Postava o narodnosti raora imeti za svoj cilj in konec: Medsobno zavarovanje, obstoj, in svoboden razvitek narodov, skratka ravnopravnost narodov. Kakor pri osebi postava omeji okrožje pravic in reče: to smeš ono ne sraeš, ono je že pravica sosedova in bližnjega, tako mora tudi postava o narodnosti izreči, kaj kteri narod sme storiti, da ne žali pravic drugega naroda. Poglejmo raalo v zgodovino, kako se je proti temu načelu in pravilu grešilo do najnovejšega časa zoper narod slovenski, pogled bo kratek in bo jasnil izrečeao načelo. Stajersko n. p. je bilo nekdaj vse slovensko, Slovenci so segali celo do Donave in sred Bavarskega (Baiern). Mimo drugih slovenskih imen mest, trgov, vesi, gor, rek, potokov, oseb, ki so se v mnogern številu ohranila, so že imena Windisch-Garsten in Windiscb-Matrei, prvo na Avstrijsketn, drugo na Tirolskera živi in govoreči spotninki in spominjajo, da so tam nekdaj Slovenci bivali, ravno tako kakor sedaj postavim Wiudiscb-Biibel znaraenuje sloveuske hribe, t. j. kraje, kder Slovenci bivajo. Slovencem dela mejo za zdaj na zahodn Soča (razun nekterih vesi unstran), v severu in vzhodu spodnjaZilskadolina, Belak, Celovec, Labod, Ernavš, Radgoaa in sv Gothard. J3d 7. do 11. stoletja pak so Slovenci še bivali po celem Štajerskem, Koroškera, Solnograškem v Aystrijskem pod Donavo, kakor Šafarik to dokazuje v svojih slovanskih starožitnostih II. 329 do 348, in so se na Ogerskein pred prihodotn Madjarov prej ko ne neposredno dotikali Slovakov in Srbov. Kako so se tedaj ti in toliki Slo- venci ponemčevali? Nekoliko po naklučbi, nekoliko po na- klepu. Po naklučbi toliko, kolikor je nesrečni naval divjih Hu^v jn Ayarov in drugi^ divjakovJ sioven8ko zemljo prebi- vavcev izpraznil in jo za tujo naselitev činil sposobno, po naklepu pak, ker so nemški vladarji nemški živelj bezoz^ir"" širili in povekševali tudi po obljudenih slovenskih krajib. Učeni Nemec Weiss, profesor na vseučelišču v Gradcu piše o ponemčevanju Sloveucev blizo takole: rKo so bili takrat divji Ogri (Madjari) 1. 955 premagani, se je začela tudi naša (štirska) dežela prav marljivo obdelavati in nemčiti. kakor jo tudi mi želimo na podlagi pravice in ravnopravnosti, ne pak nemčevanje. Zato pa od zdaj naj bo vse razžaljenje narodov v naši mnogojezični Avstrijski državi pozabljeno in bodimo si vsi Ne le posamezni so se selili proti vzhodu in jugu in si pois-enakopravni brati, pogodimo se o ravnopravnosti, imejrao se kali zapuščena selišča, ampak cesar in duhovništvo sta naselitev dežele podpirala. Naselniki so dobili posebne pravice, kakor postavim dandaiiašnji v Beču taki, ki nove hrame stavijo. Po Aventinu se je v deželnem zboru v Tulnu sklenolo, liaj se vsem onim svobodnim, ki se hočejo preseliti v vzbodno marko, odpustijo davki in vojaščina, plemenitaši in dubovščina pa si snieta v naselbinah v vzhodni marki staviti in ograditi gradove, kakor si hoeeta. Crkva in država ste radi drug drugega in zagotovimo si raedsobuo svobodo, ne kratinio drug drugemu pravic iu da bo pravica jasna, izrecimo si za se in za prihodnje državnike pogoje z napisano po- stavo o naroduosti. podpirale nemško naselitev naše dežele, nemški živelj je rastel in zmagal in je postal vladar v severu naše (pred slo- venske) dežele. Veeina naseljencev so bili Bavarci, zato je v naši deželi ,,bairisch" toliko kot neniško p. Bairiscb-Graz (Gradcc), Baierndorf itd. Že 1. 970 naliajamo ,,maiko" (medjMuro in Dravo), cesar Otto I. je razdelil nekoliko kamernibjiinanj vzbodne dežele poinienice Dolni dvor, ki se nemški veli Niederhof, poleg tega 50 dnigili kraljevskih pušč z lesom Zuzil in kar je bilo kraijevskega preraoženja Ziubskega gradalnied Sulpo in Laznico, zraven tega še Lipnieo." Iu spet na drugi strani piše: ,,Kralj (ueuiški) je svojiiu zvestim podaril podvrženo zcmljo, da bi jo obdelali, in ti so si vzeli slušne (podložue) seboj, ali pa so si tamošnje zeciljake kot slušue|podvrgli. Je bila zemlja s časom poneaičeua, se je grauicajdalje premeknola in napravila se je iz nove premagane zemlje nova marka." Tako piše Nemee. Slovenci so bili vsikdar varhi zapadnim narodom proti Obrom, Madjarom, Turkom, slabeli so po tem takem kotstražniki, Nemci pa so jih še nemčili, polagonia med nje vselivši nemške prebivavce naklonivši nernške s posebnimi pravu:aiui glavarje in duhovnike, (privilegii), jitn in konečno jib podvrgši za slušnc (podložne kmetc) marko za marko odjemaje. Morda pa so bili Slovenci kedaj tako divji bezzakonski roparji, da jih sosedni Nemci niso mogli inačc ukrotiti, kakor da so si grade med nje stavili in jili tako strabovali in je s tim pripravili sposobne za postavo in pravico in mirno delo ter so še niorda le oni jihoveiuu divjeruu roparskema življenju konec storili? Kaj še! Slovaui so v 5. stoletju prcd Kristom za časov Herodota in pred, takrat ko so še Germani (Nemci) brcz stalnih selišč živino pasli in od ropa živeli, žc orali in sejali |in tra sadili iu tržili od Baltičnega morja do Jadranskega injČrnegapo srednji Evropi in so stali na oni stopni spoznanja pravice (postavnosti) in oniike, kakor p. Gennani v srednjera ' " veku ob času križarskih vojsk in tudi takraj tatranskib gor na Ogerskeni in Korotanskem so bili v društvenem življenju tako razviti, da so pozuej Ogri, ko so te kraje posedli njihove župamje in srenjske naprave za tak imenitne spoznali, da so je sami prejeli iu še jiin zdaj valjajo kot naj bolj izvrstnev Avstrijskem. Ravnotako so sepoljedelstvainvinoin zivino-reje kakor v prejšnih časih Nemci tako poznej Ogri učili od Slovanov, kar priča ogerski jezik, ki ima za te reči besede vzete iz slovanščine. Bili so po tem takeru Slovani poprek in lako tudi Slovenci od uekdaj delavci a ne roparji. Oe so se v njihovih deželah gradovi stavili, so se stavili, da bi se leži pod tujo oblast spravili in v nji obdržali, da bi se tako nemška dižava širila, ne pak, ker bi se bilo bati jibovega ropanja. Le nevedneži ia krivični zgodovinarji imenjujo tedaj Vende, Windiscbe, t. j.Slovence v eni vrsti poleg divjib iu roparskih Obrov in pesjakov in v tem smislu naj se tudi prevodijo nektere zgodovinske knjige in pa tudi deska piraniidna nad Mariborom. Čiui bolj se bodo Slovenci učili zgodovine, bolj bodo take krivice, ki so se ob svojem času s premislikom na nje vaiile, od sebe odvračali. Slovenci so bili delavci, pridni delavci in so iineli slabe dtžavne vezi, sicer pak vredjene, dobro vredjene rodbinske in srenjske zadeve. Vse te posebnosti in prednosti so se Slovencem odvzele, ko so prisli pod tuje gospodstvo, da pa so bile nekaj vredne, je jasno iz rečenega Iz tega pa je tudi se pri nemčenju hvali, jasno, da je vsa ta tuja izomika, ki da bi bilo krivično nemčenje bolj sladko, čisto publa, kajti to, kar se je Slovencem in Slovanora vzelo, se je indi sprejelo in Slovani odkar se zavedajo, si je zopet prisvojujejo; poprek oni ki dosti o omiki bledejo, tega, kar v nemškem narodu prehvalijo, še večidel ue poznajo, kajti Herder in drugi nemški veleumi omiko tako učijo