državno pravdništvo ln dvignilo radi tega očitka zoper notarja Carlija obtožbo radi žaljenja priče v smislu § Д04. s. k. z.
Pri razpravi 21. t. m. jo bil zaslišan kot priča sodnik KUssel. Ta je izrecno potrdil, da se je šel radi dotične pridigo posvetovat k notarju Carliju, kaj naj bi so zoper takratnega župucga upravitelja Gnidovca ukrenilo, oziro-
ma ali naj so kaj ultrono ali nc. Kaj sta ee tedni med soboj domenila, ali če sta sc splob kaj dogovorila, nato so priča sodnik Kussel sedaj več no spominja, oziroma jo izjavil, da tega voč no vo. Pač pa je KUssel nadalje potrdil, da je radi dotične pridige pisal pismo državnemu pravdniku v Novem mestu, nakar je dobil od državnega pravdništva nalog, naj se tz-vrše poizvedbe. Iz izpovedbe Kiisslove, bi torej sledilo, da jo ovadbo dejanski napisal sodnik KUssel, to pa šolo potem, ko so je z notarjem Garlijom posvetoval o tem, kaj naj m* zopor župnega upravitelja Gnidovca radi one pridigo ukrene.
Ta dejanski stan, ki točno odgovarja vsebini sodnega akta, bo pač zadoščal vsakomur, ki hoče zadevo presodili nepristransko, da si ustvari o »Jutrovem< poročilu jasno sodbo. Dostavljeno bodi le še, da sodišče Carlija tudi ni oprostilo iz razloga, da bi bil dokazal dekanu Gnidovcu krivo prisego ali krivo pričevanje, marveč le iz formalnega razloga, ker je bila obtožnica netočno formulirana.
Navadna infamija pa je, ako poroča >Ju« tro« o moralni justifikaciji dekana Gnidovca.
Da pa bodo spoznali ožji prijatelji tega »odličnega naprednjakac, s kom imajo opravila, naj objavimo to-le:
Notar Carli je izvršil pri okrajnem sodišču v Žužemberku kot sodni komisar zapuščinsko razpravo A 76/22. Čista zapuščina se je ocenila na 12.813 K. Sodišče je odmerilo stroške notarja Carlija kot sodnega komisarja na 282.50 Din. Te stroške je plačala sestra glavnega dediča dne 6. novembra 1922. S tem sodno komisarske, ki jih je sestra že plačala< za vse delo, ki ga je imel s to zapuščinsko zadevo in ni bil upravičon za to delo od kogarkoli torjati niti vinarja več. Kljub temu je pii sal dne 21. novembra 1922 glavnemu dediču Damjanu Hribarju v Ameriko pismo, ki se glasi dobesedno:
»Kakor Vam je znano, je dne 26. junija letos umrla Vaša mati Frančiška Hribar, ki je lastnica nerazdelne polovice domačije na VeL Globokem št. 5, med tem, ko ste Vi lastnik' nerazdelne posestne polovice. Za dediča je imenovala Vas in je sedaj vse. domače imetje združeno v Vaši osebi kot lastnika. Bratu Jožetu, ki biva tudi v Ameriki in kojega bivališče Vam jo brezdvomno znano, je volila 2000 itron, sestri Frančiški, ki posestvo upravlja, pa 8400 K, eno kravo, enega junca in več dragih* stvari v naturi. Bratu določeno volilo pa niti ne dosega njegovega nujnega deleža, ki znašft 2135 K 50 v in bo treba znesek 135 K 50 v do<-ložiti in cel znesek položiti v sodno hrambo.* Treba bode tudi plačati sodno komisarske in zapuščinsko pristojbine, kakor tudi stroške, naraslo za konečno ureditev zapuščine. Gledd dednih in realnih ter dragih zahtevkov Vaše sestre Frančiške, bodeta svojčas medsebojno obračunila. Gorenjih okroglo 2136 ali 534 dinarjev dajte bratu Jožetu v Ameriki sami izJ plačati in meni vposlati tozadevno njegovo pobotnico, da jo sodišču predložim. Za stroške sodno komisarske, ki ijh je sestra že plačala^ in za daljo naraslo stroške za konečno urediter zapuščine dait« nakazati na moio roke певек
248 dolarjev (po tedanjem kurzu bl to znašajo okrog 100.000 kron, a zapuščina je bila cenjena na 12.813 KI), 8 čimur bodo pokriti vsi stroški, izvzemši prenosnih in realnih pristojbin. Te pristojbine ne bodo znašale mnogo, ker se je posestvo v primeri s stanjem valute silno nizko cenilo. Izplačilo bratu Jožetu ln na-kazanje denarja na moje roke dajte izvršiti najpozneje tekom dveh mesecev, da se inore nato izvršiti prepis na Vas Ln da tako postanete lastnik celega, sicer neobremenjenega posestva. — Spoštovanjem in pozdravom Carli s. r.«
Radovedni smo, kaj poreče k takemu notarskemu poslovanju notarska zbornica. Sicer pa utegne to pismo zanimati tudi državno pravdništvo. Kdor ima maslo na glavi, naj ne sili na solnce! Gospodom okrog »Jutra« pa čestitamo k tako »odličnemu naprednjaku!«
D mm rcrolne.
—	Ena lastavica ne naredi pomladi, je stara prislovica. Če pa jih zapazimo veselo tropo, kot smo jih opazili včeraj, je že pomemben znak, da se je narava naspala in spočila in stopa zopet v novo življenje.
—	Revizija inozemskih dclavccv. Po na-ffidbi g. ministra za socialno politiko št. 147, bo tukajšnja oblastna inšpekcija dela napravila revizijo inozemskih delavcev, zaposlenih na teritoriju te inšpekcije. V to svrho se pozivajo vsa podjetja brez razlike strok oziroma kategorij, da najkasneje do 1. aprila t. 1. vpo-šljejo Oblastni inšpekciji dela v Ljubljani, Go-sposvetska cesta št. 9, seznam vseh inozemcev (inozemk), ki jih podjetje zaposluje. Seznam je poslati v treh enakih izvodih, ki ima vsebovati: 1. ime in priimek, 2. rojstuo leto in kraj, 3. dan nastopa službe, 4. katera oblast je izdala dovoljenje za bivanje oziroma za zaposle-nje, ter na kateri rok, 5. kakšno delo opravlja '(poklic), 6. državljanstvo in narodnost. V p--ct jetjiu, ki bi se ugotovilo po i. aprilu t. i., da zuposluje inozemce, ne da bi za lo imeli dovoljenje od ministrstva za socialno politiko oziroma da se z dovoljenjem ministrstva dani pogoji za doličnega delavca ne izvršujejo, se bo podjetje kaznovalo radi kršenja § 103 zakona o zaščiti delavcev po § 123, toč. 10 cit. zakona na globo 3000 dinarjev, za doličnega ino/.emca se bo zaposlenje nadalje prepovedalo ter izročilo polit, oblasti v izvršenje. Oblastna ui-spekcija dela v Ljubljani. Sel: ing. Drag. Do-mainko s. r.
—	Generalni konzul v Juini Ameriki na potu v domovino. Iz Buenoa Airesa poročajo, da je 22. m. rn. odpotoval v Jugoslavijo tam-kajšuji generalni konzul Ivo Grisogono. G. Grisogono je predvsem namenjen v Belgrad, da poroča vladi, na kakšen način bi se dalo najuspešneje urediti naše zastopstvo v južnoameriških republikah.
—	Kongres hiinih posestnikov v Belgradu. Kakor že znano, vrši se od 28. do 30. marca 1924 v Belgradu kongres hišnih posestnikov iz cele Jugoslavije, na katerem se bo razpravljalo o ustanovitvi lastnega denarnega zavoda, zavarovalnice, skupnega glasila, o stanovanjskem vprašanju, zlasti o odpravi vseh omejitev pri razpolaganju stanovanj, o agrarni reformi ter drugih važnih stanovskih zadevah. Da bo na tem kongresu, Id mu bo predsedoval predsednik h'lJnih posestnikov v Belgradu g. Miljutin Markovič, predsednik državnega sveta, zastopnih tudi častno število hišnih posestnikov iz Slovenije, prosi Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov zlasti gg. trgovce, obrtnike in druge posestnike, kateri bi Imeli v navedenih dnevih še druge posle v Belgradu, da so pridružijo našim zastopnikom. Odhod iz Ljubljne v četrlek 27. t. m-ob 17 z brzovlakom. Če mogoče, naj bi se do-tičniki poprej oglasili v naši društveni pisarni Sodna ulica št. 4.
—	Napredovanja rezervnih častnikov. (Dalje.) Za rezervne kapitane II. razreda so imenovani rezervni poročniki: Josip J. Božič, Emil F. Vodopivec, Dragotin M. Romih, dr. Fran I. iVončina, dr. Fran J. Sturrn, Anton J. Kajfež, Rajrnund A. Sonc, dr. Franc I. Ogrin, Gustav J. Strajner, Aleksander M. Rajher, dr. Karol F. Capuder, Milan A. Sterlckar, Franc F. Borštnar, Miroslav J. Auš, Franc B. Dugan, •Ivan M. Krmpotič, dr. Maks A. Obersne, Dragotin Lj. Ribnik, dr. Hinko Srnjner, Ljudevit T. Klopčič, Egidij I. Čeh, dr. Franc Kotnik, Milan S. Binder, Marko I. Bajuk, dr. Milan V. Korun, dr. Franc F. Rostohar, Josip V. Horvat, dr. Vladimir M. Kreč, Franc B. Čop, dr. Josip I. Sajovic, dr. Ivan J. Grašič, Josip J. Zidan-Sek, Franc F. Bratoš, dr. Franc F. Suhadolnik, Ivan A. Slavec, Franc F. Zupančič, Anton Zvo-niniir P. Bernot, Oto F. Grebene, Gregor V. Hercel, Franc F. Sečnik, Janko J. Braček, Krste J. Pertot, Ivan F. Suhodolnik, Gustav A. Puš, Joško B. MalenŠek, dr. Ivan S. Kozina, franc F. Malasek, Valentin I. Eržen, Ivan J. Držič, Adalbert K. Pučnik, Franc J. Rožman, dr. Milan I. Šubic, Pavel Gj. Lesjak, Fran F. iNovak, Vilko A. Plaskan, Zvonomir D. Majer, l)r. Dragotin F. Furlan, dr. Rudolf M. Mole, Idr. Ivan M. Ples, dr. Martin M. Malnerič, Ed-tnund M. Bevc, Ivan J. Žagar, Ivan J. Gederer, pskar F. Grisogon, dr. Josip J. Grablovič, Fr. F. Lavrič, Aleksander A. Cimerman, Franc J. klobučar, Dragotin J. Horvat, Srečko S. Ma-golič, dr. Marij I. Dobrila, Ivan Frič, Anton A. Bodnik, Ander L. Kniser, Franc M. Mastnak, Arnoš M. Brilej, Rudolf I. Est, dr Ivan J. Kavčič, Albert F. Vedernjak, Stanko P. Masič, iViljem M. Muc, Ivan S. Kolandor, Josip P Do-linar, Franc A. Devetak. dr. Rlko E. Fuks,
Rupert E. Brovet, Valentin L. Oblak, Nikolaj A. Stritof, Oton S. Polak, dr. Roman F. Ravnikar, Ivan I. Subic, Vladimir A. Suša, Avgust F. Sedej, Alojzij M. Mikel, Mirko F. Krobat, Joža P. Bohinjc, Josip J. Valenčič, Vinko Cajn-ko, Dragotin A. Bošnjak, Franc F. Skaza, Josip A. Poljak, Josip F. Kavčič.
—	Umor. Na Brdu pri Kamniku eo 22. t. m. našli mrtvo neznano ženo. Vsi znaki kažejo, da je postala žrtev ropnrskega umora. Zena ima več smrtnih udarcev na glavi, ki so tako silni, da je morala izgubiti že po prvem udarcu zavest. Zena je baje doma iz Litije. — Storilcu so na sledu.
—	Odpust Rusov is driavne sluibe v Rosni. Doslej je oblast v Bosni reducirala zgolj domače ljudi. Te dni je pa došel iz Belgrada ukaz, da naj se odpuste iz službe vsi Rusi, ki služijo na ozemlju sarajevske župan ijske oblasti. Prizadetih je približno 40 Rusov.
—	Nova postaja na progi Zagreb—Su-бак. Na progi Zagreb-Sušak se s 30. t. m. med postajami Generalski Stol in Gornje Dobrave otvori nova postaja pod imenom »Donje Du-brave«. Na tej postaji se bodo ustavljali vsi potniški vlaki približno eno minuto.
—	Petronijevičev spor s pravoslavno cerkvijo. Vseučiliški profesor dr. Branislav Pe-tronijević je imel nedavno na belgrajski ljudski univerz? več predavanj o razvojni teoriji, v katerih je dokazccval postanek človeka iz ribe. Vsled tega je vložila »Hriščanska zajed-nica mladih ljudi« proti Petronijeviču obtožbo, da slabo vzgaja mladino, ker s svojimi predavanji ne stremi za povzdigo vere in morale. Podobno obtožbo je poslalo na ministrstvo za vero in prosveto pravoslavno »Svestiničko udruženje« in končno »Ženski hriščanski pokret«. Kakor poroča »Vreme«, je pravoslavna duhovščina nad nastopom prof. dr Petronijeviča tembolj presenečena, ker ie le ta doslej vedno kazal izredno vdanost do vere in cerkve, je veliko občeval v svečeni-ških krogih, bil zvest sotrudnik cerkvenih časopisov in šel v svojem konservatlzmu in formalizmu celo tal'o daleč, da se je zgraža! nad duhovniki, ki si slrižejo lase in prirezujejo brke.
—	Sp'Bski občinski svet v novem Občinskem dem n. Splitska o' čina si je uredila nov Občinski dom v zgradbi Martiru-Mnrchije-vega zavoda, ki jo je v to svrho primerno preuredila in razširila. V zgradbi sc našli me-
sto vrti mestni uradi in krasna, prostrana občinska posvetovalnica. Dne 20. t. m. se je vršila prva seja občinskega sveta v novi dvorani. ki je imela primerno slovesen potek. Otvoritveni govor je imel načelnik dr. Ivo Tartaglia. Svet. Mangjer se je spomnil zgodovinskega dogodka v stari splitski mestni posvetovalnici, ko je avstrijska oblast L 1912. razgnala občinski svet radi njegove rodoljub-nosti. V nadaljnem je obč. svet sklenil sožal-nico povodom Wilsonove smrti ter obžalovanje nad izgubo Reke. Potem je občinski svet soglasno odobril pogodboo »Splitsko električno družbo z o. z.«. V tej družbi, ki bo izkoriščala električne sile z Dugograta, so: Splitska mestna občina, Anonimno društvo za cement v Splitu, Anonimno druStvo za izkoriščanje vodnih sil v Trstu ter splitska električna podjetja. Osnovna glavnica znaša 20 milijonov dinarjev, k čemur prispeva splitska mestna občina 12,400.000 Din ali 62 odstotkov. Za občinske oddelke in podjetja bo električna energija za 40 odstotkov cenejša, za šole in javne ustanove za 20 odstotkov, z">. pogon 15 odstotkov. Dalje je občinski sv»t sklenil zgradbo modernega, a ne razkošnega kopališča v Bačvicah ter se takoj razpiši natečaj za skice. Potem je strokovnjak v pri-rodnih znanostih prof. Girometti podal obširno poročilo o ustanovitvi prirodoslovnega muzeja. Obč. svet je Giromettijev program osvojil in sklenil, da se muzej ustanovi in namesti v novem Občinskem domu. Istotako je občinski svet sklenil, da se osnuje mestni meteorološki observatorij in vodstvo poveri strokovnjaku prof. Marchiju. Opazovalnica se zgradi na prvem vrhu Marjana. Končno ie obč. svet odobril letne račune Mestne hranilnice za 1. 1923. in delo hranilnične mestne pekarne, ki proizvaja dnevno 10 met. stotov kruha. Mestna pekarna je dvignila kakovost kruha, cene kruhu pa potisnila nizdol, tako da ima sedaj Split malone najcenejši kruh v državi.
— Ženska kot četaški vodja. Belgrajsko »Podnc« prinaša sliko Jelene Šaulič, ki je za-časa avstrijsko - nemške okupacije tri leta stala na čelu četaškega oddelka in vodila proti sovražnikom neizprosen boj. Umrla je 21. marca 1921 v Plevlju.
— SloyenjcbistriSka podrnfnra SPD ima svoj obfni zbor v soboto 29. t m. ob pol osmih zvečer v hotelu Beograd v Slov. Bistrici z običajnim duev-j nim redom.
jajo fašisti po slovanskih krajih. Slovanski na. rodni činitelji imajo dovolj posla, da nasprotni spletke sproti razkrinkavajo.
p >Lavoratore< topel izhaja. V Trstu je začel kot tednik zopet izhajati bivši komuni-etični dnevnik »Lavoratore«, ki ga je bila vlada svoj čas prepovedala.
Koroške novfcčh
k Novi zakon o Šolskem nadzorstvu. Ko. roški deželni zbor je te dni znova razpravljal zakon o šolskem nadzorstvu, ki ga je bil skle-nil že 1. 1923., a ga je bila zvezna vlada vsled ugovorov cerkvene oblasti, ki bi izgubila pc njem v šolskem nadzorstvu vse svoje zastopnike, zavrnila. Spremenjeni zakon, kakor ga je sedaj sklenil deželni zbor, določa, da morajo bili v okrajnem šolskem svetu 3 učitelji, 4 druge člane pa voli takozvana županska konferenca, h kateri imajo dostop tudi močne politične stranke, ki niso zastopane po županih, da volijo iu stavijo svoje predloge. Enako se sestavijo mestni šol. sveti. Deželni šol. svet bo sestojal iz deželnega glavarja ali ene. ga namestnikov, dveh članov deželne vlade, šent deželnih poslancev, sedem učiteljev, ene-občinskega odbornika celovškega občinskega odbora in iz drugih dosedanjih zastopnikov. V razpravi je slovenski poslanec dr. Pe-tek povdarjal, da se zakon premalo ozira na šolovzdržujoče faktorje, ki imajo nad šolo največji interes. Po novem zakonu je Slovencem odvzeta možnost zastopstva v okrajnih in de-želnem šolskem svetu. Ako bi bili zastopani šolovzdržujoči, bi dobili tudi Slovenci svoje zastopnike. Potrebno je z ozirom na mirno in pravično rešitev šolskega vprašanja, da dobe Slovenci v deželnem šolskem svetu svojega zastopnika. Poročevalec je odgovarjal, da ne more zato, ker je Slovencev tako — malo, da pa imajo možnost zastopstva pri županski konferenci in potom zastopnika utrakvističnih šol. Slovenska poslanca so z odgovorom nista strinjala ter odgovarjala z medklici, nato pa zapustila dvorano.
štajerske novice.
3 Dramatični odsek >Krekove mladine< t Celju pouovi danes tretjič igro »Miklova Zala« v Narodnem domu ob štirih popoldue.
š Nesreča ali zločin. Svoječasno smo poro« čali, da so že delj časa pogrešali posestnika Ivana Napasta iz Stražgonje. Sumili so že takrat, da so moža, ki je imel pri sebi precej denarja, pobili in zakopali Rusi, ki so zaposleni pri zgradbi železnice Pragersko—Medve-dec. Pred dvema dnevoma pa so našli pogre-šanca v jami opekarne Steinklauberjeve. Potegnili so ga iz ilovnate umazane vode-v precej globokem jarku. Ce se je mož saih ponesrečil ali če je bil res umorjon in oropan, toga komisija do sedaj še ni ugotovila.
š Prijeta tatova. Mariborska policija je zasačila dva nevarna tatova in vlomilca, ki sta izvršila v mestu in bližnji okolici že več predrznih vlomov in tatvin. Velik del ukradenega blaga so našli pri nekem Kovačiču na Meljsld cesti, o katerem pa se še ne ve, v kaki zvezi je bil z aretiranima Jožetom Likovcem in Nikolajem Petako:n.
Ljufeilaoske novice.
lj Glede preskrbe mesta Ljnbijano z elek« tričnim tokom je v udruženju inženerjev in arhitektov v »Unionu« dne '24. marca predaval občinski svetnik prof. dr. Milan Vidmar. Izjavil se je odločno proti načrtu, da se nakupi vodna sila v Medvodah, ker bi to ne bilo rentabilno. Pripominjamo samo, da je prvi zavzel stvarno stališče proti temu načrtu klub kat. akademič-nega starešinstva, kjer se je o tem vršila večkratna debata in dokazala nerentabilnost tega zamisla.
lj Izkomplimenlirani brat Ravnikar. 20. marca t. 1. ie dr. Ravnihar, ki je vodja narod-no-napredne stranke, kot starosta »Jugoslovanskega sokolskega saveza« odstopil. Kajti »Jutro«, »Narod« in »Orjuna«, torej celokupni »svobodomisleni« tabor, je uprizoril proti njemu divjo gonjo. 23. t. m. se je vršila glavna skupščina JSS, na kateri se je obglavljen je brata Ravnikarja izvršilo z vsemi uljudnostmi kitajskega obrednika. Brat Gangl je najprej poudari), da jo »sokolstvo v naši domovini edina institucija, kjer se lahko udejstvuje vsak v službi naroda in domovine«, nakar je skupščina enoglasno sprejela resolucijo, v kateri ugotavlja, »da se od nekaterih strani vsiljuje soko'.stvu politika«, kar pa »delegati odklanjajo ter starešinstvo pozivajo, da stoji paz-no na straži za obrambo sokolskih načel, ki se ne morejo v nobenem slučaju izrabiti v nobene politične svrhe«. Tako je torej jagnje ostalo celo. Treba pa je bilo še potolažiti volka. ln tako je brat Ravnihar moral vstati in izjaviti, da vztraja na demisiji, da bi »njegova oseba ne motila kakorkoli napredka eo-kolske ideje«. Vsi bratje so nato to gorko obžalovali, bratu Ravniharju zaklicali trikratni Zdravo I ter nato izvolili drugega starosto, bia-ta Gangla. Stvar, se mora reči, je bila Imenitno inscenirana, JSS pa je pokazal, da zna svojo popolno odvisnost od demokratske politike le maskirati — verjame mu seveda nobeden.
lj Umrl je včeraj popoldne g. Frane S k o f, gostilničar in hišni posestnik in delovodja loLučne tovarne v p. Pogreb bo v sredo popoldne iz hišo žalosti Rečna ulica St. 8. Blas mu snominl
гтт^в шш
Težke pspotlarske prilike v himavjii.
Poročajo П-чт: Ko smo bili »osvobojeni«, so nam italijanske oblasti obetale pravi гзј na zemlji. Govoril so v vseh superlativih o bogati in kulturni Italiji, samo da bi nas uspavali in pridebili zase. Od te£a časa je pa preteklo komaj kratkih pet let in že se kažejo posledice tega bogastva in kulturnosti. Bogati so da, a to bogastvo se osredotočuje samo v bogastvu na ljudeh, ki jih pošiljajo v naše kraje, da odjedajo domačinom kruh. Pri vsakem novcin delu eo zaposleni edino-le Lahi, domačini jih pa morajo trpeti v svoji sredi in celo zanje skrbeti. Gospodarska italijanska penetracija se pa kaže tudi v tem, da ustanavljajo v vseh večjih krajih trgovine in da so vpostavili skoro že po vseh trgih podružnice svojih bank, s katerimi mislijo pritisniti na naše ljudstvo. Dokler je ljudstvo še prejemalo podpore in služilo pri popravljanju poškodovanih hiš, je še šlo, a sedaj je vse to minilo.
Glavni pridelek našega kmeta, vino, leži v kleteh in čaka na kupca, a tega ni od nikoder. Ako se že kateri zg'asi, kupi le male količine in ponuja po L 1'50 za liter. Kmet sam pa mora plačati od vina v kleti davčnemu oblastvu za vsah hI L 20, tako da mora izgfbiti vsako veselje do dela, kadar vidi, da so bili vsi napori, upi in strah enega leta zastonj, in se ga poloti letargija in obup. To pa je šele začetek, ker hočejo Lahi uporabiti naše kraje kot konsumente svojega vina, ki je veliko ceneje od domačega. Seveda Italijan prideluje vino na svojih latifundijah v veliko večjih količinah kot naš kmet in ponuja lahko zato vino tudi veliko ccneje. Te konkurence pa naš kmet ne vzdrži, ker mora vse drago plačati in pa še sam delati trdo od zore do mraka in pa, ker nima toliko vina, da bi mu lahko brez nevarnosti za obstoj svojega gospodarstva, znižal cene. Sploh pa ne določa cen vinu producent, ampak konsument. Ako drži kmet višjo ceno, kot ponuja konsument, tedaj gre ta naprej in kupi raje cenejše italijansko vino, za katero so napravili že po vseh večjih mestih velika skladišča.
Ta kriza se bo leto za letom večala, ker je Primorje izgubilo svoje zaledje in prejšnje odjemalce svojih produktov. Primorska v prejšnjih časih ni eksportirala samo vina, ampak tudi zgodnje sadje in druge poljske sadeže kot krompir, šparglje itd. Z nssrečno ra-pallsko mejo, pa odpade vse to in naše sadje gnije po drevesih. Da bi vsled novih gospodarskih prilik postavili vse svoje gospodarstvo na novo podlago, je skoro izključeno, ker nimamo travnikov in pašnikov, iz katerih bi lahko potom živinoreje kovali denar. To je mogoče v goratih krajih, po Brdin, Krasu in Vipavskem pa izključeno. Zato ne kaže Hu-
dem drugega, posebno sedaj, ko jim grozijo s precej visokimi davki, kakor da prodajo kar imajo, se izselijo v Jugoslavijo, Ameriko, ali pa v Egipt.
Zalo mislim, da bi bila predvsem naloga naš;h narodno-obrambrnih društev, da bi s svojimi intervencijami zabranila prehod naSe lastnine v tujo last in bi predvsem podpirala gospodarske ustanove. Edino uspešno proti potujčevanju je in estane vedr.o — le gospodarstvo.
p Fašisti na slovenskem volivnem shodu v Sežani, Za minolo nedeljo popoldne je bil v Sežani napovedan slovenski volivni shod. Sežana je velevažna postojanka tako za Slovence kakor za Italijane. To dejstvo se je oči-to pokazalo tudi na nedeljskem shodu, na katerega so prišli poleg 300 domačinov tudi fašisti s tajnikom pokrajinske fašistovske zveze prof. Masijem in slovenskima fašistoma Pe-tenielom in Bandijem. Shod je otvoril dr. Slavik, nakar je imel obširen govor dr. Wilfan. Za Wilfanom je dobil besedo odpadnik Peternei, ki je pljuval v svojo rodno skledo, kolikor je le mogel. Rekel je, da slovenski nacionalizem ni enakovreden italijanskemu. Od volitev bodo imeli Slovenci samo tedaj korist, ako ne bodo volili ljudi, kakor so sami, ampak ljudi, ki so nad njimi. Končno je izjavil, da so slovenski fašisti za asimilacijo. Za Pe-ternclo-m se je oglasil njegov vredni drug Bandelj. On je očital slovenskih poslancem, da so bili v prejšnjem pailamentu vedno proti vladi in državi, zato ne bodo imeli zaupanja in ne bodo mogli ničesar doseči. Izdajicama je I odgovarjal dr. W:lfan. Za njim je zahteval besede tajnik fašistovake zveze prof. Masi in io seveda tudi dobil. Domači ljudje pa so začeli odhajati; tedaj jc fašistična godba zaigrala »Giovinezzo« In navzoči fašisti so začeli himno peti. Ko je godba utihnila, je začel prof. Masi govoriti. Očital je slovenskim voditeljem neiskreno, tihotapsko politiko. Rekel je, da bi razumel dr. Wilfana, če bi rekel, da je komunist, republikanec ali fašist, tako pa da mu odreka spoštovanje. Dr. V/ilfan je ponovno prosil za besedo, a Masi je zahteval, naj govori italijansko, čeS, da so slovenski zborovalci itak že večinoma odšli. Dr Wilfan je odklonil. Med prerekanjem je godba znova zaigrala fašistovsko himno, fašisti so peli, a dr. Slavik je shod zaključil. — Volivna idila »v torej na Tržaškem že nevarno krha.
p Volivni shedi v Istri Istrski kandidat dr. Brajša je imel na praznik »v. Jožefa tri lepe volivne shode: pri Sv. Ivanu in Pavlu (na pazinskem polju), v Bernu in Trvižu. Posebno veličasten je bil shod pri Sv. Ivanu in Pavlu, na katerega je došlo nad 800 kmetov. Vsi trije shodi so potekli popolnoma mirno. — Sicer pa italijanska agitacija tudi v Istri nikakor ne miruje. Okolu slovanskega ljudstva pridno hodijo italijanski agitatorji in skušajo vplivati na volivce z raznimi obljubami in zaviianii. Tudi javne volivne shode Drire-
lj Belokranjske pisanice, eden najlepSih proizvodov narodno-umetniške obrti so se pojavile v izložbi na Dunajski cesti. Primerjaje te izdelke s prejšnjimi, uioramo konstatirati lep napredek. Prodajale se bodo po več trgovinah.
lj Najdeno dete. Dno 28. marca okoli polnoči je našel delavec Leopold Hafner, ki stanuje v Ljubljani na Poljski cesti št. 1, na klopi sosedove hiše otroka, ki se jo jokal. Uvi-del je takoj, da je dete namenoma izpostavljeno, in je nesel otroka, ki je še le par mesecev star in moškega spola, na stražnico v Moste. Hafner je poklical tudi Marijo Jerančičevo iz iste hiše, ki pa ni o otroku ničesar vedela. Cula je tudi ona otroški jok, mislila pa jo, da se joče kak otrok v soseščini. Dete je bilo oblečeno v 2 srajci in sicer je bila zgornja bela z zelenimi okraski, spodnja pa iz bele pavole. Zavit je bil otrok v sivo odejo in v rjavozelen-kasti plet. Najdenčka so oddali v Dečji dom.
lj Sam ga je poiskal. Lastniku gugalnice ▼ Lattermanovem drevoredu Francetu Gajšku je ukradel neki nepridiprav 18 suhih zajčjih kožic in dva medena bobna v skupni vednosti 860 Din. Mož je takoj osumil brezposelnega delavca Viktorja Kocjančiča iz Dobruiij. In res ga je pričakal pred pošto, kjer ga je pograbil in odpeljal na policijo.
lj Vlom pri 1о(орт?> bovška. O tem predrznem vlomu nam p"v&>jo tele podrobnosti: Ugotovljeno je, da so n vrtali vlomilci blagajno na 2 mestih in na ta način polomili mehanične zapahe. V blagajni slučajno ni bilo denarja, pač pa so odnesli vlomilci 6 dragih objektivov, srebrno ineaicinalno tehtnico, dve srebrni uri in pa nekaj fotografskih potrebščin. Odšli so vlomilci čez dvoriščni zid in so skrili večji del ukradenih predmetov na sosednem Kornovem vrtu. Leče od objek^vov so skrili pod prstene lončke v cvetličnjaku. Tam so našli tudi razno vlomilsko orodje. Vse to znači, da so bili vlomilci o razmerah v niši prav dobro poučeni, in pa, da so se na fotografske predmete prav strokovnjaški spoznali in so odnesli le najboljše stvari, okvire in druge pritikline pa so razbili. Za vse to delo so potrebovali najmanj poldrugo do dve uri. Kljub temu, da je dobila policija več predmetov in jih vrnila lastniku, ima Rovšek na pokvarjeni blagajni in ukradenih predmetih še vedno preko 6000 Din škode.
lj Policijske ovadbo. Včerni i« bilo vloženih na policiji 11 ovadb in sicer 1 radi izpo-stavljenja otroka, 1 radi tatvine, 1 radi lahke telesne poškodbe, 3 radi pasjega kontutnacn, 1 pasjega ugriza, 1 radi kaljenja nočnega miru, 2 radi prestopka cestno policijskega reda iu 1 radi prekoračenja policijske ure,
V Križankah je danes zvečer ob šestih 6hod pndolne Moške in mladeniške Marijin?, družbe. Po govoru darovanje za družbeni boi-niško-podporni sklad.
Priprave za letošnje svetovno Oiimpijatio.
Srečolov, OHmpijad? v Parizu se ude-feži tudi skupina telovadccv in športnikov iz Jugoslavije. Posebni državni olimpijski odbor v Zagrebu vrši vse tozadevne priprave. Prvenci telovadnih organizacij in športnih oddelkov žilavo trenirajo. Da prekorači finančne težkoče, je olimpijski odbor priredil posebno loterijo. Vsaka srečka stane 10 Din. Največji dobitek znaša 10.000 Din, vsi dobitki skupaj pa 50.000 Din.
Jugoslovanska Orlovska Zveza kot Članica olimpijskega odbora priporoča svojim odsekom in krožkom, dalje društvom, zavodom ter sploh vsem prijateljem naše telovadbe, da prav pridno se-
Frančiškanski kcmisarSJat v Ameriki.
Amerika —- mamljiva beseda — je že marsikaterega Evropejca potegnila k sebi, zlasti take, ki doma niso našli zadostnega kruha. Amerika pa ima dosti kruha, a premalo delavcev. N1 čudo, da se je začelo celo preseljevanje iz naših držav v Ameriko. Marsikateri gospodar, ki je v domačem kraju malone prišel na boben, si je v Ameriki pomogei, poplačal doma dolg in se z denarjem vrnil v domovino.
Šli pa so v Ameriko tudi možje, ki niso iskali kruha, marveč duš. To so naši misijonarji: Baraga, Mrak, Trobec, Vertin, Stariha — petorica škofov — in cela vrsta duhovnikov počenši s Pircem, ki so šli med Indijance in bili misijonarji v pravem pomenu besede. Med temi je tudi iz frančiškanskega reda P. Oton Skola.
Katoliška cerkev se jo v Ameriki naglo širila in utemeljevala iu dandanes so povsodi že postavljene škofijske stolice iu zasnovano redno pastirovanje. Je pa istina, da bi se naši ljudje v Ameriki versko in moralično izgubili, ko ne bi imeli domaČih duhovnikov za voditelje, ki spajajo na srečen način naše verske odnošaje z ameriškimi razmerami. Žetev je v novi deželi velika, delavcev malo. V prejšnjih fasih Je bila zlasti na Kranjskem nadproduk-cija duhovskega naraščaja, danes Kranjska nima dosti oddajati. V takih razmerah se rado »godi, da ee redovniki pritegnejo v vinograd Gospodov in to se je zgodilo tudi v Ameriki. Ko ie kulturni boi na Nemškem izgnal redov-
gajo po teh olimpijskih srečkah. Naročajo se pri Društveni nabavni zadrugi, Ljudski dom, Ljubljana. Žrebanje bo že meseca junija.
Orlovska akademija. 13. april je določen kot olimpijski dan, dan propagande, zbiranja in tekem. V Ljubljani se bo vršila orlovska prireditev na predvečer olimpijskega dne v soboto, dne 12. aprila. Na sporedu akademije, ki se bo vršila ob 8.
nike preko mej, se je cela Saška provinca preselil* v Ameriko, ondi ustanovila novo provinco in se po končanem kulturnem boju vrnila na Nemško, lz ene province sle nastali dve, ker Bog jo kruto preganjanje spromenil v blagoslov.
Leta 1006. jc pisal clevelandski škof Hart-mann frančiškanskemu generalu v Rim in ga prosil slovenskih frančiškanov za svojo škofijo. Ob islem časa je pisal pomožni škof Kon-delka p. Kazimiru, katerega so mu ljudje priporočili, da bi prišel v Cleveland. Tedanji provmcijal P. Plaeid je hitro spoznal, kolike važnosti bi znalo to biti za ljudi in za red, in jc rade volje dal p. Kazimiru dovoljenje za Ameriko. Dne 1. novembra 1906 je p. Kazimir zapustil provinco in se podal v Ameriko, V Clevelandu je bil eno leto, nato ga je p. general prestavil v Newyork za naselniškcga misijonarja Rafaelove družbo s posebnim ozirom na avstrijske katoliške izseljence. Ustanovil je v nemški cerkvi sv. Nikolaja redno službo božjo za naseljence v Newyorku, Brock-linu in okolici.
Ko je newyorški nadškof Farley videl, kako jo potrebna skrb za slovenske in hrvaške izseljence ln se prepričal o plodonosnem delovanju p. Kazimira, je želel imeti še več patrov frančiškanov za pastirovanje slovanskih naseljencev; zategadelj je poslal p. Kazimira v Evropo s pismom na p. provincijala, v katerem prosi novih misijonarjev in jim ponudi malo župnijo zunaj Newyorka, kjer naj bi se naselila mala frančiškanska naselbina za prvi začetek. Posrečilo se mu je pridobiti p. Falezija Vodoška in p. Anzelma M u r n a in iz dalmatinske province Slovenca p. Ambroža S ir-
zvečer v dvorani Ljudskega doma so le ! najlepše telovadne točke naših ljubljen- j skih odsekov. Idejno vsebino bo položil večeru s svojim predavanjem: O olimpijskih i g ra h , antičnih in modernih — strokovnjak gospod prof. dr. Vinko Š <i r a b o n. Upamo, da bo najširša publika z živahnim zanimanjem zasledovala stremljenja naših telovadcev in njihove nastope.
co. PriScdši v Ameriko so sprejeli malo žup-n;jo Rockland Lake, kjer jc bil sedež superijo-rijata in obenem zibelka ameriškega komisari-jata. P. Salezij je moral žalibog radi bolezni nazaj v Evropo in je umrl pri usmiljenih bratih v Kandiji za težko boleznijo. P. Anzelm je sprejel oskrbo newyorških Slovencev, p. Ambrož pa so je lotil dela med Hrvati. Ustanovil je najprej župnijo v Hebekenu, onstran reko lludson v državi New Jersey. P. Kazimir je leta 190S. v Newyorku ustanovil list >Ave Marija«, ki ga je vzdržaval z velikimi žrtvami. Z njim ee je tudi list preselil v Rockland Lake in ostal tam skoro štiri leta. Kmalu so predstojniki iz Ljubljane poslali tudi dva brata: br. Viktorina P e r c a, ki je umrl 1919 kot upravitelj lista, in br. Agnela Pavšiča.
O delovanju slovenskih frančiškanov je izvedel tudi brocklynski škof Mc Doneli. Brock-Iyn leži na otoku Long Island, tvori pa z New-уогкот vred isto mesto. Posebno naJdonjen je bil frančiškanom tedanji brocklynski pomožni škof Mundele, sedanji čikaški nadškof in kardinal. Ponudil jim je slovaško župnijo v Brocklyn;i, ker slovenska naselbina je bila Se premajhno, da bi si mogla ustanoviti lastno župnijo.
Čas je tekel in jelo se je misliti na lasten komisarijat. Komifinrijat je nekaka podružnica matemo province, ki se pa lahko dvigne v lastno provinco, ko doseže osem formiranih samostanov. Brocklynski škof je tedaj dal p. Kazimiru vse potrebne listine, in ta je šel leta 1912. naravnost v Rim k p. generalu — vrhovnemu predstojniku celega frančiškanskega reda — da izposluje ustanovitev komisarijata. Takrat is bil general p. Pacifik Monza; ta ie
stvarne gospodarske članke in so jo že širom države splošno priljubil. Eventuelne inserate sprejema Aloma Comp. d. z o. z. v Ljubljani, ki fungira kot pododdelek propagandnega odseka velesejirmkega urada.
g 'Žitni trg. Na novosadski produktni bor* zi notiuiio žitu sledeče cene: pšenica 330 Din, ječmen 340—442.50 Din, oves 250 l)in koruza 245—217.50 Din, pšenična moka št. 0 505 do 510 Din, št. 2 440—465 Din, št. 7 280 Din. Tendenca slaba.
g Tržno cene v Mariboru. Meso: Govedina I. vrste, 1 kg 25—27, II. vrsle 22—24, III. 19—20; teletina I. 26—30, II. 24—25; svinjina 30—40; slanina sveža 35-39, prekajena 41; mast 39, prekajeno meso 40—48, kozliči 125— 175, ovčjo meso 17.50—20, konjsko meso I. 12 —)б, II. 8-10 Din.
Kožo: 1 komad konjsko kožo 175-200, X lig goveje kožo ,17.50-20, telečjo 30, svinjske kože 13—14, gornjega usnja 120, podplatov 80—125 Din.
Perutnina : 1 majhen piščanec 35 Din, večji 45, l kokoš 60, raca 75, gos 100—130 puran 110-200 Din.
Živila: 1 liter mleka 3.50—4, smetano 15—16, 1 kg surovega masla 40—48, kuhanega masla 60, 1 jajca 1.25—1.50 Din, 1 kg belega kruha 7, črnega 6 Din, 1 kg jabolk 6-\tl, 1 lig, orehov 9, luščenih 30, papriko 100, sladkorja 22—24, riža 14. 1 liter kisa 2—3, olja bučnega' 35. — 2 i t o : 1 kg pšenice 3.50, rži 3.25, ječ-; mena 3, ovsa 3, koruze 3, prosa 3.50, ajde 3, fižola 4—3, leče 14 Din. — M1 o v s k i izdelki: 1 kg pšenične moko št. 0 6.25, št. 1< 6, št. 2 5.75, št. 6 5, št. 7 4 Din. 1 kg prosene' kaše 7.50, ješprenja 7, otrobov 2, koruzne moko 4, koruznega zdroba 5—6, pšenienoga 7,; ajdove moke št. I. 8, II. 7, kaše 0, rženo kave 10, cikorije 25 Din. — Krma: 1 q sladkega sena 80—100, ovsene slame 75—80 Din. — Kurivo: 1 m3 trdih drv 200, mehkih .175,; 1 q trboveljskega premoga 42—45, velenjskega 27—30, 1 kg oglja 1.50—2, koksa 1—2, ben-' cina 18, karbida 6.50, sveč 20, 1 1 petroleja 7t Din. — Zelenjava: solata endivija 1—2, 1 kom. karfijole 5—12,1 glava zelja, 1—3, J. kg čebule 3—4, česna 10, korenja 0.25, repe 0.25 —0.50, kolerabe 0.50, krompirja 1—1.50, hrej na 5, kislega zelja 2.50—3, kisle repe 2 Din.
g Carinski dohodku V prvi dekadi marcu, so znašali carinski dohodki 40 mil. 039.787; dinarjev v »rebru, kar je poldru milijou diJ narjev več kakor v zadnji desetini februarja. Carinarnica Ljubljana je dala 3 mil. 344.556 dinarjev, Maribor 1 milijon 992.081 dinarjev, Celje 742.731, Rakek 689.087 in Jcaenice 504.017 dinarjev. /
g Prodaja lesa in drv. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje ponovno purtije ler-a m drv in sicer v področju Sumske uprave v Bohinjski Bistrici partije V. na Ribčevi in partij VI—VIII. v Notranjem Bohinju; v področju šumske uprave Bled partije I. na Mežakli, III. in V. na Poklnki. Ponudbe je vložiti do 1. aprila pri Direkciji šum (Križanke).
g Izvoz v januarju. Januarja meseca letos se je izvozilo iz naše države 220.110 ton blago vrednosti 668.9 milijonov dinarjev. V decembru pr. leta je znašal izvoz 274.837 ton v vrednosti 827.0 milijonov dinarjev.
g Obtolc bankovcev v Angliji je znašal 20. t. m. 124 milijonov 905.000 funtov šterlin-gov.
g Poljsko posojilo v Italiji. Kakor poro« čajo iz Rima, je dobila Poljska od nekega italijanskega bančnega konzorcija posojilo 100 milijonov lir.
BORZA.
Carib, 24. marca. Berlin 1.30, Italija 24.95 —25.03, London 24.85—24.87, Newyork 5.79—5.80, Paru 31.75—31 90, Praga 16.76, Dunaj 0.0081, Bukarešta 3.—, Sofija 4.15, Belgrad 7.05—7.15.
авд«.^.! ..i n.iiiiii.gu^a^^^s-.—i-----;■;? "r ■	j.
celo stvar predložil generalnemu definitorijil v pretres in delinitorij se jo izrekel za potrebo ustanovitve komi šari jata. Treba je bilo še pritrditve provincijala iu definitorija domače province. Tedanji provlncijal p. Angel Mlejnik, ki je bil zase naklonjen prošnji, je istotako prošnjo predložil svojemu defiuitoriju, ki je v; seji dne 14. julija 1912 sklenil ustanovitev ko-misarijata sv. Križa s sedežem v Brocklynu. Kakor že rečeno, je bila brocklynska župnija slovaška, Slovaki pa niso imeli dosti svojih redovnikov, zato so se priklopili tudi oni ko-misarijatu.
P. Kazimir je dobil v hrvaški provinci p« Placida B e 1 a v i ć a in klerika Ireneja P e -t r i č a k a za komisarijat. Sel je tudi na Slo4 vaško in prosil sotrudnikov; tam pa ni bil srečen. Pozneje šele je prišel p. Honorij v Ameriko in se pridružil komisarijalu.
Med tem je ne\vyorška cerkvena občina po* stala župnija in ustanovila se je ondi tudi hrvaška župnija sv. Cirila in Metoda, kjer je sedaj p. Ireuej Petriček za župnika. V Sv. Be-tlehemu, filadelfska nadškofija, se je ustanovila prekmurska župnija sv. Jožefa, kjer je p, Anzelm Murn postavil krasno cerkev, zdaj pa tam paslinije p. Klemen Veren, sam Prek-murec.
Leta 1914. je bil imenovan komisarjem p. Benigen Snoj, prej misijonar v Egiptu in v Jeruzalemu. Postavil je za Slovence cerkev sv. Cirila v Newyorku iu še zdaj deluje ondi. Med lom časom je prišlo v Ameriko Še več patrov in bratov.
Leta 1919. je poklirnl sedanji čikaški Škof Mundelein patre v Cikego in jim dal slovensko žuDniio sv. Štefana. P. Kazimir ie DoaUl
Dr. I. B.:
Gospodarstvo.
Zamenjava naložb primorskim
»Dolga ln trnjeva je bila pot, ki jo ie prehodilo vprašanje izmenjave zadružnega denarja,« (»Goriški Straža« 11,/II. 1924.)
Ob priliki italijannko-jugoslovanskega dogovora v Rimu, ki sicer pomenja grenko čašo za naš narod, je vendar v to gorjupo čašo kanila tudi sladka kaplja. Po dolgih prošnjah in po trnjevih pertih se je naposled za naše primorske zadruge dosegla izmenjava njihovih naložb v Jugoslaviji v lire.
Katere naložbe zadene zamenjava? Naložbe primorskih zadrug, ki jih imajo te zadruge, v pretežni večini hranilnice in posojilnice, pri zadružnih zvezah v Jugoslaviji, največ pri treh zadružnih zvezah v Sloveniji: pri Zadružni zvezi v Ljubljani, Zadružni v Celju ter Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Te tri zadruge so imele namreč v Primorju večj: število v članjenih zadrug.
Kot članice navedenih zadružnih zvez so primorske zadruge, zlasti hranilnice in posojilnice po določbah svojih pravil nalagale oc!-višni denar pri svojih zvezah tako, da so eb zlomu Avstrije imele po svojih zvezah sledeče naložbe:
1.	pri Zadružni zvezi v Ljubljani K 16,449.565
2.	pri Zadružni zvezi v Celju „ 1,817.356
3.	pri Zvezi slovenskih zadrug v
Ljubljani .......... 997.647
skupaj K 19,264 568
Poleg tega so imele primorske zadruge nekaj naložb tudi pri drugih zadružnih in ne-zadružnih denarnih zavodih, tako n. pr. pri Jadranski banki K 2,903.323, pri Mestni hranilnici v Ljubljani K 617,563, pri Kmetski posojilnici v Ljubljani K 377,803, pr? Kranjski hranilnici v Ljubljani K 270.298, pri Ljubljanski kreditni banki K 259.276, pri Južno-šia-jerski hranilnici v Celju K 117.036 itd.
Celokupna vsota naložb primorskih zadrug pri zadružnih zvezah in pri drugih denarnih zavodih jc znašala 3. novembra 1918 K 24,211.632. Že ta vsota znaša, zamenjana v lire po 60 lir za 100 kron lir 14,526.979. Knr pa se mora zamenjati ns samo vsota naložb, kakor je bila 3. nov. 1918. temveč tudi še obresti do 9. apriia 1919, se navedeni znetek že za obrest' zviša.
Gotovo se je tako važni zadevi kakor je vprašanje izmenjave aaležb primorskih zadrug pri zvezah v Jugoslaviji od prvegt po-čstka posvečala voa pozornost. Predvsem so so najboljši zadružni in javni delavci v zasedenem ozemlju sami trudili in pehali, da bi dcvedli vprašanje zamenjav* do ugodne rešitve. Njihovo prizadevanje pa je dobijo krepko oporo tudi v naši državi. Zlasti Zadružna zveza v Ljubljani, pri kateri je bilo največ denarja naloženega, jc napela vse sile in za stavila ves svoj ugled, da bi obrnila pozornost jugoslovanske vlade na to krvavečo rano. Po njenem prizadevanju sc je za zadevo
zavzel tudi Glavni Zadružni Savcz v Belgradu. Predsednik Glavnega Zadružnega Sa-veza v Belgradu dr. Korošec ju poskrbel, da je bila vlada v Belgradu, posebej pa zunar.jc ministrstvo in oddelek za izvrševanje mednarodnih dogovorov o stvari točno informiran. Pri tem je vladne faktorje opozarjal zlasti na to, da bi moralo brez zatnejnave vse naše' zadružništvo v zasedenem ozemlju propasti, ono zadružništvo, ki nima lc goepedarski, temveč tudi velik kulturni in narodno-politični pomen za slovansko ljudstvo Primorja.
Dasi je bilo vprašanje stalno na dnevnem redu, so zastopniki našega zadružništva najbolj pritisnili na viado ob času, ko se jc izvrševal sanmargheritski sporazum. To je bilo spomladi 1. 1923. V čl. 32 § 3, sanmargherit-skega sporazuma je namreč določeno, da da Italija naši vladi na razpolago 16 milijonov lir »za reševanje drugih vprašanj, ki so predmet nesporazuma med Italijo in Jugoslavijo in ki se tičejo interesov gori navedenih zavodov.« Čl. 32. konvencije pa govori ravno o denarnih zavodih. Zadružništvo je bilo tedaj mnenja, da ta odškodnina v prvi vrsti in v pretežnem delu epada težko prizadetim primorskim zadrugam in je zato napelo vse sile, da bi se vsaj deloma dobila odškodnina za primorske zadruge iz teh 16 milijonov lir. Pokazalo pa se je, da je bil po predhodnih razgovorih naših zastopnikov z italijanskimi ta znesek najnenjen Jadranski banki v Trstu (13 milijonov) in Ljubljanski kreditni banki (3 milijone lir).
Dasi je bila prva bitka zgubljena in pri sanmargheritskem dogovoru primorske zadruge niso našle zaščitnikov, vendar se zadružništvo ni dalo oplašiti in je vztrajalo na tem, da je vlada dolžna pri pogajanjih z It?lijo doseči pravično zaščito za interese primorskih zadrug. Zadružne zveze v Sloveniji so same deloma naravnost, deloma pa potom Glavnega Zadružnega Saveza in njega predsednika dr. Korošca pritiskale na vlado, da ce za primorske zadruge mora nekaj doseči. In tako se je naposled po letih čakanja in truda pri italiiansko-jugoslovanskem dogovoru v Rimu dosegel za primorske zadruge končni uspeh, ki jih je rešil gotovega propada in ki so ga vse primorske zadruge sprejele z največjim veseljem. Dovoljena jim je bila zamenjava njihovih naložb pri denarnih zavodih v Jugoslaviji po 60 lir za 100 kron, koMkor izvirajo naložbe iz časa pred 3. sept. 1918.
Pri tem moramo povaariti dejstvo, da gre ta uspeh v veliki meri na račun vzorne solidarnosti zadružništva lostran in onstran državno meje, ki jc vedelo, da je lo skupna zadružna in oarodna zadeva in ki je v tej zavesti na obeh straneh neumorno delalo tako, da je po dolgem in trnjeve-m potu prišlo do končnega uspeha.
• • »
g I. številka >Sejmskcga Vesfaika 1924« ljubljanskega volesejma izide prve dni aprila v visoki nakladi Ln se razpošilja brezplačno vsem interesentom. Če ga slučajno kdo ne dobi, naj ga blagovoli zahtevati pri sejtnskem uradu. Časopis Je vsebinsko dober, prinaša
Po svetu.
Nemci in Rusija.
Veliki ruski misleci in pisatelji so našli med Nemci vedno najgloblje razumevanje. Temu se ni čuditi, saj je iskanje resnice, bogo-iskateljstvo temeljna poteza tako nemške kakor ruske narodne duše. V sedanjih sodnjih dnevih se zopet velik del nemške inteligence zateka k Dostojevskemu iščoč pri njem luči, ki naj razsvetli današnji kaos in pokaže pota v bodočnost. Nemci se zopet oklepajo misli, da pride rešitev »z Vzhoda«, da odreši Evropo Rusija. V tem pogledu je posebno izrazita razprava, ki jo je priobčila ugledna berlinska revija >Die Frau« v letošnji januarski številki izpod peresa drče E. Schmitt pod naslovom »Dostojevvski und die Zeitenvvende«. Pisateljica dokazuje, kako se je Dostojevski po dolgih borbah iz negativnosti, kaotičnosti in patolo-gičnosti povzpel do pozitivne, stvariteljne ideje »vsečlovečnosti«, vse obsegajoče ljubezni v službi božjih namenov. Svoja izvajanja zaključuje pisateljica:
»Rusiji je dano, da ta novi ideal kot prva uresniči in oznani svetu. (Pisateljev dnevnik, Puškinov govor.) »Na Vzhodu bo izšla luč«. Kajti ruski uarod je pred vsemi narodi pre-destiniran za vsečlovečnost: saj je njegova pra-lastuost duševna vseljubezen. In v ljubezni je mogoča polna sinteza. Tudi je ruski narod vse-človečnosti dejansko že bliže nego drugi narodi. »Pred poldrugim stoletjem je že začel« s sintezo; začel ljubiti zapadne narode in njihove ideale — kljub njihovi razliki, da ravno zaradi njihove posebnosti — in se odpirati evropskem duhu: pridruževati kulturno idejo Evrope svoji lastni. Ruska duša potrjuje obe: njena vseljubezen zahteva »spravo idej« — Treba je le konkretne zveze in spojitve obeh principov, umevanja od strani zapadnjakov in slovanofilov in njihovega sporazuma, sprave med ljudstvom in inteligenco v Rusiji in polnega razvoja vseljubezni. — Potem bo »nova Rusija« tu, Rusija »vsečlovečnosti.«
Svetu pa je treba »nove Rusije« in njene inove besede« — predvsem Evropi. Kajti v Evropi se vse žene strašni katastrofi nasproti, vse razmere: kulturne, socialne, politične. To so pustili usahniti pravo korenino življenja narodov: versko. »Na zapadu ni več krščanstva — dasi je še mnogo kristjanov«. »Vse hočejo brez krščanstva pravično zgraditi«, »tam imajo danes znanost.« In posledica je bila in je — nevzdržno rastoča otrplost in osamljenost, osamljenost narodov in posameznikov daleč preko vse mere, strahotno razdejanje in razkroj, »su-^žeajstvo in samoumor.«
Toda daleč so še evropski narodi od tega, da bi »besedo z Vzhoda« slišali in razumeli in pe z vseljubeznijo ozdravili. Stoletja se bodo morda še zapirali pred njo. Toda nekoč jim bo Rusija vendar mogla povedati svojo besedo: »Z Vzhoda bo izšla nova beseda svetu, nastopila bo proti socializmu in znova odrešila evropsko človeštvo.« Ravno takrat, ko pride naj-kritičnejša ura Evrope. Potem »ko bo že plavala v svoji lastni krvi, ko se bo posvetna res-nica zrušila«, ko bo ateistični socializem odrekel in bo Evropa razumela, da je kulturno »samo še pokopališče nekdanjih svetih čud«, potem bo iz tega ogromnega kaosa in mretja pojmila in sprejela »besedo z Vzhoda«, s tem rešila socialno iu politično vprašanje in se iz stiske in smrti dvignila do nove višje človečnosti, do nove evropske »vsečlovečnosti«.
»Ako pade pšenično zrno v zemljo in ne amre, ostane samo; ako pa umre, prinese obilen sad« — je geslo »Bratov Karamazovih«.
Pridobivajte novih naročnikov!
OTVORITEV OLDIPSKEGA STADIONA V PARIZU.
Sicer se bo del letošnjih olimpskih iger vršil že od 3. majnika naprej, a otvoritvena svečanost bo šele 5. julija. Pripravljalna dela so že končana in danes vemo že natančno za otvoritveni program. Stadion v Colombes pri Parizu bodo izročili njegovemu namenu 5. julija ob dveh popoldne, in sicer bo izvršil to sam Millerand, predsednik francoske republike. Ob vhodu v stadion ga bosta sprejela in k častni tribuni peljala baron Conhertin. predsednik mednarodne olimpske svetovne zveze, in pa grof Clary, predsednik pariškega ollmp-skega odbora. Nato bodo prišli v stadion tekmovalci raznih držav in njih spremljevalci; pred odposlanstvom posameznih držav bo korakal glasnik z zastavo dotične dežele, za njim ,>a' nosilec imena države. Vkorakali bodo pa po alfabetskem redu, kakor so pri vseh olimpskih igrah doslej. Nasproti častne tribune se bodo postavili v polkrogu zastopniki vseh držav. Nato bo stopil grof Clary k slavnostni loži in bo nagovoril Milleranda s sledečimi besedami: »Oznanjam otvoritev pariških olimpskih iger, ki so osma moder, olimpiada.« Tedaj bodo zatrobile fanfare, in ob grmenju topov se bo dvignila Olimpska zastava ob glavnem jamboru stadiona. Obenem se bodo sklonile vse zastave zastopanih držav v pozdrav. Olimpska zastava je bela, brez roba; v sredi ima moder, rumen, črn, zelen in rdeč krog, ki so zviti drug v drugega. Modri krog Francije je zgoraj v desnem kotu. Po vsaki tekmi se bo dvignila ob glavnem jamboru zastava zmagujoče države.
Posebno pozornost posvečajo v Parizu vprašanju nastanjenja posetnikov, posebno še tekmovalcev. Vso to oskrbo so centralizirali v »Services officiels de logements du Comit£ C. O. F., Pariš, 19 Boulevard Hausman«. Ta urad razpolaga tudi s takozvano Olimpsko vas jo v Colombes in z Olimpskim mestom v Pare de Prince, ki imata prostora za približno 1000 tekmovalcev.
Češki protestant o katoliški cerkvi. Praški »Čeeh« prinaša po protestantski reviji »Kostnicke Tisky< članek profesorja Hromad ke s protestantske teološko fakultete v Pragi, ki kaže, kako visoko vedo ceniti katoliško cerkev resni in pošteni možje, najsi tudi sami ne spadajo v njen krog. Prof. Hromadka piše: »Uprav v času, v katerem Vzhod izgublja vsako važnost, se povzpenja katoliški Zapad k novemu višku. Sanje papežev o svetovni vladi se izpolnujejo v najpresenetljivejši obliki: na rimski stolici sede na vladi najvišji duhovniki, okrašeni z nadnaravno močjo, z izrednim pogumom in s čudovito kulturo. Pobožuost obnavljajo in podžigajo novi cerkveni redovi. Doba je to svetih mož, ki zatajujejo sami sebe, ki na junaški "način zmagujejo nad čutnostjo in njenimi strastmi, kakor se znajo boriti za zmago cerkve proti upornim, mlačnim in in-diferentnim duhovom. Katoliško bogoslovje se dviga do svoje svrhe: da pokaže umu najvzvi-šenejše resnice zveličavnega razodetja, kaže logično nepremagljivost krščanske vere in v smelih sintezah združuje kompleks razodetih resnic z umskimi, nadnaravni red z naravnim, nebeško kraljestvo z naravnimi ustanovami na zemlji. V verski zgodovini ni zgleda — tudi v srednjem veku ne — v katerem bi bili verski ideali dosegli tako važnost, tako notranjo in zunanjo moč.
—	Umrla je na Dunaju žena generalnega polkovnika Sarkotiča v starosti 47 let.
—	Nove nadloge na Ruskem. V Južni Rusiji se je pred kratkim pojavila kuga. Ljudski zdravstveni komisarijat je prepovedal sicer
vsako razširjanje govoric o tem, a stvar je resna. Vso gubemijo Astrahan so morali označiti za okuženo. Odpovedali so vse sejme. Mesto Astrahan samo je obdano na dveh straneh od okuženih okrajev. Takih okrajev je v deželi Kirgizov okoli devetdeset, v deželi Kalunkov pa šest. Boj proti kugi je zato tako težak, ker raznašajo bacile podgane, prihajajoče v ogromnih množinah čez Volgo in razširjajoče se na vse strani. Boj proti podganam vodi profesor Sel-gejev, pa nima ne dosti denarja in ne dosti pomočnikov. Začeli so se bati tudi že za osrednjo Rusijo. — Vrhu tega je bil v srednjem in zahodnem delu južne Rusije v zadnjem času izredno hud mraz. Pa snežni zameti in viharji zraven; v Rostovu ob Donu je bilo snega do kolen, za one kraje redka prikazen, termometer je pa neprestano se sukal okoli 30 stopinj pod ničlo. Na Črnem in Azov-skem morju so viharji ogrožali ladje in led I je marsikakšno ladjo zmečkal. K sreči je led I tik ob obali, tako da se ljudje lahko rešijo, j Lomilci ledu v pristanišču Odese so bili brez i moči.
— Smrt holandskega katoliškega politika.
Pred kratkim je v Haagu umrl odličen katoliški politik odvetnik Kolkman. Pokojnik jc bil izvrsten govornik ter je v drugi zbornici tekom 30 let zastopal en in tisti okraj. Več let je bil tudi finančni minister.
Afere ameriškega veledostojanstvenlka. V petrolejski škandal v Ameriki je zapleten tudi generalni državni pravdnik Daugherty. Detektiv Means ga dolži r. pr., da je od japonske aeroplanske družbe dobil 100.000 dolarjev podkupnine, da je preprečil nadzorstvo nad vtihotapljanjem vojnega orožja v Mehiko itd. Slične obdolžitve se dvigajo tudi proti celi vrsti drugih politikov.
Perzijski šah odstavljen.
Republika se ne proglasi.
London, 24. marca. (Izv.) Iz Teherana poročajo: Parlament je po burni debati sklenil, da so ne proglasi republika. Sklenil pa je, da se sedanji šah odstavi in na prestol postavi n jegov sin, do čigar polnoletnosti bo upravljal državo regent.
STAVKA NA ANGLEŠKEM.
London, 24. marca. (Izv.) Štrajkujoči uslužbenci cestne železnice in omnibusa so j pozvali uslužbence državne železnice, naj se pridružijo stavki.
ondi župnik in ž njim je prišel v Čikago tudi list »Ave Marija« in list »Sloga-i, ki se je prekrstil v »Edinost« in še dandanes izhaja štirikrat na teden.
P. Kazimir je ustanovil tudi tiskarno, iz katere se je bil odločen boj zoper pohujševanje slovenskega ljudstva v Ameriki v obrambo vere slovenskega naroda. Ta boj je bil izključno verskega značaja, ker političnih bojev v našem smislu tamkaj ne poznajo. Nasprotstvo je bilo hudo in pretilo je uničiti započeto delo, toda vztrajnost je premagala vse ovire in bil je nad podjetjem očividno božji blagoslov.
Leta 1922. meseca decembra je postal komisar Rev. p. Hugon B r e n , doktor bogoslovja, in z njegovim nastopom se pričenja nova doba komisarijata. Delovanje se je na vse strani poglobilo in raztegnilo, uredile so se notranje zadeve, delovalo se je intenzivno na zunaj in v oskrbo so se vzeli Slovenci, Hrvati in Slovaki. Samo eden izmed patrov je imel dosedaj 218 slovenskih in slovaških misijonov. Koliko se je storilo na časnikarskem polju! Čudimo se komisarju, ki poleg obilnih skrbi zalaga vse časnike s temeljitimi in jedrnatimi članki, ki so hkrati tako poljudni, da jih hlastno prebirajo ameriški in evropski Slovenci. Za časa vojske so po načinu Mohorjeve družbo izdajali poučne knjige, vsako leto izide koledar »Ave Marija« v krasni opremi, ki prinaša življenjepise imenitnih mož, poučne članke, povesti in je nekako zrcalo družbene organizacije. Zadnji čas izhajajo tudi za Slovake »Li-ety Svatehe Františka« in angleški list »St Francis Magazine«.
Pravkar pa je kupil komisarijat nekako 22 mili niže od Čikaae veliko farmo, ki ob-
sega 138 akrov, nedaleč od velike slovenske naselbine Joliet; tu bo ustanovil zavod za lastno gimnazijo z internatom in bogoslovje. Ima namreč 8 klerikov-bogoslovcev in modroslov-cev, ter 15 dijakov, ki študirajo v raznih zavodih angleških in nemških frančiškanov. Senčna stran teh študijev je pa ta, da dijaki ne prejmejo pouka v slovanskih jezikih, zategadelj je frančiškanski komisarijat prisiljen ustanoviti lasten, slovenski zavod. Ako vse ne vara, pričelo se bo že prihodnjo jesen z bogoslovjem.
Pri zavodu bi pa radi ustanovili knjižnico, kjer bi bila častno zastopana tudi slovenska literatura. Zategadelj se podjHsani obrača do naših literarnih zavodov, naj bi blagovoljno darovali za to knjižnico knjig iz svojih zalog: Slovenska Matica, Družbe sv. Mohorja, trgovske zaloge itd. — Istotako se obračam do preč. gg. duhovnikov, ki imajo lepe zasebne knjižnice, da bi blagovolili v to svrho žrtvovati katero izmed bogoslovnih, homiletičnih ali tudi leposlovnih knjig. Marsikateri starejši duhovnik ne bo več rabil te ali one knjige, zlasti starejše izdaje, v ameriškem zavodu bo vse prišlo prav. Posebno zaželjen je Valvazor; če ga more kdo utrpeti, zelo bi vstregel. V ljubljanskem frančiškanskem samostanu bomo zbirali te darove in jih svoječasno odposlali na pristojno mo-sto. Manjvrednih stvari se ne splača pošiljati tako daleč in plačati drago prevoznino. Če kje, gre tukaj za eminentno kulturno delo med našimi rojaki v Ameriki.
K sklepu naj še omenim, da ima komisarijat danes 10 postojank, ki so vse obenem župnije, s 17 patri in 8 brati.
P. Hugolin Sattner.
ŽELEZNIŠKA NESREČA. Metz, 24. marca. (Izv.) Brzovlak ii Ostende je trčil v tovorni vlak. 8 oseb j« ubitih, 12 pa težko ranjenih.
Socialni vestnik.
NOVI PREDLOG ZA DOSEL JE V A N.TE V UNIJO.
V naslednih številkah vidimo število doseljencev v Ameriko, ki so smeli priti dosedaj na leto tja, in pa število onih, ki se bodo smeli odslej naprej doseliti, ako bo predlog sprejet. Všteti pa niso oni, ki imajo že sorodnike. tam, za katere je določeno posebno število. V tabeli vidimo najprvo doslej veljavno število, druga vrsta nam pa kaže na novo predlagano število.
Nemčija	67.600 102.900
Mesto Gdansk	800 900
Avstrija	7.300 2.600
Češkoslovaška	14.300 5.500
Danska	5.600 6.000
Finska	4.000 1.300
Ogrska	5.700 [1.300
Nizozemska	3.600 3.700
Velika Britanija in Irska 77.300 J25.300 Švedska	20.000 19.500
Norveška	12.200 13.300
Švica	3.800 ' 4.600
Jugoslavija	6.400 2,100
Italija	42.000 8.200
Rusija	24.400 4.900
Poljska	31.000 12.200
Estonska	1.300 600
Latvija	1-500 700
Litva	2.600 1.300
Romunija	7.400 1.700
Vidimo, da predlog upošteva v prvi vrsti germanske države, z očitnim namenom, okrepiti germanski živelj. Sicer so nekatere germanske države sedaj na slabšem, tako Švedska ln Avstrija, a to so le izjeme. Zelo so pristrižene romanske in slovanske države, poglejmo le Italijo ali Romunijo. Naša Jugoslavija bo smela pošiljati na leto le tretjino dosedanjega števila v Ameriko. Skupno dosedanje številc 358.000 je isto kakor novo, 354.000. Ni pa upoštevana v novem številu posebna dvoodstotna kvota za sorodnike v Ameriki živečih, ki niso ameriški državljani, in pa za sorodnike v Ameriki živečih ameriških državljanov, kojih do-seljevanje je popolnoma prosto. V tem oziru sta na dobrem zlasti Nemčija in Velika Bri tanija.
pr Koncert pevskega zbora mariborske Glasbene Matice se je snoči sijajno obnesel. Prostorna Unionova dvorana je bila nabito polna do razigranosti navdušenega občinstva. Dragocenih vencev, ki so jih poklonile naše glasbene in pevske organizacije, šopkov je bilo polno, cvetja je na zbor ponovno kar deževalo. Večjega uspeha bi si pevci težko mogli želeti. Z obilnim, glušečim ploskom in glasnimi vzkliki so poslušavci dajali dušku svoji radosti nad tako lepo gojitvijo slovenske pesmi na skrajni točki slovenske domovine. In če hočemo biti pravični, moramo tudi s strogo glasbenega vidika priznati, da smo ta večer res veliko lepega slišali.	K.
pr Jesenice. Kat. del. društvo ponovi danes, dne 25. marca ob 3. popoldne dramo v treh dejanjih: »Sreča v zatišju«. Vabljeni so posebno okoličani.
pr Socialna Misel, št. 3 (marec) je v tisku in še koncem tega tedna Izide. Josip Jeraj razmotriva o jako aktualnem predmetu, jugoslovanskem in slovenskem nacionalizmu. — Znani nemški publicist von Lama je poslal članek o centralizmu in federalizmu v Nemčiji, kar bo izredno zainteresiralo naše politike. — Pregledno in točno sliko o gospodarskem stanju Rusije je na podlagi najboljših virov podal Karel Potočnik z zelo ilustrativno tabelo. — Zelo bo vsakega, ki je zasledoval diskusijo o moralni indiferenci bogastva, zanimalo tozadevno mnenje, ki ga je priobčil v tej številki naš prvi filozof Aleš U š e -nični k. — Pregled prinaša kaj važno skico imperializmov, ki krečejo danes svetovno politiko, pod naslovom Mir aH vojna? od Cosmo-polite. — Poseben del pa je topot namenjen anketi o verskonravstvenem preporodu, kateri je napisal prolog posebič za to številko Joseph \V i 11 i g, breslavski vseučiliški profesor, eden vodilnih duhov moderne katoliške Nemčije, avtor splošno znanega dela »Die ErlSsten«, odlični sotrudnik »Hochlan-da«. Njegov prolog v Socialni Misli se čita kakor neko razodetje. Prvi članek te serije je napisal profesor Alfonz Levičnik, kojega prelepe misli o religiozni povzdigi našega naroda bodo vsakogar globoko zavzele.
pr Zvonovi, Vojna nam je vzela zvonove in z njimi precejšen zgodovinski zaklon. Res, da so se ohranili vsaj kratki popisi in napisi, toda okrasje zvonov, ki je v umetniškem oziru zelo važno, je pa za vedno izgubljeno. Toda ne vsel Nekaj ga nam je rešil v fotografičnih snimkih bivši konservator za časa vojne za Kranjsko in Primorsko dr. Anton Gnirs. Že I. 1917. je izdal lepo knjigo Alte und neuc Glocken, ki je popisovala tudi važnejše okraske teh zvonov. Po I. 1917 so bili pobrani zopet drugi zvonovi. Tudi te je popisal dr. Gnirs, toda knjigo je mogel izdati letos. Pisatelj biva kot profesor na ČeSkem, zato je tudi knjiga tam izšla. Založil io ie Valter Hei-
niseh, Karlsbad und Leipzig, s 71 podobam! na 96 straneh. Po predgovoru nam pisatelj v pregledno sestavljenem članku popisuje starost zvonov. V naših krajih segajo le 3 zvonovi pod letnico 1300, vsi drugi so mlajši. Če vzamemo za število v 14. veku ulitih in do vojne ohranjenih zvonov razmernico 1, dobi-mo za 15. vek razmernico 1.5, za 16. vek 2.8, za 17. vek 6.2, za 18. vek 15.3, za 19. vek 3.2. Največ zvonov nam je torej dal 18. vek. V Dalmaciji je razmerje drugo. Tam prvač: 15, vek. Pisatelj nas potem uvaja v oblikoslovje zvonov in loči štiri različne oblike, kar pojasnjuje tudi z nariski; nato prehaja do ocene, napisov in okraskov, ki jih ima vsak vek nekaj značilnih. Po tem pregledu popisuje 15 zvonov po abecednem redu njihovih najdišč, n. pr, iz Akvileje,, z Raba, iz Bodešic, Čepiča, Knežaka, Koteme, z Ljubljanskega gradu (iz 1. 1442, 1553), iz Tufštajna, Podkraja, s Prema, Primskovega na Dol., s Sel pri Šumbregu, iz Spodnjega Loga, Stražišča, Trnovega pri II. B., Vipave, Bodešic in Zaloga. Poleg teh zvonov našteva pisatelj še druge s Primorskega, iz Dalmacije, s Krka in iz Benečije. Za zvonovi slede zvonarji (75—93), ki nam jih dr. Gnirs podaja tu v zelo točnem seznamu. Najvažnejši del knjige so gotovo okraski, ker smo se doslej nanje premalo ozirali. Za našo plastiko so gotovo novo poglavje. Gotovo je tudi pomenljivo, da so znali naši stari zvonarji že prej posamezne črke sestavljati in jih pri zvonovih uporabljati, preden je Gutenberg iznašel tiskarstvo, ki sloni na prav istem načelu. Ali je treba knjigo še priporočati? Ker je izšla knjiga v tujini, je naročanje težko. Zato je prevzel škofijski ordinarljat v Ljubljani to breme nase. Kdor torej želi, da dobi knjigo, naj jo naroči po dopisnici pri škof. ordina-riatu do 5, aprila. Ordinariat jih bo potem skupno naročil in razposlal s položnico.
Narodno gledišče.
DRAMA.
(Začetek ob 8. nrl zvečer.)
Torek, 25. marca: Ob 3. popoldne: »Danes bomo
tiči«. — Izven.--Ob 8. zvečer »Kamele
skozi uho šivanke«. — Izven. Sreda, 26 marca: »Tri maske«, »Smešne precijoze«,
»Priljudni komisar«. — Red A. Četrtek, 27. marca: »Ašantka«. — Red Б. Petek, 28. marca: »Cezar in Kleopatra«. — Red E Sobota, 29. marca: »Faun«. V prid Udruženja gledaliških Igralcev. — Izven. Nedelja, 30. marca: »Cezar ln Kleopatra«. — Izven, Pondcljelt, 31. marca: »Kamela skozi uho šivankec. - Red C.
OPERA.
(Začetek ob pol S. uri zveSer.)
Torek, 25. marca: »Madame Butt«rUy<. Gostuje ga Debicka. — Izven.
Sred«. 28. marce: Zaprta
totrtek, 27. marca: »Traviata«. Gostuje ga Debicka.
—	Red D.
Petek, 28 marca: »Možiček in plesni večer<. Red F. Bobota, 29. marca: »Rigoletto«. Gostuje ga Debicka.
—	Izven.
Nedelja, 30. marca: »Faust«. — Izven. Pondeljek, 81. marca: Zaprto.
Gostovanje gospe Hedvike de Debltke v na-0 operi. Tekoči teden gostuje v naiem Narodnem gledališču ena najslavnejših koloraturnih pevk ga Hedvika de Debicka. Rodom Poljakinja posvetila ie je operni karijeri ter dosegla v njej osobito v leoloraturni stroki najsijajnejše uspehe. Kjerkoli nastopa, sprejema jo publikum in kritika z največjim navduSenjem. Ga Debicka je stalni gost Volksopere na Dunaju, Narodnega divadla v Pragi ter oper v Draždanih in Eerlinu. Pravkar je pela razne partije v Berlinu pod ravnateljem Malarjera. Kritika jo ne more prehvalitL Na naši operi nastopi prvikrat ▼ torek, dne 25. marca, in sicer v operi »Madame Butterfly«. Predstava ie vrši za izven. Občinstvo opozarjamo, da je to edina pred-stava le priljubljene opere mojstra Puccinlja.
Dramska predstava «Dane« bomo tiči«, napovedana v torek popoldne ob 3., je odpovedana vsled bolezni g. Rogoza. Pač pa igra g. Rogoz v torek zvečer pri predstavi »Kamela skozi uho ilvanke«.
Nove knjige.
Cerkev. Spisal Franc Grivec, univerzitetni profesor v Ljubljani. 1924. (Izdanje Bogoslovne Akademije v Ljubljani knjiga V.) — S pričujočo knjigo, ki predstavlja po zunanji razdelbi predmeta učno knjigo za bogo&lovce, ni pisatelj samo obogatil naše teološke literatur«, marveč je dovršil delo, ki zavzema tastno mesto v vsej katoliški veroznanstveni Interaturi sploh. Kajti v resnici sega ta knjiga daleč čez meje učbenika za slušatelje bogoslovja in spada v knjižnico vsakega inteli-genta. Franc Grivec, priznana avtoriteta svetovnega imena na polju vzhodnocerkve-nega vprašanja, je pokazal, kako globoko pojmuje problem krščanstva sploh in ga je tu obdelal pod vidikom cerkve, torej s stališča, ki modernega človeka najbolj zanima in zadeva. Pri tem ni zasledoval tega problema po pogosti šabloni golega citiranja starih očetov, marveč je preiskal vso novodobno filozofijo notri do literatov, kulturnih zgodovinarjev, pedagogov, sociologov etc., da vprašanje cerkve, njene notranje nujnosti, njenega historičnega razvoja in njeue duhovnovladstvene oblike od vseh strani pojasni. Kako Grivec ne Izpušča nobenega količkaj važnega pojava, nam priča n. pr. poglavje o svetostnem znaku cerkve, kjer navaja znanega nad konfesijami stoječega indskega svetca naših dni, Sundar <5laga. Grivec je pač eden najbolj načitanih m glorbokb segajočih naših teologov. Prekosil pa je sploh vse katoliške bogoslovne pisatelje v tem, da je v tej knjigi razvil problem cerkve predvsem ob pojmoslovjo in celo ob metodiki pravoslavstva, in nobena katoliška bogoslovna knjiga o katoliški cerkvi nam tak6 ne razloži vzhodnega nauka ln ga tak6 ne analizira ter preiskuje bodisi dogmatično bodisi zgodovinsko-raz vojno kakor Grivčeva »Cerkev«. Lahko se reče, da se je avtor oziral na vso količkaj pomembno pravoslavno literaturo o predmetu. Zato bo knjiga ravno med vzhodnimi teologi in kulturnimi delavci vzbudila veliko zanimanje, zlasti ker jc vseskozi irenično pisana ter išče zedinjenja kristjanov; kakor čujemo, se ruski prevod že pripravlja. Toda tudi s pozitivno-dogmatične-ga stališča pomenja Grivčevo delo izpopolnitev dosedanjega razpravljanja o cerkvi, ker njeno bistvo pokazuje zlasti ob nauku mističnega telesa Kristusovega, o čemer so teologi dozdaj samo mimogrede pisali, dočim G-ivec odkriva vso globino tega pojmovanja, iz katerega se da cerkev doumet1 veliko bogatejše In polnejše nego sicer. Tako se nam »Cerkev« predstavlja kot delo, ki dela čast avtorju in bogoslovni akademiji ljubljanski ter bo poneslo naše ime v svetovno krščansko veroslovno literaturo. — Opomniti imam samo to, da je poglavje »Cerkev in država«, o
GOSPODIČNA
čemer je tudi pravoslavna literatura tak6 bogata, v primeri z drugimi preborno obdelano
In da bo avtor ob drugi izdaji to poglavje, ki tudi modernemu mišljenju zadaja največ problemov gotovo dopolnil.	X. Y.
Dr. Mirko Brumat: Sinarniee >Na sv. Goreč Izidejo v kratkem v založbi Katoliškega tiskovnega društva v Gorici. Lani je mladi pisatelj izdal knjigo >Kam?<, ki je bila v najkraj-šom času vsa razprodana. Tudi po tej njegovi novi knjigi je že veliko povpraševanja. Vsebina je razdeljena na SI dni. da se more uporabiti kot šmarnično berilo, a ker jo namenjena ljudstvu kot duhovno berilo, je temu primerno prirejena.
Življenje sv. Oabriela Žalostne M. B. Izdali ljublj. bogoslovci, založila Prodajalna KTD (H. Ničman). Cena 14 Din, po pošti 15.5 Din. To je življenje mladeniča, kateremu je bilo veselje sveta na razpolago, pa Je razumel glas Malere in se ves posvetil njej v strogem redu pasijonistov. Gabriel je v prvi vrsti vzornik učeče se mladine, ki ei izbira svoj poklic, vendar pa je njegovo življenje tako lepo in bogato, da se bo vsak fant, pa tr 'i dekle iz njega veliko naučila. Iz teh ozi-rov je knjižica vredna, da ве prav močno razširi zlasti med mladino.
Splošne knjižnice 21. zvezek. Fridolin Žolna. (Milčinski). Dvanajst kratkočasnih zgodbic IL — Mllčlnskemu se moraS nasmejati, če tudi piše tako bridke resnice, kakor jih pripoveduje v svojih zgodbicah. To so zgodbice s poanto, kakor je sam povedal. Zabavno berilo, ki ne grize, temveč ščegeta. Lahko pripovedovanje z jedrom resnice. Ce bi Milčinski pisal ostreje, bi ne bil več Milčinski, toda za naš čas in načeta vprašanja bi bilo treba Ivana Cankarja.
K. Ewald — P. Holelek. Tiho jezero in druge povesti. Tako kakor Ewald je pisal naš Fr. Erjavec svoje biološke črtice. Ob tihem jezeru nam razkriva prlrodne tajne malih živali. Poleg tega je v knjigi še šest prirodo-slovnih povestic. Govor v zgodbicah je tupa-tam preizumetničen. Zdi se, da je prevod preveč vezan na stavkotvorbo originala. Knjigo je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani; cena vezani knjigi 26 Din.
Šolski oder I. zvezek. Obsega dve Igrici za mladino: Josip Korban: Povodni mož, igrica za mladino v 3 dej. in Fr. L.: Božilna pravljica v 3 slikah. Izdalo UJU Fov-Ljub-ljana.
IL zvezek: Ernest Tiran: Čudežne gosli in Anton Nedved: Ali vino ali vodoP — Cena zvezku 6 Din. Igrice ne nudijo nič posebnega ter so zgrajene na zelo prisiljenih temeljih. Iluzijo bo pri igri duSilo šibko in premalo poglobljeno dejanje. Dejal bi, premalo poezije je v njlb. Zadnji četverogovor ima proHalkoholno tendenco. Zbirko zalaga Učiteljska tiskarna v Ljubljani.	—al—
Naznanila.
Rokodelski dom r Ljubljani. Danes bo vprizo-rilo rokodelsko društvo dvo igri, prav primerni za sedanji čas. V zelo zanimivi, umetniški obliki se slika v njih čudovito varstvo angela variha in Matere božje. Poleg drugih nastopita v igrah znana igralca gg. Janko Novak in V. Rudolf. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. ure dopoldne v Rokodelskem domu in zvečer od pol 7. do pol 8. ure, ko je pri-četek. Vabimo!
»Vzajomnostc, društvo duhovnikov ljubljanske škofije ima svojo odborovo sejo v sredo dne 26. marca ob 3, uri popoldne v župnišču sv. Jakoba. Vsi odborniki vljudno vabljeni. Važno 1 — Predsednik.
Redni občni zbor »Strokovne zveze javnih nameščencev se vrši danes ob 15. uri v kleti L del. kons. društva. Kongresni trg 2. — Odbor.
Ljudski oder vabi vso svojo člane in članice, ves naraščaj in vse one gg. in gospodične, ki so sodelovali lani iz prijaznosti pri »Pasijonu«, k važnemu sestanku, ki se vrši v sredo dne 26. t. m. ob 8. zvečer v prostorih Ljudskega odra. Prosimo zanesljivo in točno. Udeležba za člane in naraščaj obvezna. — Odbor.
Semcstralni občni zbor Akademske podružnico Jugoslovansko Matice v Ljubljani se vrši v torek,
dne 25. marca ob 6. uri popoldne na univerzi, soba ttev. 77.
Nabavljalna »»druga državnih nameščencev v LJubljani opozarja na II. redni občn zbor, ki bo 27. marca t- 1. ob pol 8. url v Mestnem domu v Ljubljani.
Srečolov ta otroku. V korist prepotrebnemu
Ortopedskemu zavodu, Iti ga otvori društvo ^tona« v najkrajšem času na Mladiki pod vodstvom strokovnjaka prlmarlja dr. Minafa, so pripravile паЗе mnrljlve damo širokozasnovanl srelolov za otroka. Zbrale so na tisot dobitkov, ki naj razveselijo mlada srca. Srečko pridejo v prodajo Se ta teden. Segajte pridno po njih! Din 2.— za komad, na vsakih 50 srečk zanesljivo 8 dobitki I Hranite MevilkeI Dan razdelitve so pravočasno naznani. Nekaj dobitkov je razstavljenih v trgovini »Elite:, Prešernova ulica, na ogled. Srečke so naprodaj v trafiki ge Sever, ftelonburgova ulica.
Podrninira Jug. Matic« v Ribniri Ima svoj redni občni zbor duo 6, aprila na dekliški osnovni šoli z običajnim dnevnim rodom.
Okrožni klub jugoslov. dobro»oljrev v Ljubljani javlja, da se vrši tomesečal sestanek v erodo 26. t m. ob osmih zvečer v restavraciji pri »Roži«.
Cerkveni vestnik.
c Sestanek članov Sod&litais ss. Cordis Jesu bo v četrtek, dne 27. marca ob 5. popoldne v posvstovalnici Jugoslovanske tiskarne. Nadaljevala se bo debata o modernem pasti-rovanju. — Predsednik.
c Polom okrožnice se je razpisala župnija Brezovica pri Ljubljani z zaključnim rokom do 12. aprila t L Prošnje je vlagati na škof. ordinariat
jave do 20. aprila. Natančnejša določila ofcflervf-prt-hodnja številka »Lovcat.
Klub ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani. Obča) «bor se vrši v soboto dne 26. aprila ob osmih zve-čer v »Rožcah« hotela Union v Ljubljani.
Dijaški vestnik.
d Diskusijski veler priredi >Danica< v
četrtek ob osmih zvečer v Akademskem domu. Predava g. urednik Terseglav o temi: Klerikalizem in »klerikalizem«, nakar se vrši razgovor. Vabimo tovariše obeh bratsldh društev ln gg. starešino.
Turistika in šport.
Medmestna tekma Ljubljana : Celovec ae vrši
definitivno vnedeljo 30. t. m. Celovški team bo sestavljen sledeče: Mellitzer . Wčlbitsch, Samonig I - Steiner, Samonig II, Rcisir.gcr - Egger, Lackncr, Russek, Reinhard, Klcinbcrger. Lackner in Steiner pripadata celovškcmu Sportvcreinu, ostalih devet igralcev Athletiksport-Clubu. Sestavo ljubljanskega moštva objavi LNP v prihodnjih dneh.
Varaždinski SK t Ilirija. Nogometna tekma med Ilirijo in VSK je bila preložena na danes, 25. t m. Pričetek ob 14. uri, vrši se ob vsakem vremenu. Blagajne na igrišču se otvorijo pol ure prej, znižane vstopnice za dijake in za redne člane se izdajajo tudi pri dnevni blagajni.
Današnja tekma Ilirija i Varaždinski ŠK ima poseben pomen z ozirom na medmestno tekmo Ljubljana ; Celovec, ki se vrši 30. t. m. Ker jc toliko kot gotovo, da bodo postavljeni v ljubljansko moštvo večinoma igralci Ilirije, je tekma v VSK obenem zadnji težji trening za medmestno tekmo in današnja igra poedinih igralcev bo odločila o sestavi ljubi), moštva. VŠK je v ostalem protivrik, katerega ni podcenjevati. V moštvu ima nekatere igtalce, ki nastopajo kot visokošolci redno v vodilnih zagrebških klubih, n. pr. Bocak in Koch (Concordia), trening VSK-a vodi dunajčan Willer. Iz Ionske jeseni beleži nekatere lepe uspehe, v prvi vrsti prvenstvo province Zagreb, nogom. podsaveza, rezultate 2:1 in 1:0 proti graškemu Sturmu in 4 :0 in 4 : 1 proti marib. Rapidu. Fotografija moštva je izložena pri tvrdki Goreč, Dunajska cesta.
Letošnjo spomladauske tekme psor-ptičarjer. Klub ljubiteljev ptifarjev v Ljubljani priredi dno 27. in 2ft aprila t L spomladansko tekme ptičarjev v svojem lovišču Jožica. Zbirališče ob sedmih zjutraj na vrtu restavracijo Južni kolodvor. Vrši se vzrejna tekma za pse, poležene v 1. 1923, in velika spomladanska tekma za pse, poleženo v 1. 1922. Ob zadostnem številu priglašencev tudi mladinska tekma za španijelo, položena 1. 1923. Tekmovati morejo samo psi, ki so vpisani v Jugoslovanski rodovnik ptičorjev ali imajo pravico do vpisa. Pri-
Na mesečne o&rohe
dafe brez vsakega poviika vsakovrstno
moško, 'žensko In otroško konfekclfo
»lata, renomirana konfekcijska tvrdka
0. Bernatović, Ljubljana, Metni trg 5.
izpred sodišča.
Lahkomiselnost. Neki trgovski pomočnik, ld je že voč let pri enem gospodarju priden in na dobrem glasu, se je spozabil in začel gospodarja krasti razno blago iz prodajalne. Kot druge podobne se je tudj ta tatvina razkrlln in fant je bO z ozirom na dober glas in priznanje kaznovan samo na 6 tednov težke ječe.
Igra na kegljičke. Na enem zadnjih sejmo* je zalotil, kakor smo že poročali, orožnik v neki gostilni v Kamniku nekega Marka Peričiča, Id je igral neko hazardno igro s kegljički za razne dobitke: ure, listnice in podobno blago. Ko mu je orožnik to igro zaplenil in prepovedal igrati, se je Peričič Izkazal, da Ima dovoljenje za to igro od ministrstva, vuled česar so ga morali seveda radi igre pustiU. Toda mož se je pri tem tako razhudil na oba orožnika, da jima je zagrozil, da lih je treba razbiU. »Če dobite pravega lumpa, ki vam da 300 Din, pa gn izpustite.« Obsojen je bD radi ialjenja Javnih organov na 1 teden zapora.
Razno sodbe. Napil se je v Tišlerjevi gostilni Klobučar Tonček nekje z Gorenjskega. Ker je postal nadležen, so ga hoteli odpraviti iz gostilne in ser ni ubogal, so poklicali stražnika. NabrutU pa jo pošteno s pijanskimi izrazi tudi njega. Pri obravnavi jo bD sicor oproščen, ker se je ugotovilo, da je padel nekoč iz nekega stolpa in je od takrat posebno v pijanosti zelo občutljiv ln siten, ne ve pa res večkrat, kaj govori. Opozoril pa ga je sodnik, da je za tako nerodno pijanost snm odgovoren ta da bo drugič za to kaznovan. — Ob priliki prisilne izpraznitvo stanovanja se je razhudil neki France Tomažin nad izvrSujoSim organom in mn je v svoji razburjenosti, ki je ob takih prilikah pač precej opravičljiva, očital, da jo vzel nekaj perila in ga ni zapisal. Z ozirom na veliko ra»-burjenje Je bil obsojon mož na 8 dni zapora.
Poizvedovanja.
Izgubil se je na potu od lekarne Piccolf Zadružne zveze znesek okoli 500 Din v kuverti Ker je izgubiteljica uboiM služkinja, se pošten najditelj naproša, da znesek Izroči v uprnvmitvu .Slovenca«.
Koliko nezadovoljnih gospodov J
je videti v novih oblekah in to upravičeno! [ Vsak pa je zadovoljen, ki si preskrbi oblačila I pri konfekcijski Indusirljl ' Drago Schwab,
Meteorologtčno
Ljnbljana 336 m n. a Normalna barometerska višin.i 710 mm.

Cae орнво« vkii ia	Unro-motor T mm	lurmo-meter » O	L'bt(jroij> dileronon v a	N.lo, »•trori	''».lftTln« v mm
23. 3. 21 h	732 3	76	0-4	obla*. ing	
24. 3 7 h	730-6	7-6	02	dež	2-8
24., 3. 4 h	.SOS	10-6	0-5	obla*4	\
Najrenejšo in nnjnovejSe oh!p( gospodo dobite samo: Sclenb. ul. 3. JaS.
Knr Vi potrebujete, je Elzafluid. To pravo domače sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizkus-na pošiljka 27 Din. Lekarnsr Eug. V. Fclter, Donja Stubica, Elza trg št 134, Ilrv.
S Ataente za celodnevno tarao I
sprejmejo na Kongresnem trgu št, 2, v kleti.
KUHARICA — poštena,
pridna in čedna, želi priti h Itaki manjši družini. Naslov pove uprava pod štev. 1656.
Boljšo GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje in zajutrk takoj ali s 1. aprilom. - Naslov pove uprava »Slovenca« poti itev. 1678.
Sprejme sc v mostnih zgradbah in tlačenem betonu
izurjen POL.IR.
Več pove uprava «Slovcnca» pod štev. 1675,
Sprejmejo sc stircjšc
POMOČNICE
ia novo preurejeno in povečano DAMSKO KRO.IAČ-NICO. Fnni Ja;<er-TranpuS, Kolodvorska ul. 28/1. 1659
PRODAJALKA" mešane
stroke, dobra moč, išče rno- . •ta takoj. Gre najraje na d.?- ' iclo. Naslov v unr. it. 1657. i
STROJNIK
ali strojevodja, ključavničar, oženj., vešč nekoliko elektr. stroke z večletno prakso, želi službe. Pismene ponudbe na upravo pod šifro: »Stalno ln takoj St. 1640«.
BOLJŠE DEKLE
za vsa dela, ki ume nekoliko nemški, IŠČEM proti dobri plači. Gledališka nlica št. 4, III. nadstropje. 1671
FeklTc a !
iz dobre kričanske hiše, s 4 mešč. razredi, zmožna slov., ! nem. in srbohrvaškega jezika 1 in nekoliko stenografije, išče sli žbc kot pisarniška moč, vzgojiteljica ali pri kakem . trg. podjetju. Naslov pove j uprava lista pod štev. 1674.
trgov, naobražena, starejša samostojna moč, vešča korespondence, vodstva trgovine, event. bi tudi pomagala pri gospodinjstvu, IŠČE primernega mesta. — Cenj. ponudbo pod »Marljivost« št. 16S3 na upravo lista.
Absolvent
drž. dvorazredne trg. šole, IŠČE SLl'ŽBE. Ponudbe pod «Marljiv St. 1655« na uprnvo
Rabljeno pisalno MIZO
dobro ohranjeno, PRODAM.
—	Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Stev. 1573.
čevIjarskiPOMOČNIK^
priden, pošten, iiče službe.
-	Naslov pove upravništvo »Slovenca, pod Stev. 1598.
t SAMOSTOJNA
KUHARICA
se IŽČE za Ljubljano, katera mora znati Izvrstno kuhati; kuha le za 4 gospode. Renektira sc samo na tiste, ki so služile pri boljših hišah. Nastop takoj ali čez ' 14 dni, plača 1200 K mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 1565.
16-letna DEKLICA z dežele želi vstopiti v kako irgovino
kot UČENKA. : - Ponudbe pod: »Zanesljiva«
na upravo »Slovenca«. 1601
J Opekarski mojster
z dolgolet. prakso in s prvo-1 vrstnimi spričevali Išče službe. Ponudbe pod »Opekar-nar IL 1597« na uprnvo listo
I Za svojo trgovino v Ljubljani rabim vsak teden
sveža JAJCA
таз1о, mleko, sadje, za kar
iščem solidne dobavitelje na deželi. - Ponudbe na upravo pod «Stalni odjem«. 1666
KLAVIR
dobro ohranjen, skoraj nov, iz tik predvojne dobe za 10.000 Din, naprodaj. Pri takojšnjem plačilu 500 Din popusta. - Pojasnila dajo Ivan JavorSek, Rogatec. 1661
ODBA se V NAJEM
! »HOTEL PEŠTA* v Dravo-gradu. Event sc tudi proda. Grlsogono OSKAR, hotel |n lesna trgovina, Dravograd.
KUPIM 3 DIVJE KOSTANJE
lepe, za presaditi. Poljanska cesta 55, ŽABJEK. 1680
KATERI dobri človek BI POSODIL
drž. poduradniku v največji sili 1500 Din? Vrnem 1. maja; garancija hišna oprava, /.i usbign Нггг premog. Pj. nudba prosim na upravo lista ood .Hvaležnost 250«.
REDKA PRILIKA I
Pet minut od Šmarjeških Toplic pri Novem mestu sc PRODA 17 m dolga HISA z velikim vrtom, pripra\na za gostilno in trgovino in s sobami za prenočišče. Nad-' nja pojasnila Hajc go.-.p. F. KOTNIK, Vič GUnce it. 10 nri LlublianL Nizka cena!
r~ Enonadstr. HIŠA
z gostilno
inventarjem, lepimi gostilniškimi prostori, KONCESIJO, prostornim dvoriščem, prosto stanovanje, NAPRODAJ pod ugodnimi plačilnimi pogoji, Poizve so v RealileitiS pisarni »Posest« v Ljub!|?nli Poljanska cesta 12. 1654
OPOZARJAM
vse naročnike, kateri so naročili pri društvu .RAl.O« v Zagrebu SVETILKE ZA DNEVNO SVETLOBO, da si pred previemom pošiljk ogledajo svetilke pri tvrdki Drago Schvab v Ljubljani.
PARNA ŽAGA
v polnem loku, v bližini Radovljice, sc ODDA tale o j v NAJEM. — Cenj. vprašanja na naslov: »Jugoslovansko importno in eksportno podjetje Inž. Rudoli PEĆLIN, Maribor, Tnib.-.rjcva ulica 4.
1658
piteljski n!ici 7/L
Trgov
strokovnjaka v TEKSTILNI BRANŠ1, srednje starosti, dobro vpeljanega, popolnoma veščega slovenskega jezika, išče v Sloveniji dobro vpeljana veletrgovina. Stalno nameščenje in dober dohodek. Ponudbe z rcfercncaini najkasneje do konca marca na upravo lista pod it. 1663.
Najfinejša čcika
ŠPATERfJA
mehka in trda, po 15 in 22.50 Din, kakor vse vrste modislovskc potrebščine sc dobe po najnižji ccni v Ka-
Mala HIŠA naprodaj
četrt ure od dolenjskega kolodvora, s kozolccm in drugimi pritiklinami, vrtom in nekaj njive. Več se poizve; Mes'.ui trg St. 10, II. nadstr., ori SKABERNE. 1682
[nserati v »Slovencu« imajo po-polen uspeh!
V LETOVIŠČU DOBRNA pri CELJU
lahko dobite krasno, kompl, družinsko stanovanje za čas on aprila do septembra. — Vprašali: Vila Egtfcr, Dobrna pri Celja.	1668
§Ша-ћ<ша Slrace, MagalnlShe lmllge. amerlhansKc tournale, одјстајпс hnlMce jjđ.
Knjigoveznica H. T. D. v Ljubljani - Kopitarjeva nllca 6/11
Malo stanovanje Suhe HRUŠKE,
dobi poltena samska ženska proti poldncvncmu delu. Več ' Florjanska ai. 17, II. nadstr. I
Ilizke, triletne ccpljenke, 40 najlepših vrst, po 10—12 Din komad, za takojšnjo saditev, nadalje rudeče grozdičje, bršlin in gladiole nudi slav. občinstvu v mestu in na deželi ANTON FERANT, trg. vrtnar, Ljubljana, Ambrožev Irg Stev. 3.	1653
MASLO (kuhano), pristni MED, čisti čebelni VOSEK, f-ncian, suhe korenine in ČEBULO dobavlja tvrdka JOSIP RENKO, SEVNICA ob Savi	1648
HTša
zidan pod, šupa, vse krito z op:ko in v dobrem sian)u ter 3 orale travnika in njh ob glavni cesti, 10 minut ->d postaje Laverca proti Ljubljani, naprodaj, skupaj a'i vsako zase. Jernej Groznik, Daljna vas 16 pri Laverci.
IHromatična
Klavir-HARMONTKA
I malo rabljena, firme Ccch-1 ner, pripravna za šramcl-I kvartet — na katero sc i lahko priuči z malo vajo j vsak igralec klavirja — je naprodaj po nizki cenf pri Jankotu ČIRIČU, p, St. Jernej — Dolenjsko.	1647
! KUPIM VE? VAGONOV fTELEGA KROMPIRJA
Ponudbe - ravedbo cene in množine na upravo lista pod šifro ..KROMPIR«, 1639
||J$§|||| • Yyt^f A:•>■•'..
MARIJA BLAŽANIN rojena LAURIC naznanja globoko potrta
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da jc njen srčno ljubljeni soprog oziroma brat, svak, stric in zet, gospod
Tomo Bfažanm
previden s sv. zakramenti, boguvdano preminul 22. t. m. ob 10. uri zvečer. — Pogreb nepozabnega pokojnika sc vrši 25. marca iz hiše žalosti, Stari trg št. 11, na pokopališče pri Sv. Križu.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega dragega, nenadomestljivega očeta, brata, strica, svaka itd., gospoda
I ost pa
za poklonjene krasne vence, za mnogobrojno spremstvo na njegovi zadnji poti od blizu in daleč prihitelih sorodnikov, prijateljev in znancev se najtopleje zahvaljujemo. Ravno tako se zahvaljujemo vsem gasilnim društvom, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba. Najsrčnejša bodi izrečena zahvala domačemu gasilnemu društvu, ki je tako požrtvovalno pomagalo k tako veličastnemu pogrebu. Zahvaljujemo sc prečastiti duhovščini, osobito g. bencficijatu J. Ovnu, ki je ranjkega tolažil v bolezni in ob smrtnem boju, dalje bodi izrečena zahvala šentvidskim in krškim gg. pevcem za ganljive žalostinke. Izrekamo končno srčno zahvalo g. Josipu Mandeljnu, ravnaetlju tobačne tovarne, za ganljiv in tola-žilni govor ob odprtem grobu.
Bog plačaj stotero!
Šent Vid, dne 23. marca 1924.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
DR. JOSIP WILFAN, odvetnik v Trstu, s svojimi otroci JELO, JOŽETOM in DRAŠKOM naznanja, da je njegova preljuba hčerka, njih premila sestrica
Izdihnila svojo dušo 23. t. m, ob 4 pop., previdena s sv. zakramenti.
Pogreb se bo vršil 25. t, m. ob 2 popoldne od uršulinskega samostana na glavni kolodvor, odkoder se truplo prepelje v Kranj, da so 26. t. m. popoldne položi v grob na tamkajšnjem pokopališču. V LJUBLJANI, dne 24. marca 1924.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Zajamčene nepremočljive
delne plašče
iz prvih angleških tovarn od Din 350 do 800 nudi tvrdka
Drago Schwab
Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
Na željo se pošilja po pošt. povzetju. Neugajajoče se zamenja ali se vrne denar.
Inscraii
v »Slovencu imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom
v .Slovcncir
so tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Cenik za oglase in pa izvod časopisa dobite na zahtevo popolnoma
GUGALNICA
pripravna za gostilniški vrt, ceno naprodaj, - Naslov v upravi lista pod Stev. 1571.
з^7Dve OKNI
eno 2-00 X 1-80 m, drugo 1.00 X 1.80 m — porabni za delavnico cv. verando, ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 1572.
GOSPODA sprejmem na
stanovanje in zajtrk takoj ali s 1. aprilom. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 1624.
Strojno pletenje
HARiNG
Čevljarska ulica štev. 4.
Izvršuje nogavice iz najbolj- ; šega bombaža in flora. Pod-pletuje vse vrste nogavic
Staviieno norijetje
, M\]m
Mofin kova ul. 13. (Stari Vedmai)
l8»ršoje nove stavbe, hiino prir.idave in vsa hišna popravila, po lastnih in rtanib načrti ti. Dalo solidno I Nizko cene I
tanke in debele.
1632
Elektromotor
nov, 2 PS ELIN, za enako merni tok, 220 volt, ugodno naprodaj. - Drogerija Kranj.
Prazne sode
strojnega ali drugega mineralnega olja kupim vsako množino. - ODON KOUTNY, trg. z orodjem in tehn. potrebščinami, LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 7. 866
PARCELA
v bližini glavnega kolodvora je po ugodni ceni naprodaj. Vpraša sc jpri g. stavbeniku J. Breuerjn, Vojaška nI. 16 a
SLAMNIKI
se sprejmejo v moderno oblikovanje. belenje in barvanje. Popravila svilenih klobukov se izdelujejo točno, lično ter po nizki ceni. — STEMBERGER, Dunajska cesta Stev. 9.
DVOKOLESA
otroški vozički, se sprejmejo v popolno popravo za emajliranje in poniklanie. — Istotam je velika zaloga pneumatike za dvokolesa in otroške vozičke — poceni. »TRIBUNA« F. B. L., Ljub-ljana, Karlovska cesta 4. — Tovarna dvokoles in otroških vozičkov.	1185
črne dežne plašče
s kapuco po Din 600'- naprej, in pelerine, posebno pumernc za preč.duhovščino, priporoča konfekcijska in modna trgovina
Fhan Lukić
Pred škofijo 19.
Najceneje
CEMENT
Prima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. — Naročila sprejema:
H. PETRIČ, Gosposvet-ska cesta 16Л. - Tel. 343.
P. П.
šivilje gospodinje ;
opozarjamo, da so zopet do- j speli najboljši šivalni stroji {
Griizner!
i v vseh opremah, i
j Pouk v vezenin ter! j Krpanju perila in { ! nogavic (štofonje) brez- | : plačno edlnO ie pri s j
I Josip Peteline |
I Ljubljana, Sv. Petra n. I
i	i
: Mehanična dctavnica pod vod-	:
: stvom priznanega strokov-	:
; njaka in mehanika Stanko	\
: Gaiela na razpolago za ši-	i
š valne stroje vseh sistemov =
in koles. 7981 E
ODDAM V NAJEM
takoj radi družinskih razmer
GOSTILNO in TRGOVINO
z mešanim blagom na prometnem kraju, eno uro od kolodv. Jarše - Mengeš, pri okr. cesti Mengeš-Vodice. Več pove lastnik MIHAEL ZUPAN, p. Vodice. 1591
€€
družba za elektrotehnično industrijo d. z o. z.
Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — — — Postrežba točna, Na željo poset inženirja brezplačno,
LJUBIM, Dunajska cesta 1. Telefon 88. MARIBOR, Ueterinjska ulica 11. Telefon 239.
V
se izdeluje iz najboljših sirovin, zato perilu ne škoduje ter vsled svoje učinkovitosti prihrani mnogo truda in denarja.
Vino
Ymo
S
JI
a
podružnica
vinarske zadruge
„L J U T O M E R Č A N"
za ljutomerski in ormožki okraj v Ljuoljani, Stara pot 9. poleg vojaške bolnice
nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. Vino	Vino
Dva železna
REZERVOARJA
vsak držeč po
50 vagonov
za vsklndiSčenje mineralnega olja, melftse ali sliC-nega osobito prikladna sta ceno naprodaj. — Ponudbe na „RESSRVOARI V-61" na INTER-REKLAM D. D., Zagreb, Patmotićeva 18.
la modra galica
89/99 %, garantirana, znamke Jobannisthal, nemške ka. kovosti, v egaliziranih sodih po 100, 250 in 300 kf| vedno v zalogi. • Cena jako ugodna, franke skladišče Ljubljana. Plačilni rok 60 dni proti menici. Vzorci na željo na razpolago,
STANKO FLORJANČIČ, Ljubljana,
Sv. Petra cesta Stev. 35. 0. iwwiiihwwiim>iii . ■итеша^ј.^шжлшиЈ
i Ugodna priložnost
i m\\
^ na obroke
THE REX CO, LJUBLJANA, Telefon 268. GRADIŠČE 10
Schapirograph In schapirografske potrebščine
вашинавјикд
V večjem mestu Slovenije se ODDA V NAJEM zelo dobro vpeljana
in sicer • Špecerijskim, kolonijalnim in meSanim blagom, alkoholnimi pijačami, mlinskimi izdelki ter poljskimi, vrtnimi in gozdnimi pridelki, VpoStevalo sc bo le solidne In dobre trgovce. Stanovanje in skladišča v hiši. Pre-vzeti je vso zalogo po dnevni ceni za približno 150.000 dinarjev. — Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca'' pod Silro: r TRGOVINA V NAJEM Stev. 1650«,
Umetna gnojila
prvovrstni rudninski superfosfat, superfosfat iz kostne moke ter razna mešana gnojila po najnižjih konkurenčnih cenah
dobavlja:
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku.
izdaia konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik: Franc Kremžar v Liubliani«
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani.