157. številka.
Trst, v petek 12. julija 1901.
Tečaj XXVI
..EllBoat iza« « enkrat ita Jsa. ruun nftieij !t
pr iinik^i. on 4. uri
n«>i t
i% eeir> leto ........ 21 kron
TM p ol U=ta.........12 _
za Žetrt leta........ ( „
u ea triler........ 2 kroni
NaiolaiDc t gia*e-vati navrši. Su .m-
tt ___
F-> tobr_k anah v Tratu ae prodajajo po Aauueine	po Rtotink i3 ov<?.i:
t '-PE Trut* t»a po 3 atotiak	bv'.i
Telefon 5tv. *»7«.
Oflul
se računajo po vrntah v petitu. Za več-rratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači osriafli itd. se računajo po pogodbe
Vsi dopitd nai se pošiljajo uredništva Nefrankovani riopiin *e ne nprejemajo Rokopisi ne ne vračaio.
G-lasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moć!

Lađajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k ^
Naročnini«, reklanlflM^je )u oglase spre« jema apravnl&lvo. SfjfoCninn in oglas« je plačevati loco
i ređnlSUo In if&karua se uauajata v
ulici Oarintia Siv. 12. rpruruištro, In •prejemanje inserutoT v ulici Moli« jiccolo Stv. 3, II. uH-iMir.
as
Naša veletrgovina. Orpnizacija naše pro-
Mcije. Mizarska zadrega v Solkann.
iii-
Povrnimo se nazaj k »Mizarski zadrugi*.
Zadruga namerja v Trstu osnovati svojo glavno zalogo in o tem i: pa na pomoč tržaških Slovencev. Za prvi začetek misli torej zadruga samo na Trst, kjer upa dobiti odjema l"*ev. Sveta dolžnost tržaških Slovencev je torej, da zadrugo [»odpirajo vsaki j»o svoji moči. Vendar pa zadruga ne misli svojega delokroga omejiti samo na Trst, ampak ona ima pred očmi višje namene. Zadruga namerava zadeti z izvozom mizarskih izdelkov v Orijent, v prvi vrsti v Egipt, kjer hi bila Aleksandrija glavno iztočišče. In tu je uprav glavni in najveći |>omen zadruge. Zadruga ima namen ekaportirati in to jo je poklicalo v življenje. Eksport ho zadrugo vzdržaval in eks{H»rt jej jx>raore do razvitka in moči. Mizarska obrt ima najugodnejše šanse za eks-portiranje svojih izdelkov, zato ima tudi naj!»olj-o bodočnost. Obrti, katere so namenjene samo v zadovoljevanje domačih potrebščin, ne prihajajo nikdar do posebnega razvoja. In ako trezno motrimo stvari, moramo priznati. da je bila jako srečna misel, da so dotični gor ski faktorji osnovali najprvo zadrugo mizarjev. Gotovo je, da nekatere obrti v naših )»okrajinah na deželi, osobito na Goriškem, T*aka še lepa bodočnost. Tako je na vipavsko stran lepo razvita strojarska in črevljarska obrt; v Tolminskih hribih je žebljarstvo, uožkarstvo, krojaštvo |k> nekaterih krajih z*>io razvito, s precejšnim eksportom. Zadruge takih obrti bi gotovo mnogo koristile. Vse one obrti bi se lahko š*? lepo razvile in s pomočjo onih obrti bi se lahko še marsikdo preživljal na domači zemlji, ki mora sicer v ptujino »s trebuhom za kruhomc. Tako pa se gotovo ne razširi nobena druga obrt, kakor bi se lahko razširila mizarska obrt, čim bi dobila stalnih odjemalcev na trgih Orijenta. Tej naši trditvi pritrdi gotovo vsakdo, kdor je čital svoj čas v »Soči« objavljene, zelo zanimive in (mučne članke g. dr. K. Pesnika, zdravnika v Aleksandriji. In morda so oni članki precej pripomogli k osnovanju opetovano omenjene zadruge. V onih člankih je dr. Pečnik dokazal s številkami, da imata tržaški in aleksandrijski trgovec dvakrat toliko dobička, nego dobiva mizar za
Lastnik konsorcij lista „Edinost'*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
svoj izdelek. Potem je dr. Pečnik nasvetu val, naj si zasnujejo mizani zadrugo, da bodo na ta način sami deležni dobička, katerega sedaj razni prekupci vtikajo v nvoj žep. Kakor dober poznavatelj egiptskih razmer, povdarjal je tir. Pečnik, da je egiptski trg stalen, da tam ni lesu za mizarske izdelke, da bi se torej izdelkom, kateri bi si enkrat pridobili egiptski trg, ne trebalo bati, da bodo izpod-rinjeni po domačih izdelkih, ker jasno je že samo ob sebi, da, ker v deželi ni lesu, se niti mizarska obrt tam ne more razviti. Svoj čas so nekatere evropske države izvažale mnogo > industrijskih izdelkov v Ameriko. Danes se je v Ameriki domača industrija že taka raz-j vila, da ista Amerika gotovo preplavi evropski trg s svojimi cenenimi izdelki. Do tega utegne priti tudi v Egiptu gledć vseh drugih obrtnih izdelkov, doeim se glede lesne industrije — radi nedostijauja lesu — tega ni treba bati. Cim bi si pa naši mizarski izdelki enkrat pridobili Egipt in druga tržišča v Orijentu, ne bi se trebalo bati, da bodo iz|K»drinjeni j>o drugih izdelkih. Treba je |>o-misliti na ugodno lego naših dežel, na bližino morja itd. in jasno poslano vsakomur, da je vsaka konkurenca popolnoma izključena.
Iz vsega tega je videti torej tudi veliko važnost mizarske zadruge, in lepo bodočnost., katera se prikazuje tej obrti v naših krajih. Ako v naših krajih že sedaj živi od mizarstva na stotine pridnih rok, pomnožilo bi se to število lahko na tisoče. Zato pa mizarji pač ne morejo biti nikdar dovolj hvaležni onim, ki so novo zadrugo poklicali v življenje.
Kmetijska družba za Trst in okolico.
(I)alje.)
Največ skrbi pa so delale odboru »Z a-varovalnice goveje živine«. Skrbel je, da bi uredil stanje že obstoječih zavarovalnic in zraven teh hotel je še ustanoviti zavarovalnico za mesto, v katero svrho se je vršilo ustanovno posvetovanje v slovenski šoli pri sv. Jakobu dne 28. januvarja 1900. Ta poskus pa se odboru ni posrečil, ker se ni oglasilo zadostno število udov. Dne 23. decembra 1900 pa je sklical odbor izreden občni zbor, kateremu je predložil po vladnih predpisih prenarejena pravila v sprejetje in
P O I) L I S T E K. 10
V sosedstvu-
Hrvatski spi-al Sandor Gjalski. — Prevel M. C—t—Č.
Gospa IJarbara je nekaj p<»mrmrala skozi zobe, kar se je glasilo nekako kakor psovka na sviranje, a je |»otem <»dšla ven. Ves čas sva ostala sama.
Deniza je sela k glasoviru, vprašala me, kaj ie najlf-{><cga v operi, in sosebno to, katere arije so, ki izražajo veliko čutstvo in moč ljubezni* 0|K»zoril sem jo na prizor v vrtu ter sem jej takoj začel pripovedovati Grethenino rgr»dovino. Ona je pustila roki na tipkah in me j»oslušala pozorno. Tedaj se je, nasmehni vsi se malo živahneje, udarila se svojo dolgo dlanjo po čela in mi povedala, kako so v samostanski šoli hotele čitati »Fausta«, ali jim je učiteljiVa-nuna skrila vse eksemplare, ker to delo da je l»ogomrzko. Tako tudi ne zna ničesar o tem umotvoru. Na to je (»oskušala po tipkah.
Sedaj sem se mogel uveriti, kaka moj-sterica je na glasoviru. Kar z lista je skoro izvrstno pogodila sviranje. Ko pa je vzela v drugič, bila jej je igra uprav dovršena. Vso divno nežnost in sladko strast Gounodove
muzike, ves tisti veliki izraz človeške Iju-bezni, ki se nahaja v tej krasni kompoziciji, je Deniza v svojem izvajanju moj-sterski pogodila. In kakor da se jej ti akordi zrasli z dušo, kajti — ona jih je slednjič predavala, kakor da govori in priča iz svojega srca.
Že se je bil mrak popolnoma spustil na zemljo, večer je bil zajel vse, ko sem se napotil domov. Kakor sva se dogovorila je Deniza svirala dalje in skozi odprto okno je
v tihi večer, v njega daljnji molk, plula divna glasba in me spremljala dalje. Zvoki so doneli nežno, sladko, nekako sanjavo, ko sem hodi i dalje.
Ni mi se dalo domov. Utis ravnokar preživljenih trenotkov je bil tak, da niti pomisliti nisem smel, da se nahajam v sredi vsakdanjosti. Kar težka mi je bila misel, da bom moral gledati okroglo in široko lice svojega inštruktorja in poslušati njegova navadna razlaganja o padežih. Poleg tega sem bil zapazil, ko sem bil šel po note, da je v dvorcu gostija, ker sem videl na doljnjem dvorišču tujo kočijo in nepoznanega koči-jaža v novi livreji s silno rudečim telovnikom.
Obrnil sem se torej ravno v protivno smćr od doma. Bil sem ves razburjen in ne-
potrjenje. Ta pravila so sedaj pripravljena in tudi že tiskana.
Osrednji odbor je skrbel tudi za praktičen pouk našim vinogradnikom. Naprosil je bil učitelja kmetijstva, g. Ant. S t r e k 1 j a, da je predaval po okolici o umnem vinogradarstvu in kletarstvu. Tacih predavanj smo imeli 6 in sicer: 1. dne 19. maja 1900 v državni trtnici pri sv. Mariji Magdaleni spodnji : o zelenem cepljenju, vzgoji okore-ničenk in potaknjencev, o vežnji in režnji trti j ; 2. dne 19. avgusta 1900. Pouk in razkazovanje v državni trtnici pri sv. Mariji Magdaleni spodnji o raznih amerikanskih podlagah, o najboljših plemenitih trtah, o pokončavanju trtnih škodljivcev in o poletnem oskrbovanju in obdelovanju vinogradov:
3.	dne 27. septembra 1900: kletarski pouk v kleteh gospoda družbinega predsednika, Ivana Goriupa, o racijonelnem prirejanju vina in pravilnem ravnanju z mladim vinom ;
4.	dne 3. decembra 1900 v prostori u g. Košute v Sv. Križu : o načinu, kako se na najboljši in najlažji način vzgajajo cepljene trte, kako se iste zasajajo in prva leta oskrbujejo; o. dne 8. decembra 1900 v prostorih g. Lukše na Prošeku : O najboljših podlagah in plemenitih trtah, o pripravi zemljišča za vinograd na amerikanski podlagi in njegovem oskrbovanju prva leta po nasadu; 6. dne 20, decembra 1900 v prostorih g. Andreja Coka v lionjerju : predavanje o trtni uši, o škodi, ki jo napravlja na domači trti in o pokončavanju trtne uši s pomočjo divje američanke, katera amerikanska trta je za lonjerska zemljišča najbolj sposobna, kako je treba zemljišče pripraviti, predno se zasaja in kako se mora trto zasajati. Predavatelj je razpravljal o različnem cepljenju in oskrbovanju mladih cepljen k.
Povsod se je predavatelj oziral na faktične razmere v dotični občini, vzlasti pa je opozarjal kmetovalce na njih pogreške in kako naj jih odstranjajo! Povsod in vedno so vsi udeiežniki, katerih je bilo na vseh 6 predavanjih nad 400, kazali veliko zanimanje. Videti je bilo, da naši kmetovalci niso več starokopitneži, ki bi mislili, da znajo le oni, kako je treba kmetovati, marveč pokazalo se je, da je ljudstvo jako željno pouka. Vspeh poukov g. Streklja se je pokazal že letos. Vinogradi, oskrbovani po navodilih njegovih, kažejo jako lepo in upati smemo prav dobro letino.
kako razvnet. Neprestano sem si šepetal, da sem dospel pred nekaj velikega, nekaj nedo-življenega; sam sem si, tresč se, klical v spomin tudi najmanjo podrobnost iz prizora pri glasoviru — kar čutil sem, kako me je obšel in dosegel tajni dih velike ljubezni in nahajal sem to v vsakem akordu poslušane muzike, v vsaki kretnji Dionizini — v njej vsej — a tisti njeni strastni, izgubljeni, sa-njavi pogled, ki ga je imela v krasnih očeh, dokler je svirala, stal mi je pred dušo. Velika sreča je sipala po meni vse žarke svoje !
In tako sem šel dalje povesene glave. > Nisem mislil na dom in na povrnitev. Četudi : je bilo že povsem temno in se je večer izročal noči. Na nebu so že blestele zvezde, tudi nekaj oblakov — pojedinih, raztrganih — se je podilo po svodu ; na zapadu je zamrla vsaka belina, a na vshodu se je rumenilo od meseca, ki je imel isti hip prikazati se izza šume. In vendar se nisem obrnil nazaj, marveč sem šel vedno dalje, ne vedč, kod hodim, ali bolje rečeno : ne izbiraje pota. Tako se je zgodilo, da sem se vez čas gibal v nekakem kolobaru in sem se slednjič našel ^opet prav blizu — Dragoslavca. Spoznal sem gozdič Dragoslavski, ki je bil morda dva do tri streljaje od samega dvorca.
(Pride še.)
Iz predstojočega poročila je razvidno, da je g. Strekelj duša » Kmetijske družbe za Trst in okolico« in da mu mora biti, kakor odbor, tako tudi sleherni ud naše družbe iz srca hvaležen za njegov požrtvovalen trud.
Istotako veliko zaslug za obstanek naše družbe ima neutrudljivi družbin blagajnik, g. Andrej Cerne. Omeniti pa še moramo domačina gg. Rebeka in Gombača, ki službujeta sicer izven naših krajev, ki pa se svojimi spisi, katere pošiljata v dru/bino glasilo, podpirata izdatno našo družbo. Hvalo smo dolžni tudi slav. uredništvu »Edinosti«, ki drage volje priobčuje naše želje in pozive.
(Pride še.)
Politični pregled.
V TRSTU, dne 12. julija 1901.
Deželni zbori. Kranjski. Ta deželni zbor je imel včeraj svojo XI. sejo. i Posl. A ž m a n se je pritoževal radi prepo-| časnega postopanja oblasti o izdajanjih dovoljenj za pokopavanje mrličev. Dež. odboru se je naložilo, naj stopi v dogovor z dež. šol. svetom, da bi se učencem slovenskih vsporednic na realki dala prilika za poučevanje tudi v italijanskem jeziku. Zbornica je vzela na znanje poročilo finančnega odseka o ljubljanskem posojilu. Rešili so več stvari o cestah in več prošenj.
Goriški. IX. seja dne 9. t. m. Predlog glede pogozdovanja okoli Ogleja in Gra-deža so odkazali finančnemu odseku. Načrt zakona glede občinskih taks so vsprejeli po i daljši debati nespremenjen, kakor ga je predlagal pravni odsek.
Poročila finančnega odseka so potrdili brez razprave. Po dovršenem dnevnem redu je posl. Muha prečital svojo interpelacijo glede glavne davkarije. Slednjič so izvolili 7 členov j v odsek za pretresanje zakonskega načrta za uravnavo zdravstvene službe v občinah, in j sicer so bili izvoljeni : dr. Roje, dr. Turna, Berbuč, dr. Waiz, conte Valentinis, dr. Venuti in dr. Egger.
Nižjeavstrijski deželni" zbor 'je i imel včeraj zel<5 burno sejo. Sprijeli so se krščanski socijalisti in socijalni demokratje. Zbornica je razpravljala o deželnem prora-Ičunu. Socijalistični vodja dr. Adler je imenoval krščanske socijaliste klerikalne maro-derje, vsled česar je navstal v zbornici velikanski hrup. Poslanec dr. Lueger je očital | socijalnim demokratom, da so se posluževali ! prostitutk za volilno agitacijo. Odgovarjal mu je dr. Adler, kateremu «o krščanski socijalisti upili »Molči Zid !« Ko je vihar nekoliko polegel, nadaljevala je debata in je govoril še knez Auersperg.
Ali narodnostno načelo, ali > zgodovinski red«? Neki odlični parlamentarec, ki navadno v »Vaterlandu« pod šifro »— n« razklada svoje nazore, se je te dni odločno izrekel proti avtonomiji Trentina, za katero se sedaj z vso odločnostjo bore tirolski Italijani. Avtonomijo odklanja mož — to je Čitatelj gotovo že v naprej pogodil —s stališča interesa monarhije. Kar zgraža se na narodnem načelu in vidi že konec vsemu, ako bi hoteli državo preustrojiti po narodnih skupinah. On vidi naravno podlago le v dosedanji »zg-odovinski uredbi«, v uredbi po kronovi-nah, z mešanimi narodnostmi, kakor jih je slučaj — ženitev združil z monarhijo in tako često ločil, kar je narava sama zvezala skupaj ! ! Glej Kranjsko, Koroško, Primorje, kar je pogodil tudi — in mož ni bil ravno tepec - - Napoleon I. !
Nemški mož v »Vaterlandu« meni, da bi se po razvrščenju po narodnih skupinah narodi odtujevali eden drugemu! Ali se mož res ni ničesar naučil iz sedanjih narodnih
bojev v Avstriji ? Kavno sedaj, ker so razni : n i t i tudi svojo notranjo poli - . jasno, kdo je začel zanašati politiko v rojan-
tiko! Dokler -.stane notranja politika taka sko cerkev?! Obenem bi Vas prosili, da bi kakor je sedaj, ne ImhIo balkanski narodi nik- ! nekoliko — ako Vam dragoceni čas dopušča dar imeli zaupanja do nje, ampak bodo vedno to — razmišljali, da-li mestna gospoda, ki stali na strani Rusije. Iz tega toli važnega ibre z verskega čuta prihajajo v ro-
narodi -tlačeni v iste upravne skupine, ravno sedaj, ker vsled tega ena narodnost, če je slučajno močneja, odloča o kulturnih potrebah druge narodnosti, kar na jedni strani dela narodnosti objestne in nasilne, a v drugih > dejstva, naj bi vendar že enkrat izvajali po- jansko cerkev, potem mestni redarji, gasilci, vzbuja čut ogorčenja vsled zapostavljanja, kar ! trebne konsekvence!	j veterani in piketi državnih redarjev, ki ne-
vw ie množi na->pr<»t>t va in |>oojstruje na-i	EluoduS Mal0m»0V iz
deželnega prestano krožijo okolo cerkve in Vašega dvorca, ro<lne b..je: ravno *>daj se posamični narodi | zbora G&liškega. «Neue Freie Presse« j»» slednjič imenitni obiski v župnem dvorcu
pišejo iz Lvova, da eksodus maloruskih po- morejo duhovniku res nadomestiti — lju-
slaneev }e znamenit sosebno zato, ker po- : b e z e n i n u d a n o s t 1 a s t n i h ž u p 1 j a-
da
najbolj odtujujejo eden drugemu in se sovražijo tako, kakor se moreta sovražiti v deželo
u drsi zmagovale- in premagani domačin! raenja popolen fijasko tisti tudi- Maloruso v :* po nov?! Ali se Vam nič ne dozdeva, da je Ravno v sedanji ,historični uredbi« smo pri- i volj, Poljakov in vlade, kakor sta Barwinski M ™irne	ki niso se nikdar kaj namer-
šli do odtujeaja, ki bo naraščalo U-lj in bolj, in Wachnianin. Maloruski listi so tega me- jali Proti Vaši osebni varnosti, kr-dokler Im> »zgodovinska uredba« po krono- | necija, da sta dva moža izigrala svojo poli- vavo žaljivo, ko morajo noč in dan gledati vinaii, izključujoča narodni princip, dajala tiško ulogo. Odslej ne moreta računati več tisti policijski apaiat, ki jih je zlas ti v zadnji možnost, da močneje nar^lnosti morejo da- na kiko poljsko pomoč; a tudi v maloruskem čas začel težiti, kakor da je nad njimi pro-! viti šibkeje narodnosti v kronovini ! — Oe bi radikalnem taboru ne kaže, da bi jima sedaj, če glašeno obsedno stanje ? ! Vse je mirno v, pa zmagal narodni princip, če bi se država ! tud i sta zasukala zastavo, odpustili.	Rojanu, a na Vašo zahtevo je policijski apa
uredila po narodnih skupinah — z vsemi prav je tako; se slovanskega stališča je rat v permanenci. Ali ste res tako slab psi-! garancijami eventuvelnim manjšinam, katerim }e dobro, da taki ljudje zginjajo. Malorusi se ni bilo možno izogniti —, tako, da bi pokažejo le dober [>olitiški instinkt, ako se vsaka narodn«>st sama po primernih organih jznebe Wachnianina in družbe. *krl»ela za svoje kulturne potrel>e in bi bila	-
holog, da menite, da ta — policijska pot res
porušena možnost, da bi jedna narodnost mogla delati drugim krivico: |>otem bi zginile prevrne točke in t^rnu posledica bi morala biti ta, da lx> zginjalo sovražtvo in bi se narodnosti zopet prijazne bližale jedna drugi.
vodi do — src in da po tej poti pridete do boljega razmerja do svojih župljanov ? !
Bohinjska železnica in delavci. Z
Jesenic pišejo »Slovenskemu gospodarju« :
Tržclšk© vesti.	Minoli teden so začeli kopati predor skozi
Promocija. Na vseučilišču dunajskem	Karavanke. Delavci prihajajo od blizu in
je bil g .spod Josip Vilfan, sin našega	daleč popraševat po delu; toda ne vspreje-
rodoljuba gospoda Josipa Vilfana, višega	majo jih. Zakaj ne? Sedaj se vrše šele pri-
stavbinskega svetnika na pomorski vladi, pro-	pravljalna dela ; raznim podjetnikom se oddajo šele Čez nekaj mesecev. Vsa proga je razdeljena v sedem oddelkov. Gorenjskemu
katero brani. Ne more namreč drugače, nego nikj| Jurizze v Rojanu. Vsaki hip moramo	^delkn, ki sega od Bohinja do Jesenic nada pri poznava, da je južni Tirol pod dose- ^ kako K0V0rite temu ali onemUj in tadi	litije žele>nišk« nadzorni kg. Fntsch. \ tem
danjo skupno upravo grozno nazadoval go- v Svojem pogovoru s poročevalcem lista «11	od(,elku dela sedaj nekaj cez spodarski, da je obubožal, da je breme dol- <>azzettino» ste povdarjali, da Vas Slovenci
gov, ki teži občine, naravnost kričeče ! In ^vražijo le zato, ker ne dopuščate, da bi v	sena* potem p»*laja lek : v deželo treba pošiljati ^^ev zanašali politiko.
Ali nemški mož v »Vaterlandu« je moviran doktorjem prava. (Jastitamo ! menda sam čutil, kako slabotna je j>ozicija, j par Vpra^nj do veleč, gospoda žup
100 delavcev-domačinov. Ko bodo pripravljalna dela dovr-in se delo odda raznim stavbenim podjetnikom, tedaj bo delalo samo progo
uradniški element, ki l*> vseskozi izboren ! A	G d ŽUpnik, roko na srce : ali ste	je(,nega °<i<lelka do 4000 delavcev, torej od
od kje naj se vzame tak materijal, ko mož Vi v reHnici prepričani, da je temu tako?!...	Trsta do DuaaJ* bl,Z0	delavc«v- Do
malo poprej hvali dosedanje stanje, ko nemške Ne morete biti ; Da pa pride vsa jaVnost ne-	teSa 9eve(isl let°3 ne Pnde- Ca8°P,s,> kater,,u
uradnike pAljajo v laške kraje, laške pa v koIiko	na jasno> koliko realne podia^e	je blagor naših delavcev pr: srcu so napro-
nemške: češ. da se o tem {>ospešuje čut ima U)	VaAe, bo6emo Vam staviti	šeni« <ia ^»^tsnejo to, kajti za delo prihajajo
skupnosti !! To sicer ni res, ker je navadno uiže 4,oli nek(>liko vprašanj ;a _ ako do-	pop™«®vat cel6 .z Istre. Častiti čitateljii naj
nasprotno resnica. Saj t,, vidimo ravno mi 1)imo ^	na_nje _ h<) stvar jasna.	tudi opozore svoje rojake ki se odpravljajo
,	. ,, ~ .	za delo popraševat, da bi za sedaj zastonj
kar najodločneje	r r	'
nasprotno resnica, haj
Slovenci, kako so baš tuji uradniki in duhovniki med našim ljudstvom vir razburjenju	^
in sovražtvo meti sosednjimi narodnostmi. Pa ^vražTmo n"k7>ga7'-"vas pa 'naj manj e." Kar lavcev, naznanimo to[PJ^0™™0^ tudi je dandanes — ob vzbujeni narodni zavesti in čutu pri pad n osti k svoji narodnosti — malo nade, da bi drugoroden uradnik
Pcpiej pa se moramo zavarovati pred očitanjem »sovražtva«. Mi ne
se Vam, gospod župnik, na rojanskih Slovencih vidi sovražtvo, je le trpkost čutstev, ker
se vidijo — v obrambo svojih pravic — po-
delali dolgo pot. Ko bodo rabili kaj več delavcev, naznanimo to pravočasno. Potrebna pojasnila bo rade volje dajalo »Slovensko katoliško delavsko društvo« na Jesenicah, Kranjsko.
i imeli upravo v r o-	_ ^ nekdaj pa (lo |>lagopokojnega župnika	nas,ml delavci, veselo zanimanje. a vsen
> - dragi nemški mož v	Xhalerja _ vi(leti v župniku svojega očeta,	s"*aneh poprašujejo, kaj bodo naše vrle slo-
zoj>et srečno dospeli prav	svojega prijatelja in svojega svetovalca; v	venske deklice letos predstavljale? \ čeraj
tčela in nacijonalne avto-	Vag pa ^ žlIpnik, vidijo — in to je,	8m<> <,m-uili le šalo i gro, v kater, nasto-
imel pravega srca b<Mii tudi le za gmotno	ti9neiie v t>0j prut\ osebi, katero bi tako radi	Slovenska dekliška Šola pri SV. Ja-
blaginjo ljudstva. Tako srce more imeti	spoštovaii in ljubili, kakor bili vsikdar na-	^obU. Prijavljena šolska veselica, ki bo v
le sin iz naroda. Zboljšanje razmerje	vajeni 9p4)žtevati in ljubiti svojega — du-	nedeljo dne 14. t. m. na šolskem vrtu, je
pričakovat, torej le tedaj, ako bodo o r-	šnega paptirja t Gai ^ l>iKi vsikdar navajeni	vzbudila mej tržaškimi Slovenci, posebno pa
gani iz naroda imeli upravo v r o-	_ ^ nek(kj pa (lo blagopokojnega župnika	raej našimi delavci, veselo zanimanje. Na vseh k a h ! I a tako smo »Vaterlandu« —
blizu narodnega načela	_ _
nomije.	ka7' boH ^" intimnega zaveznika svojih sov-	pijo kuharice iz Klopotačeve in Žlobudrine
Avstrija in narodi na Balkanu, ražnikov! Na strani rojanskih Slovencev je družine, da si nakupi zelenjavno m pn-
Pod zaglavjem »Iz slovanskih krogov« se bavi torej le defenziva, obramba - silobran !	kuho pri slavnoznan, L.kotovi Zefi. hredisce
...	t	-jj*-	vse veselice oa l>o leoa lfirra »rvoza Jelo-
»Information« z vprašanjem prestolonasled-	Iz tega je že razvidno, da je sicer res, V8e veseuce	. ,	,
stva v Srb,ji. Pisec je namreč prepričan, da da se, odkar ste Vi župnik v Rojanu, pridno dvorska«, v kateri bo krasno predstavljena
kralj Aleksander ne bo imel poto-cev. Kdor- zanaša politika v cerkev, da pa niso rojanski ' brezen do stansev \ saki oce in mat. s.
koli bo kandidat Kusje meni - l>o Slo- Slovenci tisti, ki jo zanašajo, ampak - nekdo želi dobnh, hvaležmh otrok. Zato mora biti
van ne le po rodu, ampak tud
in Kusiia I »o zahtevala ml njega _____.JT --- -----—--------„	o • ■
bo |H>litika prihodnjega kralja ugodna Rusiji dita borba mej njimi in Vami, gospod žup- ^ v mlado, otroško srce. Stanš. pa ----
ter da lx> izključena možnoet povrnitve nek- nik, to vse je bilo že od nekdaj in do časov ™jo vzgojo otrok podpirati m gojiti.
...	..	„ .. , .	, .	.	t>i i •	i „k:	Mnotro iKJtreb imamo trzask. Slovenci,
danjih Milanovih časov. Rusija da ima p«»-	blago|»okojnega župnika J lialerja, ne da bi	& t
vsem prav se svojega stališča, ali tudi naši	bil kdo niti sanjal o kaki politiki v cerkvi. Največe naše potrebe pa so na solskem in diplomatje — tako meni
mation« — bi se morali zanimati za to vpra	_ _
■t i-	ti	i	i-i -i • * »•	"	"	-	stvonasprot
sanje. Tudi to pit, kakor navadno, pridejo ml svoje oci...	•	1
naši diplomatje prekasno in postavijo v zad-	Ali, ko nam že očitate, da mi zanašamo (
nji hip kandidata, ki bo zastopal smer, po-> politiko v cerkev in da Vas le zato aovra- j italijanskim Italijanissimom. Naš, bratje pa polnoma naspri»tn<» oni ruskega Kandidata, i žimo, ker nam Vi rabranjujete to, prosili bi j
Po rodu bo sicer Slovan, ali po čutstvovanju Vas, da nam odgovorite na nastopna vpra- j verjetno, da nam je trpeti toliko krivic. In
šanja :	| vendar Je toko !
a) Ke<laj «» Slovenci zahtevali od Vas,	Slovenci pri sv. Jakobu ne morejo —
da bi Vi v cerkvi kaj storili za politična in ne smejo opravljati niti navadnih cerkve-narodna stremljenja njihova ? !	: nih pobožnostij, ker jim tega noče dovoliti
1») K eda j so zahtevali od Vas, da se mo- | škofijski ordinarijat. L,eto=* ni bilo dovoljeno
•ni — bo Slo- Slovenci tisti, ki jo zanašajo, ampak — nekdo	*
li po čutstvu drugi! To, kar zahtevajo sedaj rojanski Slo- <*rb vseh vzgojiteljev, da obrokom že v zgod-:a garancij, da venci in ravno radi česar je navstala toli sr- W ml»d«8ti vcepljajo čut hvaležnost, m lju-
a »Ullisca, <111 tUUI UJSl Ull MIU Uiv oaujai u	«' I""1	» --------------	»	,	, .
neni dopisnik v »I nfor- Politika v cerkev rojansko je došla še le po- | «erk .enem polju. Sol nimamo in tud. »rali zanimati za to vpra- tem, ko je blagopokojni župnik Thaler zatis- c e r k e v z a n e m a r j a 3 v o j e p o s I a n-
tržaškim Sloven c e m. Mi »mo izročeni na milost in nemilost
nočejo poznati naših potreb, zdi se jim ne-
nem^ki in madjarski. Tako se zgodi, da se naša monarhija narodom na B a 1-kanu zopet pokaže kakor zastopnica p r o t i n a r o d n e g a — i n protislovenskega mišljenja. —
Morda pridobi za-se kake ožje kroge, ali se rate kazati sovražnega tistemu malemu šte- opraviti niti navadne tridnevnice na čast sv.
svojim protikandidatom prij>omore le v to, da srbski narod odvrne od sebe in potisne v roke Rusije. Kakor pa je pasivnost bila |>o-greška, taka pogreška bo tudi aktivnost. Naša monarhija ne sme dopustiti, da bi jo Rusija prehitela, ali v večno nasprotstvo z Rusijo tudi ne sme zaiti. Če bi jej pa bilo usojeno tako, da bo morala biti na Balkanu stalna nasprotnica Rusije, potem pa mora tekmovati z Rusijo v vodstvu odkritosrčne, Slovanom prijazne |»olitike. Una mora : ali predložiti takega kandidata, ki Im> f»o rodu in čutu Slovan, ali pa se mora sporazumeti z Rusijo. Naša politika na Balkanu mora stremiti za tem, da se Im> monarhija kazala balkanskim narodom kakor slovanska velesila, ne pa madjarsko-nemška! V ta namen morapreme-
vilu italijanskih vernikov v župniji rojanski ? !
c)	Kedaj so zahtevali oni, da jim bodite Vi političen in naroden boritelj izven cerkve ? !
d)	Kedaj so zahtevali od Vas, da morate morda glasovati za slovenskega kandidata ? !
e)	So-li kedaj zahtevali od Vas, da morate biti člen narodnih društev v Rojanu ? !
f)	So-li sploh ke:!aj zahtevali od Vas, da morate, bodi v cerkvi, bodi izven cerkve, in na način, ki bi žalil italijansko narodnost, kazati, da Vam je slovenska mati podarila življenj e?!
Na ta vprašanja pričakujemo odgovora. Potem bomo govorili dalje, da pridemo na
Ciriliju in Metodiju, katero je »Bratovščina sv. Cirila in Melodija« pri sv. Jakobu dolžna opravljati. Zastonj vse prošnje, vsi protesti! Zato se ni čuditi, da je zmagal J u r i z z a proti škofu, ki je imel že v rokah odobrenje sv. Stolice za najnujnejše stvari, ki so jih zahtevali rojanski Slovenci.
In tako je povsod po tržaškem ozemlji. Prišla je ura, da morajo tržaški Slovenci tesno skleniti svoje bojne vrste. Sedaj so vsi spoznali, da je naša zmaga samo pod zastavo sv. Cirila in Metodija. Skrbimo za slovensko ciril-metodijsko šolo v Trstu in za slovensko cerkveno molitvico! Naš boj bo težek in dolg, a zmaga bo naša, ker smo že spočetka postavili trde, neomajljive temelje svoje boljši bodočnosti, in ker so na naši strani — slovenski delavci.
In da je vse to res, osvedočite se na šolski veselici v nedeljo dne 14. t. m., kjer bodo v bratovski ljubezni združeni tržaški Slovenci !
/a pogosčenje otrok otroškega vrtca
V Kočo lil so iloposlali nadalje: g. dr. Per-tot 2 »kuglufa«, g. Perhavc steklenico ma-linovca, ga. Tončika Gregorič dva zavitka biškotov, g. Urdih dva zavitka čokolade, družina Kranjc zavitek biškotov, ga. Vato-vec 3 K namesto sladčlc, ga. Gulič več paketov čokolade, ga. Kuščer paket sladčic, g. voditel Krek 3 štruce maslenega kruha.
Radodarni doneski : Jakob Vatovec 2 K, Ivan Prašelj 40 st., voditelj Krek 1 K, Marija Bezek 20 st., Alojzij Žerjal 1 K 60 st., Josip Cvek 00 st., Mate Mandid 1 K, Radoslav Lah 80 st., Anton Gerdol <>0 st., Kuščer 2 K, dr. Rybaf 1 K G0 st., Miloš Kamuščič 60 st., Podvršič 80 st., Kocjančič 80 st., Bizjak 60 st., Nadoslav 60 st., Ivan 25 K, Ivan Klun 60 st., N. N. 60 st., Skrk 20 st., N. N. 60 st., N. N. 60 st., N. N. 20 st., Miha Hrovatin 40 st. Ker se ni mogel udeležiti veselice doposlal je Stanko Godina 1 krono.
Presrčna hvala vsem darovalkam in darovalcem !
Usojam si zahvaliti posebno družino Lahovo v Rocolu, katera mi je prišla v vsakem obziru v vsaki priliki z vso radovoljno požrtvovalnostjo na pomoč. Kar jej ne moremo povrniti mi, povrne naj jej stotero ljubi Bog !
Čast našemu zavodu ! Pred nekoliko dnevi so imeli spoved oni otroci iz našega zavoda pri sv. Jakobu, ki so opravili tudi sv. obhajilo. Te dni pa oni manji, ki so opravili le sv. izpoved. Da vidim, kako se vedejo ti naši otročiči, šel sem ob obeh prilikah v cerkev pri sv. Jakobu. A kar sem videl, bilo mi je v veliko zadovoljstvo. Otroci so se vedli tako lepo, tako dostojno, da so se mi prav omilili. Od take vzgoje smemo pričakovati poštenih ljudij. Ćast torej vsemu učiteljskemu osebju, čast našemu zavodu, čast družbi sv. Cirila in Metoda, ki nam vzdržuje ta zavod, in hval i vsem, ki jo podpirajo v tem.
F. Žitko.
V vodnjak padel. 40-lotni zidar Jakob de Biagio iz ulice Giuliani 13 je popravljal včeraj vodnjak v istej hiši, kjer stanuje. Kar naenkrat se je pod njim udri obok, katerega je gradil, in de Biagio je padel 8 metrov globoko v vodnjak, v katerem je bila voda 1 m. visoka. O padcu je zadel ob zid in si zlomil nogo. Bližnjiki so ga izvlekli iz vodnjaka in poklicali zdravnika, ki je reveža obvezal in ga dal prenesti v bolnišnico.
Aretiranje ubeglega kaznjenca. Policija je ulovila včeraj zjutraj znanega tatu, 25-letnega Antona Cepirla, kateri je bil dne 13. m. m. že v drugič pobegnil iz ječe. Zaprli so tudi neko Josipino Kumez iz ulice Maiolica stv. 1, katera je kaznjenca skrivala.
Samomor. Včeraj pzpoludne je skočila Terezija Tomsich, prodajalka tobaka v toba-karni na voglu ulice sv. Frančiška in Tor-rente, iz petega nadstropja hiše štev. 28 na Acrpiedottu v dvoriše iste hiše. Razbila si je glavo in bila je v hipu mrtva. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv, Justu.
Novorojenčevo trup o. 24 letna Marija F. iz Kočevja je služila pri neki družini v ulici »Amalia«. Zadnje čase je bila nenavadno pobita in je večkrat jokala. Gospodinji se je stvar počela dozdevati sumljiva in jo je radi .tega natanko opazovala. Včeraj zjutraj pa je bila dekla smrtno bleda. Gospodinja jo je izpraševala, ali ni mogla dobiti nikakega odgovora od nje. Ko je Marija odšla na trg, pogledala je gospodinja v nje spalnico in zagledala na postelji v rjuho ; zavito mrtvo novorojeno truplo. Ko se je i dekla vrnila, pojasnila je gospodinji, da je porodil« mrtvo dete in da jo je bilo sram povedati stvar. Gospodinja je naznanila stvar j policiji. Došli zdravnik ni mogel določeno konstatirati, da-li je otrok prišel mrtev na svet ali ne. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Justu, kjer je raztelesijo in pregledajo, da-li je res mrtvo prišlo na svet. Porodnico so prepeljali v bolnišnico.
Izpred naših sodišč. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je vršila včeraj kazenska razprava radi razširjevanja nemoralnih tiskovin in fotografij po zatoženih Graulu, Maverju, Pollacku in Zhiuku, o kateri stvar smo že ponovno poročali. Na podlagi ver-dikta porotnikov je sodni dvor obsodil Graula na jedno leto, Maverja na 10 mesecev, Pol-lacka na 4 mesece in Zhiuka na 3 mesece 'poostrenega zapora in zaukazal uničenje tis-
kovin in fotografij. Obsojenci so si pridržali pravico do priziva.
Razpis štipcndijer za učence kmetijske šole »Francisoo Josep hinum« in vrt-narske šole »E 1 i s a bet i n u m« v Modlingu (blizu Dunaja). Za kmetijsko šolo je razpisanih pet šti|>en<lijev jk> 500 kron, za vrtnarsko šolo pa dva štij»endija po oOO kron. Prošnje, opremljene s j*)trebnirni dokumenti, odpoelati je do 31. avgusta t. 1. na ravnateljstvo šole »Francisro-Josephinum« v Modlingu, kjer se dobivajo tudi programi teh zavodov. Za vs p reje m v kmetijnko šolo se zahteva dovršeno 16. leto in al»sol vira nje spodnje gimnazije, oziroma, realke ali pa dovršenje meščanske šole. Za vsprejem na vrtnarsko šolo pa zadostuje ljudska šola in izrinjeno 15. leto.
Dražbe premičnin. V soboto, dne 13. julija ob 10. uri pred|*oludne se bodo vsled naredite tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vrši1"1 sledeče dražite premičnin : v ulici Karneto št. '2Ta, hišna oprava ; Korzo št. 3, hišna oprava; v ulici deliT Istituto, hišna oprava : v ulici Madonnina št. oprema v zalogi.
Vremenski Testnfk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 23 0. ob 2. uri popoludne 25.1 — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.1. — Dants plima ob 7.57 pred p. in ob 6.36 pop.;	oh 1.16 predpoludne in ob —.58
popoludne.
Bratovščina sv. Cirila iu Metodija v Skednju. Vsled znane nedeljske izjave župnika Kavalicha postalo je jasno vsem škedenj:*kim rodoljubom, da so prišli v nevarnost že tudi najzad nji ostanki slovenskih molitvic v škedenjski župni cerkvi. I)o tukaj in ne dalje! Zato so se dogovorili škedenjski prvaki, da si ustanove cerkveno bratovščino sv. Cirila in Metodija, kjer bodo zbrani vsi U»ritelji za slovenske cerkvene svetinje |>od zastavo sv. Cirila Metodija. Pravila se že sestavljajo in se predlože državni in cerkveni oblasti v jH>trjeuje. Ne v dajmo se !
Podružnici družbe sv. Cirila in Metodija na Oreti je izročil g. Andrej Cerne svoto 11 K 9 st., katero se je nabralo pri g. Svetku Martelancu v Barkovljah ob priliki razsodite proti Leopoldu Mauronerju, v kateri pravdi je zastopal tožiteliieo naš odvetnik dr. Gustav <»regorin. —Podružnica je prejela svoto 1 K 20 st., ki je preostala o računu v krčtui pri »rošotu« v Skednju. — Gospod Gracijan Stepančič je daroval za otroški vrt v Koja n u obilo dateljnov, ki so se ob priliki otroške veselice razdelili med otroke.
Vesti iz ostale Primorske.
X Z besnela ženska. Od meseca januvarja je bivala v Opatiji neka madjar-ska učiteljica. Prišla se je zdravit radi ner-vozoosti. Pred nekoliko dnevi pa jo je l»ole-zen tako prevladala, da je postala uprav besna. V ponedeljek predpoludne je n. pr. žugala z nožem vsem v hiši, po cesti je pljuvala na vsakogar. Odveli so jo na Reko v bolnišnico. Tu pa je niso hoteli vsprejeti. Potem pa so jo izročili reški policiji, da je odpravi domov na Madjarsko.
X S c. k. gimnazija v Gorici. Ob zvršetku leta je bilo 479 učencev. Slovencev je bilo 234. Italijanov 195, Nemcev 4S. Le v prilog tem Nemcem, ki pa večinoma niti niso nemških starišev, ampak uradniški sinovi, je gimnazij nemški. Sad te nezmiseln'«sti pa je tudi, da je letos padlo 123 učencev, torej nad četrtina. Sinček ravnatelja c. k. učiteljišča v Kopru, Markelja, je rapifcan za Italijana. Ta sinček - Italijan znači očeta. To treba zabeležiti sosebnozato, ker smo čuli mi že pred dlje časa naravnost iz Kopra (in tudi zadnja »Soča potrja to), da je mož resen kandidat za mesto naslednika gospodu vitezu Kl<»diču in ker ln»do njega zaščitnih gotovo hoteli slepiti slovenske jh>-slance s tem, da je mož — Slovenec! Da, rodom je kranjski Slovenec. Ali če bi ne imeli že na koše družili dokazov, kako — dobrohoten slovenskemu narodu je ta Slovenec, nam pa njega siu na gimnaziju v Gorici kriči o političnem in narodnem mišljenju očeta. Zato moramo že dan s povedati vsem, katerih se tiče. in tudi našim jh,slancem, da bi primorski Slovani eventuelno imenovanje tega moža deželnim šolskim nadzornikom smatrali za najhujo provokacijo.
X N a potu umrla. Kmet Ante Crnič iz Starade (okraj Podgrad) je pozval zdravnika k svoji ženi. ki je imela poroditi. Ker pa je zdravnik videl, da Ik> |>orod te-
žak, je zaukazal, naj žen« prepeljejo v bolnišnico na Reko. Ali ko so dospeli do pred Reke, jim je žena umrla od silnih bolečin. To je bilo žalostno potovanje.
Vesti iz Kranjske.
*	50 let učitelj! Nadučitelj v Komendi g. Josip M e s n e r. bo praznoval letos 50-letnico svojega učiteljevanja. Mož more biti jKjnosen in je zaslužil, da mu čestitamo od srca.
*	Iz Št. Petra na Krasu. Dne 7. julija je tu v salonu gostilne g. Ivana Korošca zborovala podružnica družbe sv. Ciiila in Metodija »Pivka«. Došlo je 10 udeležencev, med temi « iz Zagorja.
Ob 5. uri pop. je otvoril zborovanje — mesto odstopivšega predsednika— podpredsednik g. Zupan, pozdravil došle goste, posebno iz Zagorja, kateri se niso bali pota semkaj, med tem ko pogrešamo domačine. Rodoljubje se ne da izsiliti, zato ne smemo obupati, da nas je tako malo število; da pa Pivška podružnica ne zaspi, za to so nam porok že došli gostje iz Zagorja.
Tajnik g. Stroj je poročal o delovanju podružnice v minolem letu. Med tem, ko mnogo podružnic po Slovenskem spi, deluje Pivška podružnica jako vzgledno; kar se delovanja tiče, ga nima para v okolici. V minolem letu je že v tretje postala pokroviteljica in sicer so pristopili kakor pokrovitelji gg. šentf»eterski samci z zneskom 200 K. Tako je sedaj podružnica trikrat pokroviteljica, ima 16 ustanovnikov ter 45 letnikov.
Dohodkov je imela podružnica 528 K 60 st., stroškov 150 K 60 st.; glavni družbi je odposlala 378 K. Pregledovalci računov, gg. Domioelj, Horvat in Mankoč so pregledali račune ter našli vse v najlepšem redu.
O volitvi odbora ie bil izvoljen predsednikom g. Josip Mankoč, zasebnik v St. Petru, kakor nova odbornika pa g. Alojzij Doini-celj, trgovec in posestnik v Zagorju in g. Rudolf Horvat, nadučitelj v Zagorju. Ostali odbor je bil izvoljen prejšnji in sicer: podpredsednikom g. Ivan Zupan, kurat, blagajnikom g. Ferdo Spilar, trgovec, tajnikom g. Valentin Sirej. asistent južne železnice, vtii v St. Petru ; odbornikoma g. Mihael Kalan, nadučitelj in posestnik v Št. Petru ter g. K. Javoršček, nadč. v Košani. Zastop. podružnice na letošnji skupščini v Mariboru, je bil izvoljen g. Valentin Stroj, asistent južne železnice. Ob točki razni predlogi se je posvetovalo, kaj storiti, da se družbi pridobi kolikor mogoče obilnih dohodkov. Na to se je (»obrala udnina od navzočih, kateri so še kakor posebno darilo zložili 15 K.
Ker se ni kdo ni več oglasil za besedo, zaključil je |>odpredsednik g. Zupan zborovanje ob 7. uri zvečer.
Vesti iz Štajerske.
—	Od resnega preko smešnega «1 o ž a 1 o s t e g a. V mariborskem »Slov gospodarju« čitamo, da so v Kozjem z dvema kresoma proslavili god sv. Cirila in Metodija : enim liberalnim in enim klerikalnim ! !
—	V proslavo godu sv. Cirila in Metodija. Na murskem polju je gorelo nad 25 kresov, kakor ena skupina — v sredini velik križ. Na tem mestu se je zbrala velika množica ljudij, topiči so pokali, godba je svirala. To lepo slavje so priredili ljutomerski rodoljubi.
—	A kad. društvo »Triglav« v Gradcu izvolilo je na IV. rednem občnem zl>oru dne 6. t. m. svojim predsednikom tovariša stud. iur. Frana Vidovi č- a.
Vesti iz Koroške.
Proslava godu sv. Cirila i c Metodija. Tudi sirote koroški Slovenci so lejM) proslavili god naših apostolov. V »Miru« čitamo, da so — ker je bilo na predvečer deževno - na dan godu samega na mnogih koroških gorah goreli kresovi, oznanjujoči, »da tudi tu prebiva še slovenski rod, da živi in hoče živeti tudi za bodoče, ukljub vsem drznim napadom in zvitim nakanam zlobnih sovražnikov. — Sosebno lepo je »Narodna šola« v Št. Rupertu pri Veli-kovcu proslavila god naših apostolov. Tu so sodelovali tudi nemški prenapetneži. Seveda bolj od daleč. Ko so videli rakete in čuli slovensko pesem, so pa oni udarili »Die \Vacht am Rheiu«. Ali straža ob Reni straži tudi — Koroško ?
Šolske razmere na Koroškem so naravnost nezmiselne in nedoumne za priprosti človeški razum. Na Šoli v Guštanju sti n. p. razpisani dve učiteljski mesti. Od jed-nega učiteljev zahtevajo znanje slovenščine, od druzega pa ne. Otroci pa so istih starišev !! V 5 razredni šoli v Borovljah je razpisano mesto učiteljice, kateri — ne treba znati jezika otrok !
Ali niso tletne te šolske razmere na Koroškem ?
Večina učiteljev na Koroš k e m so naši narodni nasprotniki. Ali to, da nimajo rodoljubja, bi umeli na vse zadnje ob obstoječih razmerah. Ali da nimajo tudi prav nobenega samoljubja, je to pa že teže umeti. Ako kak učitelj tlačani zloglasni Sudmarcki za borih 20 gld. na leto, to je poniževalno za učiteljski Btan ne gledč na narodnost. Vzvišenost učiteljskega stanu, pa sramotnih 20 gld. na leto — ne, to se ne strinja !
Žalostno znamenje časov. V mali deželi Koroški se je v par dneh dogodilo 8 samomorov.
Bismarckova cesta v Beljaku. Neki veliki German s slovenskim imenom Poltnik je podaril 161 kvadratnih metrov svojega zemljišča — za Bismarckovo cesto. --Haul !
ulici Nuova in c) za volilce z začetno črko K do Z v telovadnici mestne ljudske šole v starem mestu Piazza Vecchia.
Konečni vspeh štetja glasov se razglasi v glavni volitveni dvorani v ulici della Val le.
Glede sestave volilnih okrajev in volilnih teles, dalje onih, ki imajo pravico voliti, potem oseb, ki so lahko voljene, ali, ki ne morejo biti voljene, in glede tega, kako je rabiti volilno pravico in kako se je ravnati o volitvi, opozarjajo se volici na določbe zakona od dne 25. oktobra 1896. drž. zak. st. 220, potem izvršitvenega predpisa k prvemu poglavju omenjenega zakona drž. zak. št. 35 ex 1897, posebno pa dotičnega volilnega predpisa — priloga D izvršitvenega predpisa.
Opominja se, da oni gospodje, k: so bili izsrečkani iz dosedanje komisije, zamorejo biti vnovič izvoljeni v zmislu § 22 več omenjenega zakona.
C. k. davčna administracija.
Trst, dne 10. julija 1901
Volitev v pridobninske komisije.
Vsled naredbe, izdane od visocega c. k. finančnega ministerstva na Dunaju v smislu § 17 volitvenega predpisa gleda volitev v pridobninske komisije in eenitvene komisije za osebne davke (priloga D, izvršitvenega predpisa k I. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 o neposrednem osebnem davku, kateri predpis se nahaja v drž. zakonu št. 35 ex 1897) objavlja se sledeče:
Nadomestne volitve onih udov, kateri v zmislu § 22 pred navedenega zakona niso več udje pridobninske komisije, se izvrše tako-le :
A.	Namestna volitev v p r i -dobninsko komisije I. davčne d r u ž b e. Volilni okraj : Okraji trgovinskih zbornic v Trstu, Gorici in Rovinju, ki so glasom c. naredbe od dne 15. julija 1899 drž. zak. št. 147, združeni v jeden sam priredbeni okraj I. vrste.
Število udov, katere je voliti v komisijo :
1	ud (namesto gospoda Tomaža Sehadelooka) in 1 namestnik (namesto gospoda Isodcra Piani-ja). Volilni komisar: dež. knž. komisar trgovinske zbornice v Trstu.
Volitev se bo vršila v ponedeljek 12. avgusta 1901 ob 10. uri prepoludne do 12. v mali dvorani, I. nadstropje borznega poslopja.
B.	Volitev nadomestna v p r i-dobninsko komisijo II. davčne d r u ž b e. Volilni okraj : okraj trgovinske zbornice Trst.
Število udov, kater j je voliti v komisijo :
2	uda (namesto gospoda Ivana Glanzmann in Paola Kugv) in 2 namestnika (namesto Friderika Meissner in Aleksandra Eulambio). Volilni komisar : dež. knž. komisar trgovinske zbornice v Trstu.
Volitev se bo vršila v torek 13. avgusta 1901 ob 9. uri predpoludne do 1. ure popoludne v mali dvorani. I. nad. borznega poslopja.
C.	Volitev v p r i d o b n i n k o k o-misijo III. davčne družbe. Volilni okraj : mesto Trst z občinami okolice.
Število udov, katere je voliti v komisijo : 2 uda (namesto gospoda Josipa Macerata in Gualtijera Sandrinelli) in 2 namestnika (namesto Demetrija Marco in Leonarda Rom-mel). Volilni komisar : obČ. predstojnik, ali od tega izvoljeni namestnik.
Volitev se bo vršila v četrtek 8. avgusta 1901 ' d 8. ure predpoludne 3. ure popoludne v sobani mestne ljudske šole v ulici Nuova.
D.	Nadomestna volitev v pri-1 dobninsko komisijo IV. davčne družbe. Volilni okraj : mesto Trst z občinami okolice.
Število udov, katere je voliti v komisije : 2 uda (namesto gosp. Viktor Cesca in Alojzija Tommasini) in 2 namestnika (namesto g. Petra Primus in umrlega Josipa Coletti). Volilni komisar : obč. predstojnik ali od tega izvoljeni namestnik.
Volitev se bo vršila v petek 9. avgusta 1901 od 8. uri podpoludne do 3. ure popoludne i. s. a) za volilce z začetno črko Ado G družinskega imena v mestni telovadnici v ulici della Valle : b) za volilce z začetno črko H do Q v telovadnici mestne ljudske šole v
Brzojavna poročila.
Sankcij o n i ran zakon.
DUNAJ 12. (B.) »Wiener Zeitung« objavlja sankcijoniran zakon tičoči se povišanja davščine na žganje in oddajanja jednega dela teh doklad deželnim zakladom v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel.
Imenovanje v učnej stroki.
DUNAJ 12. (B.) Minister za nauk in bogočastje je imenoval učitelja na c. k. višjem gimnaziju v Trstu, Jurija Medanicha, pravim učiteljem na trgovinski sekciji trgovinske iu nautiške akademije v Trstu.
Vročina v severni Ameriki.
CHICAGO 11. (B) V zapadnih obrežjih, ki trpe na veliki suši, še ni padel dež. Dolgotrajajoča vročina je v mnogih okrajih Zjedinjenih držav močno poškodovala letino na koruzi in sadju.
NE VYORK 11. (B) Temperatura je postala hladneja.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 12. (B.) Reuterjeva pisarna javlja iz Zeerusta dne 8. zvečer: General Methuen je na maršu proti Enseisbergu dne 3. zvečer iznenadil en tabor Burov ter je ujel 43 istih. Uplenil je 29 pušk 1100 glav živine 38 voz iu 600 vreč žita. 40 burskih rodbin je bilo odvedenih v angležki tabor. Buri so ostavili 3 mrtve na bojišču. Poveljnik je ubežal. Na angležki strani sta bila 2 moža ranjana.
Ustaja na Kitajskem.
L< >NDON 12. (B.) »Times« javljajo iz Šaugaja, tla se tam trdovratno razširja govorica, da princ Tuan z veliko vojsko koraka proti jugu v pokrajino Šansi ter da se mu je prestolonaslednik pridružil, kar se je moglo goditi le v soglasju s cesarico regenti njo.
Nesreča na železnici.
NE\V-YORK 11. (B.) Na železnici, ki vodi iz Ne\vyorka preko Chicago v St. Lotiis, seje v bližini Springfieldsa (Pensilvanija) udri most. 9 delavcev je bilo ubitih in 8 težko ranjenih.
„Edinost"
se prodaja razveti že v znanih taba-karnah tudi J. Kramar v Rojanu in Hrast, tobakarna Via Poste nuove (zraven prodajal niče Sraolars.)
'elikanska rastava pohištva in 2 tapecarij. Izvenredno ugodne 2 U U U cene. K U K f
VILJEM DALLA T0RRE
Trstu.trg Giovanni 5. (Palaca Diana.) Moje pohištvo donese srečo. ■
f Aleksander Len MinziS
Prva in največja tovarna pohištva 3 {(S	vseh vrst.
fil -TRST f—
TOVARNA:
Via Tesa. vogal Via Limitanea
ZALOGE:
Piazza Rosario št. 2
(šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM-
I
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence. ^
IL0STRO VAKJ CEMIK ZASTONJ 19 FRASKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
Mala oznanila.
I'od to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno inercijo se plaća po 1 nvč. za besedo: za večkratno inercijo pa »e ceni primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih auticipatnih obrokih. Najmanja objava SO nvč-
V Trstu.
Zalog-a likerjev r sodČfh in buteljkah.
Perhauc Jakob ^TJ^Zl
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Pekarne in sladeiearne.
Piazzetta S. Giacomo št. 3 (Corso filijalka ulica Ribor-ro 15 ima vel ko pekarno in sladčičanio. Vedna zaloga vsakovrstnih t.trt, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov. različnih likerjev 5n vin v buteljkah za poroke, birme, krste in drujre slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem % razprodajo.
H. Stibiel
Jak. Perhauc
Ulica Stadion št. 20, pe kama in sladeičarna. j »vež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedeseo« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
drva.
Otrije
InCin v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor pre-moca. koka. trdeira lesa itd. Svoji k svojim !
Muha
fevoji
Pohištvo.
Prva slovenska
izdelovalnica in zaloga zazno vrstnega
pohištva lastnega izdelka Sprejemam naročbe po načrtu. Pelo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c- kr. deželne soduije.)
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča van Cink. ulica S. I>aniele št. 2.
Josip Bizjak
urarski mojster v Trstu ulica Stadion 2"). naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst. brni is i žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizade\al zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela. za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo šiv. 7. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč.. za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah.
trgovec z jedilnim blagom v Trstu,
Konrad Jacopich
Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij. navadnega in najfinejšega olja. najfinejše testenine. nadalje moke. otrol»ov. žito. ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na delielo in drobno. Ceniki franko.
Operater kurjih očes,
i K a 1 i s tv diplomo-
van specijalist Giordani, ima svoj ambulatorij Via Stadion 3. I. ki je odprt od g predp. do H. pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikakoršnih bolečin. Cena za operacijo v ambulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni.
Delavnica
za popravljanje vsakovrstnih strojev. motoijev na plin in brizgalnic vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck & C. v Trstu, ulica Belvedere št. if.
Važno oznanila!
Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da VINA iz VISA, KA ŠTELO V pri SPLITU, I STKE k) BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi •aiofi. anaiizovana in stavljena pod stalno kontrol« zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ninisterstva. Zato se stavlja na vse soda in boteljke kontrolna in garancijska znamka st 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-■terstvo radi pregosteira kvarjanja vina, ki stavlja * resno nevarnost ljud.-tvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji "logi, j«
S tov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nega je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vesti« dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijud zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, U •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo m o raja hneti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novi.
Vino iz Kaštelov pii Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 „
Vino Opollo..... • 38
Belo vino iz Visa ... „ 40 ,
Zahtevajte vselej jamstveno znamko. ^
Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišča^
flCH DIEM.1
Lekarnarja A. Thierry-ja balzam
zeleno varstven«« znamko »nuna« malil ali (» velikih steklenic
4 kra»ne franko.
A. Thierry-ja stolistno mazilo
-J lončka .*» kron f»0 stor franko, razpošilja proti predplačilu:
bb A. Thierry-ja lekarna ,.Pri angelju varhu" m
v Pregradi. Rosrotee Slatina (Rohitsch-Saucrbrun).
DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Eradv, Fleischmarkt 1. - - BUDAPEST: Lekarnar I. pl. Torok in l>r. Kgger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbacb.
■HBHilBHB Na drobno se vdobiva povsod.
JfepresorljiTe ni rež i ee.
Il'i	v Trstu. Piazza Negozianti št 1
V I ItjL l/. priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice Irettine) „Meteor-' in vse druge priprave za plinovo luč ,Auer.u
Automatična briz-galnica.
Najboljše
stiskalnice » grozdje
in OLJKE so liane stiskalnice
najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo : zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice.
Najboljše a uto matične paten-tovane trtne brizgalnice: proti peronosperi
„S Y P H O N I A"
ki delujejo same od sebe, i»e da jih bilo treba goniti.
Stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za
mastiti in obirati grozdje, stroji za su-
tiskalnica za grozdje. šenje sadja in drugih vegetalnih. življenskih in
mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko.
Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice.
Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji na poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo edino le tovarnarji
FH. MA7FARTH & C o.
c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje. Dunaj. II./1. Taborstrasse št. 71
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 450 zlatimi in srebrnimi kolajnami
in pohvalnimi pismi .
Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razproflajalci in zastopniki se iščejo povsodi. kjer še nismo zastopani.
..Čuvati se pred ponarejanjem".

Ugodna prilika.
V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetii se nahaja velik izbor
NAOČNIKOV
v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od 25 nove. vise.
Jfaočniki so zdravniško predpisani.
Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost, dainogiedi za kopno, za po morju in gledališče.
Termometri za m r z 1 i e o, barometri in povekševalne ieče po ugodnih cenah.
Sprejemajo se poprave.
Velika zaloga koles
po nečuveno nizkih cenah. . Nova kolesa I. vrste od K 150.— više. Kolesa ~ ' za dame z ravnim okvirjem, dobrim gumijem K t>5.—. 80.—, i*>.—. 100.—. Pneumatiki, gumijevi nadkrovi, dobre vrste K 9.—. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni.
ir K 18.
Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko „The j uvel " šiva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, tino poliran, s premenjavo na zobno kolo, sivan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov, teza o kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.—
IVAN KRŽE
Trst. — Piazza S. ftiovanni št. <>. — Trst
Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vr-^te iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo al: j tudi brez gobe.
Albert Brosch
Trat. — Via S. Antoni« 5. — Trst.
Kožnhar in izdelovalec kap ■->
I Odlikovan na razstavi v Trstu l 882.
Velika zaloga kožuhovine in kap za ci-j vilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.
j JAKOB BAMBIČ
trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. — Podružnica: Via To rrente 4.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko.
Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami.
Naivoria nni/nctV llustrovani dunajski koncertni ročni akordeon
■'»J™13«!« IlUVUol. vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon, 10 tipk, 2 registra, 20 dvojnih glasov, 2 pridržavdlca, 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja. močen, širok, krasen glas, 35 cm velik krasen inštrument, jamčeno brez napake, 75 najboljših okov. od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena s šolo K 9.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar.
Najnovejše, velika novost! kojim z«more napraviti vsak brez prej-
šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost 5X5 Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasoo škatljico gld. 1.90 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami gld 3.— Za zunanje naročbe se zaračuna zaboj 35 nove.
M. Rundbakin — zaloga
Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. Ceniki gratis in franko.
Proti malokrvnosti, zu rekonvalescente in v obče za vse šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporoča
Ravasinijev
ttlunil linin.
Sestavljen je iz raoijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kin na.
Os. kr. priv. tvornica strojev, brlzgaluie, čelad, cevi j, pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke
Czecn pri Prostjevi Moravskoj
R. A. SMEKAL-A Smic&ov-Praga
X
podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo.
Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati; izučba lahka in brez maši-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori ^Vermorel" po 16 kron. -Avstrija4' po 20 kron franko na vsako pošto ^ Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno.
— Ugodni plačilni pogoji —
Vdobiva se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu, Piazza della Stazione št v. 3.
Poštne pošiljatve s povzetjem.
Gostilna
Dominik Ravalico
TRST. — Ulica Ghega St. 7. — TRST.
Velik izbor vin vseh prvih vrst: vino Teran. Istrsko, Opolo, Vis, najfinejša vina v buteljkah, pivo prvega reda. Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro.
Sprejemajo se aboniranja na obed in večerjo, tudi se »j rejemajo naročbe na dom s točna postrežbo.
Advokat
Dr. Matej Pretner
Podružnica
Spoštovanjem
A. SMEKAL
v Trstu, Via Casea di Risparmio stv. 7 ima odprto svojo pisarno od 8 dop. do 1 pop. !n 4 — 7 pop. Meseea julija in avgusta je ob nedeljaii pisarna zaprta.