Fofftnhm pitilftgs % Leto XXIH., št. It«, iu 17. Cena cent. 80 Upravoištvo: Ljubljana, Puccinijeva olica X. Telet on 31-22, 31-23 31-24 Inseratni oddelek: Ljubliana, Pucctoijeva sli- ca S — Telefon fa. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu Jt. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Cort. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Ki. Italije 10 inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. Izhaja mk dan razen ponedeljka Naročnin« znaia mesečno Lir lšv—, M inozemstvo vključno • »Ponedeljskim J» tromc Lit J6.50. Uredniitvo i T>iM|iiw, Puccinijeva ulica k. 5. — feev. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopisi te ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pob- bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO. italijanskemu narodu Vladar ©sekta predel poveljstvo nad Oboroženimi silami — Maršal Badoglio imenovan za šefa vlade Agencija Štefan! poroča: Rim, 26. julija, s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je sprejel ostavko na mesto predsednika vlade in prvega ministra-tajnika, ki jo je podal Nj. Eksc. Benito M u s s o 1 i n i, ter je za predsednika vlade in prvega ministra imenoval Nj. Eksc. viteza in maršala Italije Pietra B a d o g 1 i a. k, a, in Cesarja Rim, 25. julija, s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je dal Italijanom naslednji oklic: Italijani! Od danes naprej prevzemam poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami. V slovesni uri, ki leži nad usodo domovine, naj vsakdo spet zavzame mesto, kamor ga kličejo dolžnost, zvestoba in boj. Ne sme se trpeti noben korak vstran, ne sme se dovoliti noben očitek. Sleherni Italijan naj se prikloni pred hudimi ranami, ki so raztrgala sveta tla domovine. Italija bo po hrabrosti svojih oboroženih sil, po odločni volji vseh državljanov, v spoštovanju ustanov, ki so jo vedno krepile, spet našla pot navzgor in pot za dvig. Italijani! Danes sem bolj kakor kdaj neločljivo združen z vami po neomajni veri v neumrljivost domovine. Podpisan: Viktor E m a n u e 1. Sopodpisan; Pietro Badoglio. »adoglia Rim, 25. julija 1943. Nj. Eksc. maršal Italije Pietro Badoglio je Italijanom dal naslednji oklic: Italijani! Na zapoved Nj. Vel. Kralja in Cesarja prevzemam vojaško vlado nad državo, in sicer z vso oblastjo. Vojna se nadaljuje. Italija, trdo zadeta v svojih napadenih pokrajinah, v svojih uničenih mestih, ohranja zvestobo dani besedi kot ljubosumna varuhinja svojih tisočletnih izročil. Naj se strnejo vrste okoli Nj. Vel. Kralja in Cesarja, ki je živa podoba domovine ter vzgled za vse. Prejeto naročilo je jasno in razločno ter se bo izvajalo z vso natančnostjo. Kdor si umišlja, da bo mogel ovirati redni razvoj, ali kdor bi skušal motiti javni red, bo neusmiljeno udarjen. Živela Italija! Živel Kralj! Podpisan: maršal Italije Pietro Badoglio. Odre adoglia Rim, 26. jul. s. Šef vlade Badoglio je izda! naslednji ukaz: Prostovoljna Milica za narodno varnost je sestavni del Oboroženih sil naroda in sodeluje z njimi kakor vedno v popolni skladnosti delovanja in namenov za obrambo Domovine. Podpisan: Šef vlade Badoglio Rim, 26. jul. s. Šef vlade in maršal Italije Pietro Badoglio je naslovil na narod tale poziv: Italijani! Po proglasu Nj. Vel. Kralja in Cesarja Italijanom in mojem proglasu naj vsakdo vztraja na svojem delovnem položaju in v svoji odgovornosti. Ni trenutek, da bi se spuščali v demonstracije, ki ne bodo tolerirane. Ta težki trenutek zahteva od vsakogar resnost, disciplino in patriotizem, poln vdanosti najvišjim Interesom naroda. Prepovedana so zbiranja in javna varnost ima ukaz, da jih brez obotavljanja razprši. Podpisan: Badoglio. manifestacije Rim, 26. tul. s. Brž ko je rimsko ljudstvo zvedelo vest, katero je od a j al. radio, da je Nj. Vel. Kralj prevzel poveljništvo Oboroženih sil in imenoval za šefa vlade maršala Badoglia, se je zgrnilo po cestah, in manifestiralo svoje zadovoljstvo in navdušenje. Polagoma so rimske ceste navzlic kasni uri in zatemnitvi dobile lice velikega patriotičnega navdušenja Ob vkzlik'h.: Živela Italija! Živel Kralj! Živel Badoglio! in živela vojska! ter ob petju Mamelijevih himen so se stvorili mogočni sprevodi z letaki in trobojnjcami ki so se usmerili proti Kvirinalu. Ob svojem prihodu so našli ma-mfestanti trg že natrpan z množico, ki je vzklikala Nj. Vel. Kralju in Savojsk; hiši. Med tem, ko je večina množice še postajala in vzklikala vladarju, so se stvorih drugi sprevodi in se napotil; proti vojnemu ministrstvu, kjer so se dvignili vzkliki Ita-lji jn oboroženim silam. Na drugih kraj-h mesta in zlasti pred uredništvi so bile podobne patriotične manifestacije z vzkliki: živela Italija! Veličastna manifestacija je bila na Beneškem trgu, kjer je mncžca vdrla v dvorišče palče ter izpričevala svoje navdušenje in svojo neminljivo strast za usodo domovine. Razširjajoč se po Corsu je ogromna reka ljudstva, pr-šedča z Beneškega trga, od-la na Piazzo Colcnna, kjer je ponovno izrazila svoje nedvoumno patr otstvo ob pet. ju Mamelijeve himne, pesmi Piave in starih himen italijanskega Rissorgimenta. Povsod je rimsko ljudstvo zr.ova potrdilo svo- je globoko zaupanje T neumrljivo usodo domovine pod zvišenjm vodstvom svojega vladarja, usodo, ki je zaupana hrabrim Oboroženim s'"lam. Bologna, 26. juL s. Navzlic kasni url, ob kateri se je razvedelo o spremembi v vladi, je vest vzbudila največje patriotično navdušenje. Takoj so se stvorili sprevodi, ki so šli z velikimi trobojnicami na čeiu po glavnih ulicah mesta ter od tod do periferije in do ljudshih okrajev ob vzklikih: Živela Italija! Živel Kralj! živel Badoglio! Milano, 26. jul. s. Kljub kasni uri se je vest, da je Kralj prevzel poveljništvo nad vsemi Obroženimi silami in imenoval za šefa vlade maršala Italije Petra BaxIoglia, naglo raizširila po vsem mestu in vzbudila povsod goreče patriotične manifestacije ob mogočnem vzklikanju Kralju in Cesarju, Italiji in maršalu Badogliu. i Firenze, 26. julija, s. Cim se je včeraj zvedela po radiu novica o imenovanju maršala Badoglia za šefa vlade, se je navzlic pozni uri takoj zbrala ogromna množica meščanov, ki je v sprevodu korakala skozi središče mesta pred sedež po-veljništva armadnega zbora med prepevanjem domoljubnih pesmi. Po vzlikanju Italiji, kralju in maršalu Badogliu se je ogromna povorka meščanov podala v pe-riferične dele mesta, kjer je povsod obnavljala manifestacije goreče domovinske ljubezni. ' Att acchl avversari nel seffsre centrale respinti Tre plroscafi per 20.soo tonn. afSendati e 14 mercantili per 61.co® tmn< tiasmeggiati nel porto di Siracusa — Un ssmmergibile s&eftiieo colato a picco — 15 veliveli nemiri distrutti H Coma-ndo Supremo coniunica in data di 26 luglio il seguente boJlettino di guerra n. 1157: ln Sicilia attacchi avversari appoggiati da carri armati sono stati respinti nel set-tore centrale del fronte; perdura all'ala settentrionale la violenta pressione nemica. Nel porto di Siracusa velivoli germanici da combattimento affondavano tre piro-scafi per ventimila tonnellate di stazza e danneggiavano 14 mercantili per comples-sive 61.000 tonnellate. Tre appareechi risultano distrutti nel cielo delTIsola dalla aviazione dell'Asse e due dalle batterie della difesa. Nel corso degli ultimi giorni durante attacchi a nostri con vogli le unita navali di seorta abbattevano dieci aerei. Nostri mezzi anti-sommergibili al coman-do del Tenente di Vascello Giulio Pelli da Bonassola (La Spezia) hanno colato a picco nell'AIto Tirreno un sommergibile nemico. Fto.: Generale Ambrosio Sovražni napadi v srednjem odseku odbiti Trije parniki s skupno 20.cca tonami in 14 trgovskih ladij s skupno 61,300 imatni potopljenih v pristanišču Sira-kuse — Sovražna podmornica potopljena — 15 sovražnih letal sestreljenih Vrhovno poveljništvo objavlja dne 26. julija naslednje vojno poročilo št. 1157. Na Siciliji so bili v srednjem odseku bojišča zavrnjeni sovražni napadi, ki so jih podpirali tanki; nadaljuje se na severnem krilu silovit sovražni pritisk. Nad pristaniščem Siracuso so nemška bojna letala potopila tri parnike s skupno 20.000 tonami in poškodovala 14 trgovskih parnikov s skupno G1.000 tonami- V zraku nad otokom je letalstvo Osi uničilo tri letala, dve pa so uničile obrambne baterije. V zadnjih dneh so med napadi na naše konvoje sestrelile pomorske edinice v spremstvu 10 letal. Naša protipodmorniška sredstva pod poveljstvom ladijskega poročnika Giulia Pel-lia iz Bonassole (La Spezia) so potopila na odprtem Tirenskem morju sovražno podmornico. Podpisan: General Ambrosio. Tretji letalski napad na Livorno Livorno, 25. jul s. Preteklo noč je bil tretji sovražni letalski napad na Livorno. Pirati zraka so prišli nad mesto ob pol 1. uri zjutraj, močan ogenj protiletalskih baterij jih je sprejel Nad mestom so se mudili 50 minut. V vsem tem času so izvršili že običajne zločine, zadeli so okrog 300 stanovanjskih hiš. pripadajočih ma lemu meščanstvu in delavskemu sloju. V okraju Sv. Marka so bili zadeti mnogi bloki ljudskih hiš. Cilj zlobnega sovražnega besa so bile tudi nameščenske hiše v okraju Giardino di Cotedo, katere je zgradila hranilnica na kraju izven Livor-na ob cesti Aurelija. torej daleč od mestne meje. Skupno z bombami so številni zažigalni lističi zanetili ogenj v stanovanjskih okrajih Bombardirane so bile po-I novno kolonske hiše neoboroženega pre- Maršal Badoglio bivastva v Slavianu in na posestvu Lapa-dula. Končno je slepi srd sovražnika odvrgel bombe na Borgo Marino v Quercia-nelli, ki je najbolj mirna in prijazna obala livornske riviere in kjer ni nobenega vojaškega objekta, kjer so samo družine odseljencev, ženske in otroci. Brž ko se je napad končal, je ponoči začela delovati pomožna služba. Danes zjutraj so po mrzličnem nočnem delu vsi javni uradi obnovili svoje delo in v mestu se je nadaljeval promet. Livornci so trdo ljudstvo, ki je ponovno dokazalo svojo moško odločnost. Patriotična svečanost v Gorizii Gorizia, 25. jul. s. Gorizia se je danes idealno pridružila bojevnikom, ki branijo sveta tla domovine, s proslavo, ki je imela zaradi resnobnega okvirja, v katerem je potekla in zaradi plebiscitame udeležbe ljudstva in organizacij globok pomen. Nudila je dokaze, kakšno sta ttalijanstvo te zemlje in njena vera, ki jo ima to prebivalstvo v usodo Italije. Pred mogočno po-strojitvijo vojaških zastopstev, naroda in članov raznih združenj ter ob navzočnosti najvišjih zastopnikov oblasti, svojcev padlih in močne skupine vojnih ranjencev, je vojaški kaplan o. Eno Noci opravil v parku pred oltarjem na prostem pri mavzoleju, ki je posvečen v vojni padlim, svečano spravno mašo. Okrog spomenika so imeli častno stražo odlikovanci, bivši bojevniki in vojaki raznih zborov in specialnih čet z vsemi zastavami in prapori mestnih organizacij. Med mašo je p. Noci čital pred mikrofonom ganljivo molitev, posvečeno mestu, sveti Gorizii, da bi Najvišji ščitil hrabre, ki branijo teptana tla Domovine ter z močjo orožja zagotovil vsemu narodu zmago miru in reda, predvsem pa zmago rimske omike nad tistimi, ki zanikajo in uničujejo, kar je dala, najlepšega ln najplemenitejšega na Rim, 26. julija., s. Novi šef vlR*3e cav. Pietro Badoglio je bil rojen 28. septembra L 1871. v kraju Grazzano del Monferra/to. Že zelo mlad je stopil v vojaško akademijo v Turinu, iz katere je izšel z 19. leti kot topniški podporočnik. Po obiskovanju praktične šole je napredoval v poročnika. Kot tak se je udeležil afriške vojne v letih 1886'87." L. 1911. je bil kot kapetan glavnega stana v Libiji. V bojih pri Zamzuru se je teko odlikoval, da si je zaslužil prvo izmed vseh ssdem povišanj za vojne zasluge, ki jih je dosegel v svoji vojaški karieri. Ob izbruhu vojne 1. 191518 je bil podpolkovnik glavnega stana in kot talk dodeljen poveljništvu IL armade, 1. 1916 pa je bil kot polkovnik poveljnik 78. pehotnega po!ka. Dne 6. avgusta istega leta je zavzel giozni Monte Sabotino, ki je bil polnih 14 mesecev nezavzetna postojanka za obraimbo Gorizije, mesta, ki ga je dva dni na to II. armada zmagovito zasedla* Badoglio je bil tedaj za vojne zasluge po-višsn v generalnega majorja. Pil važnih bojih na Kuku in pri Vodicah je bil zopet na čelu svojim vojakom. L. 1917 je baJ določen za podšefa glavnega stana Armanda Diesa in je kot tek prispeval k reorganizaciji vojske ter k pripravam in uresničenju odločilne zmage. Nato je imel naročilo, da se s premaganim sovražnikom pogodi v Villi Giusti o premirju. L. 1920 je bdi odposlan v Venezio Giulio kot izredni komisar, da bi našel rešitev vprašanja Fiumeja, ki ga je zasedel d'Annunzio, nato pa je odšel v posebni misiji najprej v Rumunijo in zatem v Zedinjene države Severne Amerike. Vladar mu je podelil niasJov sabotinskega markija. Leta 1924 je bil veleposlanik v Braziliji in po svojem povratku od tam je bil poviSan v maršala Italije. Že dne 24. februarja 1919 je bil imenovan za senatorja Kraljevine in v novembru istega leta mu je bilo podeljeno odlikovanje ovratnika reda sv. Annunziate. Leta 1927, ko se je izvršila radikalna reforma višjega poveljništva vseh oboroženih sil v državi, je bil imenovan za šefa generalnega glavnega stana, januarja leta 1929 pa je prevzel enotno vlado v Libiji- kjer se mu je posrečilo izpopolniti zasedbo in doseči pomirjenje. Dne 15. novembra 1935 je bil pozvan na položaj Visokega komisarja za Vzhodno Afriko. Ijjot vrhovni poveljnik v Abesiniji je zmagovito zaključil tedanjo vojno in izsilil pohod v Adis Abebo. Bil je prvi podkralj Abesinije in ko je zaprosil in dosegel razrešitev s te funkcije. da bi se vrnil v domovino in prevzel delovanje šefa generalnega glavnega stana, mu je Kralj in Cesar podelil naslov vojvode Adis Abebe. Rim mu je dne 3. julija 1936 podelil častno meščanstvo. Dne 22. septembra 1937 je bil imenovan za predsednika narodnega sveta za proučevanje. Dne 5. novembra 1939 pa je bil navzlic temu, da je dosegel starostno mejo, nadalje potrjen za šefa generalnega glavnega stana, kar je ostal v prvi dobi vojne proti Franciji, Angliji in Grčiji in je bil na svojo prošnjo razrešen šele 5. decembra 1940 področju duhovnih vrednot ln ustvarjalnega življenja Nato je pater Noci imel paitrto-tičen govor, zatrjujoč, da težka ura, ki bije v trenutku zgodovine, veže odločilno čast in bodočnost italijanskega naroda in da se morajo danes vsi zediniti in se strniti okrog junaških bojevnikov, da bo polotok tisti branik vere in dejanja, ob katerem se mora objestnost vdornika usodno razbiti. Po kratki zbranosti množice se je dvignil sam od sebe po obširnem parku visok vzklik, s katerim so ljudstvo in orgamiziranci izrazili svojo voljo do vztrajanja in prenašanja teže sedanjega udara za varno bodočnost domovine, ki mora biti zmagovita. Seja senatne komisije za Italijansko Afriko Rim, 25. jul. s. Pod predsedništvom senatorja Graziolija se je sestala komisija za zadeve Italijanske Afrike in odobrila dva zakonska načrta, tičoča se pravil postopka z oseba imi, bivajočimi v Libiji, ter sprememb vejavne zakonodaje o izrednem načrtu za ojačeno demografsko kolonizacijo v Libiji. Razprave so se udeležili predsednik, poročevalca Innocenti in De Feo ter senator MezzettL ruski poizkusi za prodor nemške obrambe Uničenih je bilo zopet 130 sovjetskih tankov Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo; Sovjetska vojska je tudi včeraj ob kubanskem mostišču, na področju pri Orlu In južno od Ladoškega jezera nadaljevala svoje brezuspešne poskuse, da bi prodrla skozi nemške obrambne postojanke. V vsem južnem odseku od Azovskega morja do Bjelgoroda so njeni napadi, zaradi dosedanjih izgub napram prejšnjim dnem. znatno popustili. V posameznostih se javlja: Ob Kubanskem mostišču so bili krajevni, deloma z močnimi topniškimi in letalskimi silami podprti napadi ustavljeni s prctisunki ali pa razbiti že na izhodiščnih postojankah. Na področju okoli Orla so obnovile sovjetske čete tudi včeraj zopet z močnimi pehotnimi in oklopnimi silami svoje brez. usjx?šne poskuse za prodor južno, južno-vzhodno in severno od mesta. V težkih bojih, deloma iz bližine, so bile z močno podporo ietaie&va ob uničenju številnih oklopnih vozil odbite. Na več mestih so nemške čete prešle v protinapade in vrgle sov ražnika nazaj. Nadaljnji močni napadi južno od Ladoškega jezera so bili odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Neki sovjetski bataljon, ki je prodrl v naše postojanke, je bil v protisunku popolnoma uničen. Skupno je bilo včeraj uničenih 130 sovjetskih oklopnih voz. Na črnem morju so napadle nemške tanke pomorsace edinice lzkitosvansča in sovjetske naprave za natovarjanje ter so potopile .dve oskrbovalni ladji s skupno 800 tonami. Na Siciliji so nemške in Italijanske sile odbile več z oklopnimi silami podprtih napadov proti severnemu in srednjemu odseku fronte. V vodah Sirakuse so potopila nemška bojna letala tri sovražne trgovske ladje s skupno 20.000 tonami in težko poškodovala 14 nadaljnjih prevoznih ladij. Sovražni letalski oddelki so izvedli nove težke teroristične napade proti nemškim mestom. Včeraj podnevi sta bila napadena Hamburg in Koln, kakor tudi nekaj krajev ob severni nfemški obali in na zasedenem zapadnem ozemlju, v pretekli noči pa je bil znova bombardiran Essen. Pri tem so bile povzročene zopet težke izgube med prebivalstvom in velika opustošenja v stanovanjskih okrajih napadenih mest. Letalska obramba je sestrelila iz britansko-ameriških napadajočih letalskih skupin 61 letal. Izgubljenih je bilo 5 lastnih lovskih letal. Oddelek težkih nemških bojnih letal je v noči na 26. julija napadel z bombami vseh kalibrov mesto in pristanišče HulL Tri letala se niso vrnila. Pri včeraj javljenem spopadu nemških zaščitnih edinic z britanskimi brzimi čolni se je uspeh še povečal. Skupno je izgubil sovražnik dva brza čolna, dva nadaljnja pa sta bila zažgana. (Jcatfne ure za urade Visokega Komisarijata Začenši s 26. julijem 1943 se določa delovni čas za vse urade Visokega komisa-riata ln za ostale pokrajinske urade od 9. do 13. in od 16. do 19. ure ob delavnikih, izvzemši ob sobotah, ko bodo uradne ure od 8. do 13. Komisar občinskega podpornega odbora v Ljubljani Eksc. Visoki komisar je imenoval za izrednega komisarja občinskega podpornega odbora v Ljubljani generalnega konzula M. V. S. N. Michela Pallotto. Izredni komisar občine Kočevska Reka Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino flede na čL 3. Kr. dekreta z dne 3. maja 1943- [XI, št. 291, spoznavajoč potrebo po imenovanju izrednega komisarja za občino Kočevska Reka v zameno fašista Guamierija Erminija. odreja: g. Lesar Josip, očeta Franca, je imenovan za izrednega komisarja občine Kočevska Reka v zameno fašista Guamierija Ermana. Civilnemu komisarju v Kočevju je naložena izvršba te odredbe. Ljubljana, 23. julija 1943-XXI. Visoki komisar Giuseppe L°mbrassa. sovjetske izgube Berlin, 26. jul. Med tem ko še nadalje divja bitka v raznih odsekih vzhodnega bojišča in narašča z njo obraba sovjetskega orožja do skrajnih mej, je Stalin, ki bi hotel preiti v zgodovino kot maršal, izdal dnevno povelje svojim hordam, da bi jim čestital k hrabrosti, ki so jo pokazale s tem, da so popolnoma onemogočile nemško ofenzivo. S svojim proglasom skuša moskovski veliki maršal zamenjati karte na mizi in razširiti v svet novico o svojem velikem uspehu ter o zlomu nemške poletne ofenzive. ki je nikdar ni bilo. Ves svet ve, da se je preventivna velika akcija, ki so jo začeli Nemci na področju pri Bjelgorodu spremenila v požar, ki sm0 mu že kakih 20 dni priča čegar posamezne faze, ki so vsem znane, sovražnikom in prijateljem, so veljale sovjetsko vojsko astronomske izgube tankov in hekatom.be na sto tisoče vojakov. Dejansko pa je položaj navzlic proglasu moskovskegea satrapa stabilen in se bitka razvija z nespremenjeno silovitostjo. Kvečjemu bi lahko ugotovili, kakor smo že včeraj napovedovali, prve znake slabosti na prvi strani, kjer je njihovo vrhovno poveljništvo prisiljeno metati v ogenj divizije garde, torej najbolj izbrane čete, ki so jim bilo namenjene drugačne naloge. Številke, ki jih objavljajo rdeči o izgubah naših zaveznikov, so seveda brez podlage, kakor vemo in malo verjetne. Položaj na posameznih žariščih borbe je v luči zadnjih vojaških informacij tale: Vzdolž razvrstitve na kubanskem mostišču in na bojišču ob reki Mius je bilo mogoče zabeležiti ponovne krajevne napade boljševikov, ki so se razbili ob osredotočenem ognju pazljive obrambe, deloma pa takoj zadušeni s protinapadi. Na ne-kem drugem mr-tu ogromne protiboljše-viške razvrstitve in sicer ob srednjem Doncu se je opazila znatna oslabitev ruskega delovanja. Drusačen pa je položaj na področju pri Bjelgorodu, kjer so ogromni oddelki pehote in sovjetskih t^n kov zaman poskušali prebiti nemške črte. Pri Orlu se borba nadaljuje z menjajočo se srečo. To pa nas ne sme zavesti v neumestna dopuščanja ali i-azelabljanja. — Nemško vrhovno poveljništvo je daleč od tega, da bi hrepenelo po prestrižnih uspehih ali po topografskih pridobitvah. Ono še nadalje z vso odločnostjo obrablja dragoceno sovjetsko orožje. To dokazujejo v ostalem številke, ki kažejo, da uspevajo Nemci v tem pogledu s sorazmerno majhnimi izgubami. Tudi na tem mestu bojišča so bile sovjetske čete vržene nazaj po sijajnih protinapadih. Nekateri sovjetski vdori so bUi takoj zadržani, omejeni in izločeni z velikimi izgubami za napadalca. Isto velja tudi za odsek južno od Ladoškega jezera, kjer so se sovjetski napadi gladko razbili ob trdovratni obrambi Nemcev, katerih točno streljale je poželo na tsoče žrtev med sovražnimi napadalnimi valovi. Razen na tisoče padlih, so napadajoči Rusi morali zabeležiti tudi izgubo nadaljnjih 125 tankov, Ako seštejemo vse izgube boljševiških tankov v tej peklenski bitki, dobimo nad 10 oklopnih brigad. Posamezne zgodbe tega ogromnega spopada nam odkrivajo silovitost in zagrizenost borbe. V tem nad vse težavnem boju, v katerem se prot-'bol:'ševiška razvrstitev severovzhodno od Orla upira ponovnim obupnim cfenzivmm naporom boljševikov, se vedno znova kaže hrabrost posameznega borca. Ena izmed takšnih zgodb predstavlja drznost nekega nemškega poročnika. ki je sam un"čil 4 sovjetske tanke® po 44 ton, katerim se je približal in pognal va.nie m agr etične mine. Takšnih zgodb lahko čitamo v nemških 1-stih na stotine. Medtem, ko se na bojfščih nadaljujejo borbe z vso s!lovito«tjo, žanjejo anglosaški zračni pirati svoje lahke lovorike v vojni prot; neoboroženemu civ'lnemu prebivalstvu in spomenikom civilizacije. To pot je bil na vrsti Hamburg, ponosno hanseatsko mesto, kjer je močna skupina britanskih bombnikov predsnočnjim povzročila hudo škodo med prebivalstvom, zlasti v stanovanjskih delih mesta, na spomenikih ra javnih zgradbah. Pri tem je bilo sestreljenih 17. napadajočih letal. Opustošenja anglosaških terorisfčnih letalcev pa niti najmanj ne zmanjšujejo bojnega poten cijala Nemčije niti ne upogne~'o nezlomljive volje nemškega naroda za odpor "n popolne vere v zmago na strani zaveznikov. (»II Po-pclo di Trieste«.) Terorističen letalski napad na Hamburg Berlin. 25. jul. s. Iz vojaškega vira se do-znava. da so sovražne letalske skupine šele popoldne iz velike višine napadle nekatere kraje na Norveškem. Norveško prebivalstvo je utrpelo hude izgube in mnogo poslopij je bile poškodovanih Poročajo o uničenju štirih sovražnih letal Iz istega vira se doznava. da 'p b'l preteklo noč Hamburg cilj silovitega sovražnega teroristenega napada. Velika skupina so vražnih 'etal je vrgla zažigalne m rušilne bombe zlasti na stanovanjske okraje v središču mesta in na področja Altone in Bambercka Nastali so požar. Poročaju tudi o bombardiranju vasi v okolici Hamburga Med nadlegovalnimi poleti nad zapadno Nemčijo so bile tu pa tam odvržene bombe. Poročajo o uničenju 13 sovražnih letal Maršal Antonescu v SIbisju Bukarešta, 26. jul. s. Kondukator maršal Antonescu je prišel v Sibinj. kjer je naslovil vzpodbudne besede na nove oficirje vojske, ki so v tem mestu dovršili tečaj. Nato je kondukator inspiciral vojaške šole. studijska središča, vojna pokopališča, civilne in vojsške bo'nice, šole in samostane ter izrazij predstojnikom ustanov svoje zadovoljstvo zaradi njih brezhibnega d'lo-vanja. M°nakoVo, 26. jul. s. »Abendze^tung« zopet piše o predlogu lista »Chicago Daily Tribune« glede absorbiranja angleškega imperija s strani zvezdnate republike ter zaključuje, da gre žid naravne st proti svojemu cilju, ki obstoja v tem, da bi vsi narodi ;n države stopili v plutokratčnem in beljševiškem top;lniku. K ciničnemu in brutalnemu predlogu lista se pridružuje severnoameriški novinar Raimond Clapper, ki se je vrnil z olrska v Londonu in zatrjuje, da bodo Zedinjene države imele prevladujoč vpliv po koncu vojne, kajti če je res, da sta Anglija in Amerika doslej prenašali največjo težo vejne, je prav tako res, da bo odločilni udarec zadala zvezdnata konfederacija, brez katere b' bilo zaman pričakovati predaje sovražnika. Očitno veruje go- spod Clapper v usodnost zgodovinskega povratka in misli, da se bedo ponovil; dogodki iz leta 1918. Ni pozabljeno, piše moskovski list, da Clapper ponavlja mnenje najbolj uglednih oseb iz Bele hiše, ko pripisuje svoji državj odločujočo vlogo v odločitvi vojne v prid združenih narodv. V dopolnilo bodočega svetovnega reda pod cesarstvom Jude navajamo Žida Lippmanna, ki je te dni govoril o možnost; zavezništva z Ameriko in zatrdil, da bo Francija ostala za več generacij sila tretjega reda. Drugih držav evropske celine nit; ni omenil, kajti smatrajo se že, da je njih usoda odvisna od Sovjetov." Slika je s tem popolna m Juda ji je dal v teh dneh zadnja dopolnila. Manjka samo odobrenje sil Os1. Kazni za prestopke predpisov o živilih Urad za nadzorstvo cen pri Visokem komi-sarijatu za Ljubljansko pokrajino objavlja naslednji seznam trgovcev, ki jih je Kr. kvestura v Ljubljani kaznovala v času od 1. do 15. julija zaradi prestopkov proti uredbi o cenah, kopičenju blaga in nedovoljeni špekulaciji.. Zaradi povišanja cen: Šipič Josip, čevljar. Trata, 4000 lir globe, 30 dni zapora in 30 dni zatvoritve obrata; Ko-cutar Tereza. trgovka, Ljubljana, Mestni trg št. 8 1500 lir globe; Oblat Aleksander, trgovec, Sv. Petra cesta št. 18, 1500 lir globe in 15 dni zatvoritve obrata; Pauer Edvin, trgovec, Zaloška cesta št. 48, 1500 lir globe: Korzika Frančiška, prodajalka. Vrtača št. 3. 500 lir globe in 10 dni zatvoritve obrata: Žalta Josip, trgovec, Puharjeva ul. št. 3, 1000 lir globe: Zalar Ivan, posestnik na Jezerskem št. 13, 3000 lir globe; zaradi nedovoljenega prenosa moke, masla in mesa: Velše Antonija, gospodinja v Orešju št. 4-300 lir globe; Obradovič Marija, gospodinja-Ljubljana, Ulica Stare pravde št 3, 500 lir globe; zaradi prodaje moke brez odrezkov: Kaiscr Robert, prodajalec trgovine na Viktorja Emanuela c. št. 8, 1500 lir globe in 10 dni zatvoritve obrata; zaradi prodaje vina na debelo po neodobre-nih cenah: Lasan Rok. trgovec. Pokopališka ulica 14, 3000 lir globe; Gadnik Lovrenc, zasebnik, Pokopališka ulica št. 18, 3000 lir globe; zaradi odtegnitve blaga normalni porabi: Mole Matej, kmet z Vrhnike, 5000 iir globe in 60 dni zapora: Brilli Emilij, trgovski potnik, Ljubljana, Jenkova ulca 13. 5000 lr globe in 60 dni zapora; Javornik Josip, mesar, Ljubljana, Potočnikova ulica 10, 5000 lir globe in 60 dni zapora ter 30 dn; zatvoritve o_brata; Kveder Lovro. mesar. Poljanska c. 52, 5000 lir globe, 60 dni zapora in 30 dni zatvoritve obrata; Dular Franc, mesar. Trnovski pristan 4, 5000 lir globe, 60 dni zapora in 30 dni zatvoritve obrata: Godec Jos:p, posestnik. Litijska ul. 53. 5000 lir globe in 60 dni zapora: Kastelic Anton, mesar. Poljanska c. 54, 5000 lir globe, 60 dni zapora in 30 dni zatvoritve obrata; Avbelj Josip mesar. Trnovski pristan. 5000 lir globe, 60 dni zapora in 30 dni zatvoritve obrata; Romac Rudolf, krojač, Cglcrjeva ul. 30, 5000 lir globe in 60 dni zapora; Marinčič Stanislav. brezposelni mesar. Opekarska c 6 5000 lir globe in 60 dni zanora; Velkavrh Vladislav, brezposelni mesar, Židovska ul. 4. 5000 lir globe in 60 dni zapora: Šuligoj Benedikt, pek Šmartinska c 18. ovaden civilnemu kazenskemu sodišču v Ljubijan1'; Zmaca Viktorija, trgovka. Beethovnova ul. 15, 3000 !ir in 30 dni zatvoritve obrata: Šuligoj Benedikt, pek Šmartinska c 18 1000 lir globe: Otnerzelj Ivan, upokojenec. Zve/na ul. 9. 1000 lir globe; De-tiček Franc, železničar. Verovškova ul. 15, 500 lir globe; zaradi prodaje industrijskih izdelkov in predmetov po nedovoljenih cenah: Ravnikar Vladimir, industrijec. Marconijeva ul. 8, 1000 lir globe: Curk Matej, gradbenik. M:rje 1 1000 lir globe; Uran Josip, izdelovalec kozmetičnih predmetov. Mestni trg 11 500 lir globe; Jančinar Mirko, drogist. Bežigrad 5. 500 lir globe: Merhar Anton, trgovec. Sv. Petra c. 22, 1000 lir globe; Rohrman Roza. prodajalka tvrdke Pakič, Sv. Petra nasip 27. 1000 lir globe; Novljan Jos;p. prodajalec Gosnodnrske zveze Vošnjakova ul. 20. 1000 lir globe: Ber-nik Valentin, trgovec. Florijanska ul 1, 1000 lir g'obe: Mekinc. Angela, trgovka. Pred Škofijo 16 1000 lir globe; Kvas Tomaž, trgovec. RavniKarieva ul. 5, 1000 lir slobe; Pirnat Ivan. trgovec. Tržaška c. 105. 1000 lir globe: Ogore-lec Ivan, prokunst tvdke Kaimus & OgOTelec. Cesta pod Rcžnk 3 1000 lir globe; Kovačč Anton, trgovec. Višnja ul. 3, 1000 lir globe. Gospo Pred dobro viisiko letino V Italiji, ki zavzema v svetovni proizvodnji vina drugo mesto, je bila vinska letina nekaj let zaporedoma pod povprečjem. Letos pa napovedujejo izredno dobro vinsko letino. Trgatev se bo pričela dva do tri tedne prej, kakor v drugih letih, ker se je zgodaj pričela vegetacijska doba. Po cenitvah iz vrst italijanskih vinskih strokovnjakov bo letošnji vinski pridelek v Italiji, če bo vreme nadalje ugodno, za 25 do 30°/» večji nego je bil lani, ko je zn-šal 32 do 33 milijonov hI Ti strokovnjaki pričakujejo, da bo dosegla letošnja vinska letina 40 milijonov hI, kar je več kakor je znašalo povprečje pridelka v zadniih letih pred vojno. Italija je imela zadnjo dobro vinsko letino leta 1939, ko je pridelala 42.6 milijona hI. Glede na bližnjo trgatev pripravljajo že sedaj nove predpise za vnovčenje vinskega pridelka. Prizadevanje strokovnjakov gre za tem, da se čim večji del pridelka rezervira kot običajno namizno vino in da se uvede strožja kontrola uporabe in prodaje tako-zvanih kvalitetnih vin. V zadnjih letih so bile odtegn.jene splošnemu konsumu precejšnje količine navadnega namiznega vina, ki so se pozneje pojavile kot kvalitetno vino v steklenicah. Tudi izdelovanje specialnih vin (kakor n. pr. vermuta) naj bi se omejilo z namenom, da se potrošni-kc>m nudijo večje količine enotnega namiznega vina. f ¥0 Bojazen Angležev pred uporom Arabcev Ankara, 25. jul. s. Zbor židovskega orož ništva v Palestini je bil nadalje povečan s 5000 možmi, tako da šteje zdaj 25.000 mož v primeri s samo 3000 možmi, ki so jih angleške oblasti dovolile arabskemu orožništvu. Ojačenje kontingentov židovske policije, spravljajo v palestinskih arabskih krogih v zvezo z naraščajočo skrbjo angleškega visokega komisarja zaradi nagega ojačevanja arabskega gibanja. Vi-golu komisr oborožile Žide, da bi z njih pomočjo zatrl sleherni poizkus vstaje s strani Arabcev. Iz Libanona poročajo o obnovljenem komunističnem udejstvo vanju. V Beyruthu in v drugih mestih so bila v nekaj urah štiri komunistična zborovanja, na katerih so sprejeli resolucijo za zedinjenje gibanj. Tudi ženske komunistične organizacije so imele te dni zborovanje v Beyruthu, na katerem so proslavljale boljševizem. Pri vseh teh zborovanjih so bili opaženi juslsi elementi, razkritja o šara' B®r]in, 25. jul. s. Nemški tisk poroča o senzacionalnem odkritju iz tajnih srbskih arhivov, po katerem se da dokazati sedaj, da je bil atentat, izvršen dne 27. julija 1914 v Sarajevu proti avstrijskemu prestolonasledniku, uprizorjen od polkovnika Dragutina Dimitrijeviča. ki je spadal v stalež srbskega glavnega stana. Iz spisov, ki so prišli zdaj na dan, se da ugotoviti nadalje, da ruski vojaški predstavnik v Beogradu, polkovnik Artamanov, takrat ni samo obljubil, da Rusija ne bo zapustila Srbije, temveč je dal na razpolago tudi denarna sredstva za izvršitev tega atentata. 20 letnica lausannske pogodbe Ankara. 26. jul. s. List »Ulus« objavlja članek zunanjega ministra Menemendzo-gla, ki ga, je napisal ob 20-letnici podpisa lausannske pogodbe. Zunanji minister aa-trjuje med drugim, da pogodba po 20 letih ni Izgubila svojega pomena, ter jo označuje za temeljni zakon nove revo'ucionarne Sir.Čjjk Razvoj celulozne industrije Skoraj neopaženo je prišlo zadnja leta v Evropi kakor tudi v prekomorskih državah do znatnega razvoja proizvodnje celuloze, ki se danes uporablja kot osnovna sirovina za najrazličnejše preizvode. Širša javnost si danes niti ne predstavlja, kakšnim različnim namenom danes služi celuloza. Znano je, da se znaten del celuloze uporablja za proizvodnjo papirja in v vedno večji meri tudi za proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken. Toda s tem še niso izčrpane vse možnosti za uporabo celuloze, ki služi tudi za izdelovanje lepil, lakov, terpentina, za predelavo v alkohol kvas, brezdimni smodnik in v razne vrste raz-nesil. Končno je omeniti tudi rastočo uporabo celuloze za živinsko krmo, zlasti v skandinavsk h državah. Težkoče, ki so nastale za nordijske države pri izvezu celuloze, so v znatni meri pripomogle k temu napredku. Pred vojno so nordijske države zavzemale odločilno mesto v svetovnem izvezu celuloze in papirja, saj so krile polovico vse svetovne uvozne potrebe. Celulozna industrija Skandinavije je obsegala eno tretjino svetovne proizvodnje, v svetovnem izvozu lesovine in celuloze pa je odpadlo pred vojno na skandinavske države 85 %. odnosno 70 %. Švedska sama je r,a leto proizvajala 2.5 milijona ton celuloze in je 90 % proizvodnje izvozila v inozemstvo, predvsem v Zedinjene države, Anglijo in Francijo. Vojni dogodki. M so prinesli zaporo Ska-gerraka, so onemogočili ta izvoz in švedska je morala najti nadomestek za izgubljena tržišča deloma na domačem trgu, deloma pa v celinski Evropi. Seveda pa izvoz v Evropo (zlasti v Nemčijo, Švico, Madžarsko ter v manjšem obsegu tudi v Belgijo. Holandsko in Dansko) ne more nadomestiti celotnega izpadka pri izvozu. Kakor poroča vodilni švedski strokovnjak za celulozo v listu »Svensk Utrikeshan-del«, je švedski navzlic temu uspelo obdržati proizvodnjo na polovici predvojne višine, čeprav je švedska pred vojno potrošila doma le 10 % celotne proizvodnje. K temu je pripomogla rastoča uporaba celuloze kot sirovine za druge namene poleg izvoza v celinsko Evropo. Predvsem se je povečala domača potrošnja, ki danes absorbira dve tretjini celotne proizvodnje. Z uspehom že več let na švedskem uporabljajo celulozo za krmljenje živine, kar se je prav dobro obneslo in v ta namen izdelujejo posebno krmilno celulozo. švedska pa se zaveda, da po končani vojni ne bo imela lahkega stalfšča pri obnovi izvoza, kajti tudi drugje na svetu so v zadnjih letih nastale številne nove tvornice. To vel-a zlasti za Italijo in Nemč:jo, kjer je nagli razvoj proizvodnje umetnih tekstilnih vlaken narekoval izgraditev domače proizvodnje celuloze, pri čemer danes z uspehom uporabljajo ne samo les, temveč tudi trsje (kakor na primer v Italiji) ter tudi slamo in slične odpadke. V Zedinjen-h državah so zgradili veliko število celuloznih tvornic, tako ob Missisip-piju, v Južni Ameriki pa so bile ustanovljene nove tvornice, ki predelujejo s^mo v celulozo. Ogromni brazilski gozdovi ob amazonskem veletoku se v vedno večji meri izkoriščajo za pridobivanje celuloze. Tudi Japonska je v zadnjih letih postala docela neodvisna od uvoza eeluloze iz Evrope, odkar je izgradila to industrijo v Mandžuriji. V Evropi pa so nastale številne nove tvornice tudi v Madžarski, Ru-muniji, Španiji in Portugalski. V Franciji so pričeli graditi nove tvornice ob Biskajskem zalivu. četudi bodo mnoge države, ki so prej uvažale švedsko celulozo, v bodoče odpadle kot uvoznice švedske celuloze, je treba vendar upoštevati, da se je tudi potrošnja celuloze silno povečala in da so nastale številne nove industrije, ki uporabljajo ee-lulozo kot sirovino. 3360 na 60, število raznih vrst posod za olje ln bencin pa od 2000 na 74. že sama redukcija različnih oblik enega in Istega predmeta je omogočila bistveno povečanje proizvodnje. K temu je še pripomogla boljša organizacija celotne proizvodnje na ta način, da so posamezna podjetja prevzela le izdelovanje majhnega števila predmetov iste vrste, ki se danes izdelujejo v velikih serijah in v tekoči proizvodnji. Istočasno so šle preizkušnje za tem, da se ugotovi, koliko delovnega časa je potrebno za izdelavo enega in istega predmeta v raznih podjetjih. Primerjava ugotovljenega delovnega časa je dala dragocene podatke za racionalnejšo ureditev proizvodnje v posameznih obratih. Razlike so bile tu prav znatne. Tako je bilo na primer pri proizvajalcih tipiziranih izolatorjev za visoke napetosti ugotovljeno, da znaša uporabljeni delovni čas v najboljšem podjetju le 3.1 minute, v najslabšem pa 14.4 minute. Delovni čas, ki je potreben, da se izdela daljnogled za protiletalski top. je znašal v najboljšem podjetju 8580 minut, v najslabšem pa 21.120 minut. Izkušnje podjetij z najboljšimi uspehi so v interesu povečanja vojne proizvodnje na razpolago ostalim podjetjem iste stroke, da lahko najdejo pota in sredstva za racionalnejšo organizacijo proizvodnje. Po izvršenih ugotovitvah je bila na novo organizirana tudi oddaja naročil ,in sicer tako, da se proizvodnja enega in istega predmeta po možnosti koncentrira v najbolj sposobnih podjetjih, ki se specializirajo za izdelovanje dotičnega predmeta in prepu-ste proizvodnjo ostalih predmetov drugim podjetjem. Tako se danes veliki železni nosilci izdelujejo samo še v treh velikih železarnah, medtem ko so jih prej izdelovali v 11 obratih. Nahrbtnike za letalce izdeluje danes samo še 18 obratov, medtem ko je bila prej proizvodnja razdeljena na 42 obratov. Navedeni primeri nudijo seveda le nepopolno sliko o obsegu doseženih uspehov v oboroževalni proizvodnji-Iz teh primerov pa je lahko spoznati o-snovna načela, ki so omogočila v razmeroma kratkem času znatno povečanje proizvajalne sposobnosti podjetij. Pisarna gospodarskih svetovalcev v Ljubljani Po zgledu zapadnih držav je bila pri nas že leta 1939 uvedena institucija gospodarskih svetovalcev, t. j. akademskega svobodnega poklica kvalificiranih strokovnjakov za gospodarska vprašanja. Gospodarski svetovalci so si najeli skupno pisarno, ki se nahaja v Ljubljani na Rimskem trgu št. 9 (pred sodnijo). Pisarna je začela poslovati 1. julija t 1. pod imenom: Pisarna gospodarskih svetovalcev. Skupna pisarna ima namen, interesentom olajšati stike s posameznimi gospodarskimi svetovalci. Interesenti - nalogodajalci imajo pri tem popolno svobodo pri izberi svetovalca, ki vsak vrši svojo funkcijo za sebe in je za sebe tudi polno odgovoren v smislu § 5. uredbe o gospodarskih svetovalcih. Vsak svetovalec je še posebej vezan pri poverjenem mu nalogu napram vsakomur na najstrožjo molčečnost Delokrog, ki se mu posvečajo naši domači gospodarski svetovalci, je zelo obsežen. Njihova najvažnejša opravila so: gospodarski nasveti (finančni, borzni, zavarovalni, davčni itd.); analiza trga in konjunkture; strokovni nasveti in pomoč gospodarskim družbam pri njih ustanovitvi, preureditvi, sanaciji, fuziji, razdružitvi in likvidaciji; strokovna pomoč nadzornim organom; sestavljanje, ugotovitve, ocenitev ter revizija imovine gospodarskih podjetih in ustanov; organizacija in reorganizacija podjetij ter njih računovodstva (knjigovodstva, kalkulacije, statistike in proračuna), njih revizija in kontrola; vodenje računovodstva za račun tretjih oseb; analiza obrata in bilance; racionalizacija gospodarskega poslovanja; uprava premoženj, sporazumna ali prisilna; varuštvo in skrbstvo imovine, delno ali popolnoma preklicanih, mladoletnih in odsotnih; poravnave, sprave, premoženjske ureditve; strokovna razsodništva; sodno izvedeništvo za splošno ter trgovsko, industrijsko, bančno in zadružno knjigovodstvo, za bilance, za revizijo, za računsko stroko ter za druge gospodarske panoge; vsi drugi gospodarski pomožni posli, zlasti zaupniški posli, zaupna dela in prevodi v italijanski, nemški, angleški, francoski, nizozemski, ruski in srbohrvatski jezik in iz teh jezikov. Upamo, da bodo gospodarski svetovalci s svojo novoustanovljeno pisarno našli pri naši javnosti, posebej pri našem gospodarstvu, prijazen sprejem. Racionalizacija v nemški industrijski proizvodnji V listu »Vierjahresplan« je nemški državni minister za oboroževanje in municijo Speer objavil nekaj zanimivih podatkov, ki kažejo, kakšni uspehi so bili doseženi v prizadevanju, da se z racionalizacijo doseže povečanje nemške industrijske proizvodnje. Izdani ukrepi so šli predvsem za tem, da se doseže štednja pri delovnem času in pri uporabi surovin, kar je bilo doseženo z znatno redukcijo raznih vrst izdelkov odnosno s tipiziranjem. To delo so opravila nemška podjetja v lastnem delokrogu v okviru odborov in krožkov, ki so bili ustanovljeni za posamazn« vrste izdelkov. Največji uspehi so bili doseženi z zmanjšanjem števila tipov posameznih izdelkov. Tako izdelujejo danes v Nemčiji le še 848 vrst raznih klešč, medtem ko so prej pod-jetja izdelovala 6475 vrst. število raznih j oblik sekir in kladiv je bjjo zmanjšano od i kar bo mogoče izvršiti šele po vojni, Gospodarske vesti — potniški promet na nemških železnicah. čeprav so bile v Nemčiji izdane občutne omejitve za potovanje po železnici in je bilo tudi število potniških vlakov reducirano, je zadnja leta število prevoženih potnikov izredno naraslo, kar nam priča naglo naraščanje dohodkov nemških železnic od potniškega prometa. Leta 1938 so znašali ti dohodki 1430 ra(i\?onov mark, naslednje leto 1690 milijonov, leta 1941, 2430 milijonov in lani 4033 milijonov mark (za 182o/„ več nego leta 1938). To povečanje dohodkov je le deloma posledica ukinjenja nekaterih tarifnih ugodnosti (zlasti nedeljskih voznih listkov in ugodnosti za počitniška potovanja) ter delnega povišanja ' tarife za brzovlake; v znatni meri gre to povišanje na račun večjega števila potnikov' in okolnosti, da se v večji meri uporablja drugi potniški razred. Strokovnjaki cenijo, da so lani nemške železnice prevozile za 50% več potnikov kakor v zadnjem letu pred vojno. Posebno so se v vojni pomnožila poklicna potovanja, na katera se prometne omejitve ne nanašajo. Kakor je razvidno iz zadnje bilance nemških drža^mih železnic, se ni povečal samo dohodek od potniškega prometa, temveč se je premakni-lo tudi razmerje med dohodki od potniškega in blagovnega prometa. Leta 1938 je odpadlo od 100 mark obratnih dohodkov nemških železnic 28 mark na potniški promet, lani pa 42 mark. S tem se je rentabilnost železnic bistveno zboljšala. Seveda pa je pri tem tudi upoštevati, da zahteva intenzivni potniški promet tudi večjo obnovo voznega parka in naprav, Ing. Francd Urbas: Naša rodbinska in hišna Ime Vetmik (Vetermk) pomeni lahko vetr-r.'k kje na kakšnem stolpu, pripravo za dole čanje smeri vetra Pahljača za vetranie ie tudi vetrnik -n ml:nom na veter so d:'li tudi naz'.v vetrnik. Naprava pri vrat h in vhodih, ki naj preprečuje prevelik prepih in ki jo s poslovenjenim izrazom napačno nazivamo vetrolov, ima prav len naš naziv vetrnik. Lep je naš izraz vetrnik za stojko. soho v ostre'ju. stogih in podobnih Iesen;h konstrukcijah. Dosti imamo krajev z imenom Vetnrca. Vetrnik Vetrno; pa so menda doHi cdtod -me naši Vetrnik1 ali pa po cvetlici veterniku ah vetrenku. Od kod ime V:harnik? Kaj naj bi pomenilo? Ali ni nastalo kje ob morju, ker se mi zdi. da pravijo- nekim obmorskim pt'cam. ki se včasih zalete celo daleč v notranjost: viha rnik. Zelo prijazno se glasi lepo naše ime V n-#ek. ki pa bo izv:ralo mofda od Vincenci. me ra od vinčka Viternik pcmem v'tmik. nož. s katerim krojimo in režemo vitre: pa kešu. spletenemu 'z viter. pravijo vitrnik. Ime V;ter na pomen: vitro, gladko in vitko vrbovo ali leskovo 'eto rasel = letoraslo mladiko, kakršne uporablia-jo za pletenje različnih pletenic košev itd Ni treba, da izhaja naše :me Vt prav od Vida (sv. VicT) ksjti to ime zasled;mo že v sred1 devetega stoletja ali samesa ali pa v najrazličnejših zloženkah: Vit. V;tomisl. Vitan. Vitemar. Vitemir. Vitigon. Vitislav. Vitobra-ter Vitoglav Vit. -i. ž., je drug izraz za naš vijak, pa vsak vijak ima viti - vzvoje (Schraubengange) Voglar je bil pač oglar, pa voglarjem, ki voglarijo — preže pri ženitovanjih in tudi per hajaJem pravijo voglar. Vogelnik pravijo kamnu v vogalu, zlasti če je še nekoliko ven pomaknjen in služi za vornik (Prellstein). Najbrže je Vogelnik bil doma iz Vogel, katero ime je pogosto pri naših krajevnih imenih Tudi ime Vornik je pogosto in bo menda pomenilo le samo ornika, orača. Vožej je bil pač vožar = vrvar. ki je izdeloval veže — vrvi. Vezec je vezal poškodovano posodje. bil piskrovez; pa kdor veze vezenine = tke, je tudi vezec. Z:dar. Zidarič. Zidavec, Zima, Zvonec. Zgonec. Zgonik Zupan. Zupančič, Zupanič, Zlate. Zlatar. Zlatič, Zlatarič. Zlatnik. Zla-tečnik = kdor je zlatenčen. Zobe. Zlomek so na''a imena, ki jih vsak pozna. Zaglavnik = zglavnik pravijo železnemu štrinožnemu stojalu na nekdanjih ogniiščih. na te so opirali konce polen, da so imeli poševno lego in tako lepše in pripravnejše goreli na ognjišču ob lonc;h ali pod kotlom, visečim na vengah. Pa so dobila tudi debelejša, što-rasta polena sama ime zaglavnik ali zglavnik. Po nekdanjih plavžih in topilnicah so imenovali naši plavžarji in topilničarji oni kamen, s katerim so oblagali topilske peči in plavže-z imenom zaglavnik. Lepo je to povedano in kar s pridom bi ta izraz prenesli za podobne in slične obloge v sedanjem plavžarstvu pri topilnicah in podobnih industrijskih in tehničnih pečeh. Zmazek je vsako mazilo, maža, tudi koloni ?z, mast za usnje in čevlje ima to ime; seveda pa pravimo sedaj z novodobnim pomenom zmazek tudi vsaki slabi pisariji, sliki in delu. Nekam nenavadno se glasi ime Zabmjak. Izraz pomeni zabrnjak na tkalčevih statvah. Ko je tkalec dotkal svoj kos platna, za kolikor je pač imel osnove, odreže dotkano blago in pusti na vratilu konce prejšnje osnove ali tudi pas stkanega platna, na kateregapritrdi in naveže nevo osnovo. In temu ostanku ali odrezku na vratilu pravijo zabrnjak. Imamo še samostalnika brnje in prnje — cunje, pa glagol za-bmati = pokriti, odeti se v cunje. Zabrnjan človek = cunjast človek, pa je Zabmjak morda dobil od tod svoje ime. Zabunec pravijo belemu ženskemu krihi. Ime Zavratnik pomeni zavratnik — za vratno ruto pa našo novodobno kravato = ovratnico: zavratnik je tisti, ki na zvit in zavraten način mori; tudi tilniku pravijo nekod zavrat" n'k. Vendar sodim, da ima ime svoj izvor po kakšnem kraju, kajti Zavratec in podobnih krajevnih imen je pri nas veliko. Zobnik pravijo naši vozniki in konjarji vreči, ki jo nataknejo konju preko glave, da zob-1 je iz nje; zobnik je tudi samo vreča za spravljanje in shranjevanje konjske zobi. Mizarji imenujejo posebno vrsto stružcev (obličev) zobnik (Zahnhobel); pa tudi rastlino zobnik poznamo. Vsekakor je najbrže rastlina prispevala svoje ime našim Zobnikom. Zrnec (Zme) je lepo naše ime. Tako imenujemo po naše kamenino granit, kar povsem ustreza strukturi in svojstvu granita. Tudi Zvarek je lepo ime, ki pomeni poleg znanih zvarkov v plavžih, topilnicah (Leg, Leig ali Lech), t. j. žlindrastih sprijemkov, odpadi; ov tudi vsako prevreto, zavreto tekočino. Zelenec pomeni predvsem kuščarja in ptico zelenčko, zelenca iz rodu kalinov; pa tudi konja zelenka (zelenko) = belca (Eisenschim mel); dalje je tudi vrag, zlomek (Zlomek) zelenec med našim narodom, ki mu sicer na sprofno pripisuje črno barvo. Kaj ni morda prišel zelenec v pomenu vrag k nam s števil- nimi čarovniskimi procesi, kjer figurini vrag v nemško pisanih sodnijskih protokolih kot der griine Hans ali der griine Georg? Kdor nosi zeleno suknjo, posebno nekdaj financarji in dacarji, je dobil priimek zelenec. Končno je kamenina klorit imenovana zelenec po svoji značilni in lepi zeleni barvi. Najbrže ao dobili naši Zelenci ime iz živalstva, kajti imamo tudi Kuščarje. Nemški vojn poročevalec Hans Adolf Weber piše-: Na Kreti je vse popolnoma drugače. To ;ie krilat:ca, ki jo slišiš na Kreti vsak dan neštete krat. Ponavljajo jo posebno nemški vojaki, ki odhajajo s Krete v domovino na dopust, kakor tudi tisti, ki se vračajo z dopusta v domovino. Nikjer drugje na evropskih tleh niso naravni obrambni pogoji tako ugodni, kakor tukaj na tej najjužnejši točki evropskega ozemlja. Kako težki boji so bili tod okrog pred dvema letoma, ko so bili nemški vojaki v borbi za osrednjo točko med Atenami in severno Afriko, o tem ne govore samo tedanja poročila nemškega vrhovnega poveljstva, to :zpričujcjo tudi pokopališča nemških junakov, padalcev in gorsk;h polkov, ki so se tukaj borili ramo ob rami z italijanskimi vojaki ter so imel: posebno težke pogoje zaradi klime, kakor tudi zaradi velike množine sovražnih oddelkov. Odtlej sta minili dve leti. Obrambne naprave, k. jih je tedanja borba pustila več ali manj cele, sc bile v tem času 'zpopol-njene. obenem pa so bili proučeni vsi pogoji obrambe, ki hoče napraviti otok ne-zavzeten in nedostopen tudi, če b; sovražnik poskusil nanj napad z največjimi žrtvami. Kreta meri v dolžino 250 km, široka je povprečno 40 km. To je skalovit, neprijazen otok. Neposredno iz morja se dvigajo strmj bregovi ki naraščajo v notranjosti otoka do 2500 m viš'ne. Med temi gorami in gorskimi masivi najdemo tu J3 tam kakšno zajedo, ki sega od nabrežja v notranjost. Toda vse nabrežne nižine padajo pretj morju ter učinkujejo zaradi tega kot nekakšne ov're. V tem goratem terenu, med nabrežnimi n-žavami in visoko ravnico se je nadaljevalo obrambno delo nemške in italijanske vojske. Ni bilo dovolj, da so hrabre čete zavzele postojanke, v katerih so prej gospodar'li Angleži in Grki. Te postojanke je bilo treba po zavzetju popolnoma obnov i t-ter na novo izgraditi. Lahko se reče, da je bilo v tem pogledu izvršeno postoterjeno delo. Mnogo orožja, od lahkih strojnic do težkih topov, so pri tem vgradili v skale ter jih utrdili z betonom. Tako se zdi danesj kakor da rastejo topovi jn strojnice na Kreti naravnost iz zemlje, kjer so opremljeni z vsestranko naravno zaščito. Vse položaje ščitijo več metrov debele stene -z betona, ki skrbe ne le za neranljivost borcev, ampak tudi orožja. Obrambne postojanke na Kreti so tako urejene, da je mogoče z otoka streljati na vse p+"vni in v vse smeri. Za primer napa "lorja je poskrbljeno tudi za žari c ambo v zraku. ' eta ne razpolaga samo z mogoč- ni ;imi masivi, marveč tudi z nešte- ti lami. Te votline so v teku zadnjih d pionirji povezali s podzemskimi h začela vidno izražati rodovitnost Nilove poplave. Pasji dnevi so torej bili v deželi piramid radostno pričakovani in sprejeti, če pa so jih Egipčani pričakovali z nestrpnostjo, jih niso nič kaj radi pričakovali v severnejših krajih, zlasti v dežeLah na severni strani Sredozemskega morja. Rimljani in Grki so na podlagi lastnih izkušenj sodili, da so ti dnevi zanje škodljivi in nevarni. In kako bi tudi ne bili; To je doba sončaric, epidemij in neviht, k' prinaši io Obrežje v Heraklionu na Kreti Italijanska podmornica se vrača v svoje oporišče po uspešnem križarenj po Sredozemskem morju ljudskemu zdravju in sp^šni blaginji vse prej nego koristi. V pasjih dnevih je časih tudi veljalo pravilo, da človek ne sme razgret v vodo ter ne sme piti iz studencev, ki so izpostavljeni sončni pripalici. In res ima vsa ta opreznost nekaj za sebe. Razgretemu truplu mrza voda zaradi nenedne ohladitve škoduje, studenčnica, ki je izpostavljena sončni pripeki, pa prav tako Mifoo povOTočl resna otooJen^a. Na nepojasnjen način so v starih časih smatrali za, škodljivo sklepanje zakona v vroči dobri, pasjih dni Po drugi strani pa je treba te reč nekoliko trezneje premotriti, kajti vročina ^e škodljiva samo po eni strani. V, dobi pasjih dni namreč dozorevata žito tn grozdje, brez katerih bi bile kašče in kleti prazne. antski jezdeci u Te dve besedi vsebujeta na prvi pogled nekaj groznega, čeprav označujeta zelo enostavno reč: par lesenih hlodov, nekaj bodičaste žice in žebljev. Razen teh treh reči ni namreč potrebna nobena druga stvar za slovite »španske jezdece«. Ovira je hitro narejena, udomačena pa v sedanji vojni povsod že tako, da ni med ljudmi človeka, ki bi je ne poznal. Španski jezdeci spadajo namreč prav tako k rekvizitom vojne kal ker patrone, bombe in granate. Na bojišču sc časih vlečejo postojanke na kilometre daleč. In na kilometre daleč se vlečejo tudi »španski jezdeci«. Kajti, kakoT smo dejali, »španski jezdeci« spadajo med najne' obhodnejše potrebščine vojne.. Čemu jih uporabljajo? Zato, ker lahko rešijo marsikateremu vojaku življenje. Za marsikaterega pešca pomeni »španski jezdec« več, kakor si predstavlja navaden smrtnik pod tema dvema besedama. Vojak, ki se je prikopal do sovražnega jarka, nikoli ne pozabi, kaj je njegova prva dolžnost Njegova prva dolžnost je, da si preskrbi »španskega jezdeca«. Običajno se zgodi to v postojanki nekaj sto metrov za glavnim bojiščem, kjer bruna navzkriž povežejo s povprečnimi bruni, nato pa jih opno z bodičasto žico »Španski jezdeci« so vedno približno enako visoki, njih dolžina pa se ravna po krajevnih potrebah. Časih bo dolgi 10, 20, pa tudi 100 m. »Španskih jezdecev, ne moti v njihovi stoični drži noben vojni dogodek. Strojnice lahko regljajo še tako glasno, tepevi lahko še tako silovito besnijo, metalci min in plamena lahko še tako bruhajo ogenj iz sebe — možje, ki stoje za »španskimi jezdeci«. 6e ne dajo zaradi tega motiti Kadar pa četa udari naprej in planejo možje iz zakepov, tedaj se začno tudi »španski jezdeci« premikati. Pomikajo se navadno pred napredujočo četo. kajti njih naloga ni samo v tem, da ščitijo življenje vojakov, temveč tudi maskirajo napadalčeve namene. Tako se »španski jezdeci« pomikajo skozi prostor brez gospodarja, čez kamen in zemljo, pesek in barje. »Španski jezdeci« pa imajo tudi svoje posebno spremstvo. To so vreče peska, ki po- tujejo z njimi sem in tja po fronti. Kamor položi »španski jezdec« svojo leseno ali železno nogo; tam se pojavi pred njim tudi cel kup vreč s peskom. Seveda se taka premikanja ne vrš-e podnevi, temveč ponoči, ko je tema naj-gostej.ša. Vreče s peskom časih prestrežejo :n ustavijo svinčenko, ki je morda namenjena vojaku, ki stoji na preži ali na straž: za »španskim jezdecem«. S »španskimi jezdeci« in vrečami peska imajo na fronti opraviti delavski oddelki, ki so z izgotavljanjem prvih ter z dona_šanjem vreč peska neprestano zaposleni. Toda ko so »španski jezdeci« postavljeni na svoje mesto, takrat se delavci od njih poslove. Prevzamejo jih pešci, ki leže navadno zakopani za njimi. V tej vojni gotovo ni bojevnika, ki je bil na fronti, pa še ni premikal bodisi »španskih jezdecev« ali vreč s peskom. Vsak pešcc je imel gotovo opraviti s tema dvema vojnima rekvizitoma. Čas:h je treba te tovore prenašati kakor za rekord, čeprav takšni rekorderski podvigi v vojni nič ne štejejo. Kadar je ponoči tema kakor v rogu in ne vidiš niti roke pred sabo, takrat ac podani najboljši pogoji za postavljanje »španskih jezdecev«. Tako vidimo, da so »španski jezdeci« sestaven in nepogrešljiv dei sodobne vojne, in sicer tiste vojne,' kj se ne odigrava s šumom in hrupom. Po teh jezdecih ne pride nihče do slave in veličine, čeprav je ta pot polna nevarnosti in zahteva časih ogromno truda. vfH, če se vpdšite takoj prve dni avgusta v učne tečaje v Llcbtentaraovem zavodu. Poučevali bodo vse predmete samo gimnazijski profesorji. Vabljeni so tudd dijaki (inje), ki nimajo popravnega izpifba, a žele kakšen predmet temeljito prede'ati. Učnina nizka. Vpisovanje od 2. do 5. avgusta dmevnO od 9. do 11. ure. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod, Ambrožev trg. u— Društvu »Dom slepih« v Ljubljani, daruje neimenovana gospa lir 200 v poča^ stitev spomina svojega pokojnega, soproga. u— Lovska psi ca ptičarka, kratkodlaka, ki sliši na ime »Beba«, se je v petek zvečer Izgubila. Odda naj se proti dobri nagradi v hotelu Metropol. u— Mlad volčjak — ovčarski pes, ki nekoliko slabo vidi, se je v nedeljo izgubil ter zato prosimo prijatelja živali, ki ga je našel, naj ga vrne lastniku v pritličju Šubičeve ulice 9. u— Nesreče. V bolnišnico so pri peljali 121etnega delavčevega sinčka Franca Ver-beca, ki mu je padel plug na desno nogo in mu jo poškodoval. 14 letni dijak Jakob Obreza iz Ljubljane si je pri padcu zlomil levico. Levo nogo si je zlomila, ko je padla pri domačem vodnjaku, 211etna šiviljia Marija Gregoričeva iz Gradaca. Konj je brcnil v glavo 10-letnega delavčevega sina Franca Bristavca iz Borovnice. Ponesrečenci s« zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske .splošne bolnišnice. Z Gtsvemskeza Sestanek koroških kmečkih v°dij. Na nedavnem službenem sestanku koroških kmečkih vodij v Celovcu je predaval gospodarski strokovnjak dr. Lbhr z Dunaja. Podal je pregled o letošnji žetvi v Nemčiji :n v drugih evropskh državah. Okrožni kmečki vodje so potem poročali, kolikšen bo pridelek v posameznih krajih. Razpravljali so še o drugih aktualnih gospodarskih vprašanjih. R°roški stavbeniki so zborovali. V Veli-kovcu so se zbral; na sestanku koroški stavben ki, ki sta jih pozdravila obrtniški vodja Stendal in komisar za stanovanja dr. Petr č. ki je govoril o stanovanjskih vprašanjih in o nuj r osti rešitve vprašanja zasilnih stanovanj. Nov grob. V Kranju je umrlr f roga uradnika Zofija Orešičeva roj. Sak.i čeva. Pokopali so jo v nedeljo na pokopališču v Kranju. Beloruske mladinske vodteljice na Koroškem. Na povabilo mladinskega vodstva so bile od 21. do 26. t. m. na Kovcškem beloruske mladinske voditeljice, da so se seznanile z ustanovami Hitlerjeve mladine m da so spoznale znaiil - ost: pokrajine V Volšperku imajo reševalno postajo. Pred dnevi je bila volšper.ška gas:lska četa reorganizirana in preurejena tudi za reševalno službo. Ob tej priliki je gasilski vodja Kudrinka govoril o uspehih gasilnega društva. Besedo je povzel tudi župan Tnon-hauser in poudaril pomen prevzema reševalne službe po nemškem Rdečem križu. Visoka nagrada za izsleditev stcr'l?a. Iz Celovca poročajo nemški listi, da ;'e bila v Trnju v boroveljski obč ni umorjena gospodinja Alojzija Rotzmaierjeva in njrn 4 mesece sto.r otrok. Berlinska pol:clja je zdaj razpirala nagrado v višini 10 0C0 RM za osebo, ki b: povedala, kdo je bil morilec. ^jfi^iti«] i e stafersko Sestanek okrožnih vodij iz mariborske okolice Dne 20. julija so se zbrali v Ma- Danlel Sufinar ki gospodinja Marjeta Kovačeva, nameščenec Janez Čakš ln name-ščenka Marija Kr.žaničeva, elektroinženjer AleS Tičar in stenografka Kristina Wim-merjeva, plačinil natakar Rajko Zupan in servrka Frančiška Bevkova, trgovec Oskar Gašparšič in rameščenka Angela Gorjako-va, nameščenec Franc Smrečnik :n gospodinja Julšjana Fekona, viničar Viktor Kra-ner in poljska delavka Ljudmila Bratuše-va, skladiščnik Anton Lajh jn predMniška delavka Marija Cebulova, profesor V r.cenc Kunstelj in namečeenka Ivana Lepejeva kuhar Lecpold Žafran in hišna pomočnica Roza Čelišnikova. trgovec s kurivom Jožef Gartner in rameščenka Antonija Drobe.x>-va, pomožna delavec Srečko Pečuh in kmetica Antonija Vehovčeva. Srebrna P°rolta. Te dn; sca praznovala v Mariboru 25 letneo poroke magistratni višji oficial v pokoju Viljem Kop in njegova soproga Pavla loj. Weisscva. Stara rudarska družina. V rudniku v Koflaehu je že 50 let zaposlen rudar Jožef C lik. Pred dnevi je mož obhajal 65-letnico. Jožef Ovnik se je rodil v rudarski rodbini. Ze s 15. letom je tudi on pričel delati v rudniku In mu je še danes zvest. Tudi njegov s"n si je izbral rudarski po-klic. Zaposlen je prav tako v Karlovi jami v Kdflachu. Dunajska dekleta pomagajo pri spravilu letine v ptnijskem okrožju. Graški dnevnik poroča, da se v starem dravskem mestu in okolici Ptuja že nekaj dni sliši pesem du-najsk h deklet, ki so prišla pomagat k žetv'". Prišlo je 230 deklet, ki so jjh razdelil; na 34 krajev. S strehe je padel. 57 letni Karel Cvikl iz Dobrne je padel s strehe domače hiše in dobil tako hude notranje poškodb . da se mu je vlila kri. Brana mu je podla na nogo. 15 letnemu nosestnikovemu s:nu Karlu Zorku jz Sv. Antona v Slov. goricah je pri delu na polju padla bjana na desno nogo in mu jo hudo poškodovala. Pod vozom se je do smrti ponesrečil. 67 letni pesestnik Ferdinand Maček iz Reke pri Laškem se je pri spravilu žita smrtno ponesrečil. Na polju sta se mu nenadno splaš la vola zaradi hude vročine ln sta 3 polno naloženim vozom zbezljala. Maček je skušal živali zadržati, kar pa se mu n' posrečilo. Padel je pod voz in so šla kolesa čezenj. S hudimi poškodbami so ga pripeljal; v celjsko boin:šr.'oo, kjer pa je nekaj ur pozneje umrl. Konj jo ub'1 otroka. Družino izvoščlTa Karla Praša iz Admonta je zadel hud udarec. Eno in polletni smček je h:dil okoli konja, ki ga je brcnil tako, da je fantek umrl. V Muri je ut°nH. Pri kopanju je utoni! v Muri v o":ol:ci Gornje Radgone šofer tvrdke Prcbs in ž gert, Jožef Vogrinc. V kamnolomu se je ponesreč'1. Pr: delu v kamnokmu v Tremerjah se je hudo po-resrečil Martin Tcršek. Ko je razstreljeval kamenje, se ni mogel pravočasno umaknit^ tako da ga je naboj ranil po vsem telesu' Levico mu je cdtrgalo, dcsnico 'ma hudo poškodovano, težke rane pa ima tudi po glavi in telesu. Ponesrečenca so pripeljali v celjsko bolnišn co. Nesreče. 52 letni viničark Juljjani Vag-nerjevi iz Roperc je padla sekira na nogo in jo precej hudo ranila. Pri delu se je ran-l ra nogi 42 letni strugar Franc Grobnik iz Maribora. 16 letn; trgovski vajenec Marjan Kegl iz Marbcra si je zlomil levo nogo. 36 letni pcsestn;k Alojz Sekonja iz Sv. Trojice v Slov. goricah je po nesreči vtaknil roko v mlntilnico, ki mu jo je močno ran -la. 30 letna Erika Panča iz Maribora si je zlomila desno rege. Ponesrečence so pr'-pelj:-.!; v mariborsko bolnišnico 57 letni po- Arelič. Pokopali so ga 19. t m. na vojaški»an pokopališču v Brodu na Savi Danes bo minilo 125 let, odkar je bil <*»-sar Franc II. v Zagrebu. Po razpadu LlL. rije se je cesar Franc II. odločil, da obišče^ tudi hrvatske kraje. Leta 1818. je preko. Vojne krajine šel v Dalmazijo, odkoder se je čez Karlovec vračal na Dunaj. Dne 27. julija je prišel v Zagreb, kjer so ga svečano, sprejeli in ga v velikem sprevodu od pel ja j v mesto. Smrtna nesreča. V Branjsfluki Je padel z motornega kolesa trgovec Hi ca Banovič. Ponesrečenec je vozil z zmer-no b zino in tudi p dec ni bil tako hud, zato sklepajo, da je smrt nastopila zaradi oslabelosti S' ca. Banov:ca so ob številni udeležbi polzopaii na banj- luškem pokopališču. Mak 'A«** Sii^iS&LI Maksimalni cenik štev 9. ki velja yo naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko, pokrajino od 10 aprila t. t. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno iz všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v Kosih do 400 g 2.30 lire. v Kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enoine moke 3,1)0 lire za Kg; enotna pšenKna uicka 2.70 lire; enc.na koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 •ire; fižol 6 lir za Kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za iiterj surovo maslo 28.40 dre za kg; slanina so-ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. K's, 4% vinski 6 35 iire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; Kondenzirano mieKo v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za Kg. v kockah 8 35 lire. 6. Mehka drva, rszžagnna, tranko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 Jire Z3 stot; mehki roblancl (žaman.je), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotne m£]0, rj vsebuje 23—27% kisline, 4.10 iire za kg GLEDALIŠČ ■ -J OPERA r boru krajevni skupinski vodje :'n okrožni sestnik Anton Vcdjšek iz oko'i',e Laškega je razkladal premog in padel z voza. Zlomil si je nogo. 46 letni Jožef Rupš iz Bre-ž'c je prišel pod polno naložen voz s serom in se hudo poškodoval na glavi. Pri igri si je zlomil desn;co 9 letni Ladislav M^rclt. Zadnji trije ponesrečenci se zdravijo v ccljski boln šn ci. uradni vodje iz mariborske okolice. Raz pravljali so o vseh aktualnih vprašanjih, nazadnje pa jim je okrežnj vodja dal na-vod la za bodeče delo. Velik koncert v Mariboru, v sredo pride v Mar b-r godba nekega planinskega lovskega polka. Godba je priredila koncerte že v mnogih mestih na štajerskem pod geslom »Fronta se zahvaljuje domovini^. Čisti dob ček koncerta gre za Rdeči križ. Novi grobovi. V Podčetrtku sta nedavno umrli Marija Kostanjškova roj. Kolar-jeva, stara 75 let. in Ljudmila Topliškova V Rogaški Slatin« je umrl 83 letni Janfz Majcen :z Podčetrtka. V Mariboru je pre minila 29 letna hčerka posestnika Marijj. Kukovčeva. Poročili so se: stroj-i ključavničar Fer d'nand Mavrjč in Kuharica Terezija Hrenova, delavec Vincenc 2 rovnik ln hišna pomočnica Ljudmila Lepejeva, upokojeni uradnik Franc Donko ir. nameščenka Helena Schrodcrjeva. delavec Anton Ma-'šler n h Hrvatske Banja luški škof zlat«mašn k. Dne 1. avgusta bo m:niio 50 let, oikar je bral prvo mašo banjaluški škof Joža Garič. Katoliška društva pripravljajo za ta dan sve-čno proslavo. Zjutraj bodo škofa v sprevodu spremili v katedralo, ob 11. pa bo v državnem gledališču svečana akademija. Imenovanje. S Poglavnikovo odredbo je bil imenovan za komisarja v glavnem usta- ' škem stanu prof. D niel Crljen iz Zagroba, z na ogo, da organizira in vodi vzgojno-proprgandni odsek, žrtev odmetn:kov. Dne 17. juljla je po- Torek. 27. julija, ob 19.: Mrtve oč*. Red A. Sreda, 28. julija, ob 19.: Madame But'.eifly. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Red Sreda. Četrtek, 29. julija, ob 19.: Mrtve oči. Red četrtek. Petek, 30. jul., ob 19.: Madame ButteJ-fl.v«. Red A. Gostovanje Zlate Gjungjenac. * E. D'Albert: »Mrtve oči«, opera s prologom po pesnitvi H. Heinza Ewersa in M. Kenryja. Prevod: Niko štritof. Osebe: Pastir — Banovec, kosec — Doln čar. oa-stirček — N. Stritarjeva, Arcesius — Primožič, Myrtocle — Hcvbalova, Aurclius Galba — Anžlovar, Arsinoe — Polajnar-jeva, Marija iz Magflale — Golobova. Kte-siphar — M. Sancin, Rebccca — PcHčeva. Ruth — Karlovčeva, Esther — Rarnšako. va, Sarah — Mlejnikova. Dirigent: Samo Hubad; režija: C. Debevec; vodja zbora: Simoniti. »Madame Butterflj«- z Zlato G^ungj^n-čevo. V sredo bo za abanente reda. Sreda v Operi izvajana Puccinijeva »Madame Butterfly« s priljubljeno umetnico Zlato Gjungjenac v partiji Cio-C:o-Sane. Suzuki — Golobova, Kete — Stritarjeva B., Pinkertcn — Lipušček. konzul Sharpless — Popov. Goro — J. Rus, princ Jamadori — Dolničar, Bonec — Lupša, komisar — M. Gregorin. Dirigent: D. žebre; režija: C. Debevec. f % e zini^l.-^ v hišah delajo voščenke. Življenje mine va v pričakovanju nove pomladi in no-veea razmaha Taka ie vsebina te knjige: preprosta in tiha kakor vse. kar je lepega, polna močnih n-dob. ki imajo svetopisamsko menu-mentalnort. tako da je Virzovo delo kakor kakšen kmečki evangelij, radosten p-alm. himna naravi, zemlji, ljudem in njihovemu delu. Skratka: knjiga, ki prinaša v človekovo notranjost lepoto in pomirjenje. In prav take knjige je treba p-ebirati v teh časih. -a (Zagreb). TriraSfčevs ,Brvarka Marija* Jože Tomažič je izdal lani svojo prvo knjigo »Pohorske pravljice«. Z njo je segel v fantazijski svet kmetov in drvarjev, ki žive na Pohorju in sestavil iz njihovih pravljičnih motivov literarno dobro obdelane pripovedke, razodevajoče duha pokrajine in njenega ljudstva. Iz istega sveta je zajel snov legendi »Pastirčkova nebesa«, ki je bila objavljena letos. Pravkar je izšla v samozalešbi Tomažiča in Berane. ka legenda iDrvarka Marij a«, slikanica, ki prav kakor prejšnja Tomažiče-va knjiga obdeluje pravljično-legendarni motiv iz pohorskega sveta. Pastirček se naveliča svoje bede in si zaželi, da bi bil hočki graščak. Zlodej sliši njegovo željo in mu ponudi svojo pomoč, če zastavi svojo dušo ali dušo katerega iz svoje rodbine. Pastirček privoli, postane pozneje hoški graščak in si vzame graščakovo hčerko. Le-ta poroma k Drvarki Mariji v pohorski božjepotni cerkvi, da jo zaprosi otroka, in nazadnje se res nasmehlja rodbinska sreča tudi v hočkem gradu. Graščak je čedalje bolj zamišljen in mračsn, saj se boji za otroka; vedno bolj ga peče vest, ker se je bil zapisal hudiču. Otrok pa se slabo razjinja in postane bebast, k^r 06666008 JJMtaK MM fefiii A jM^ft tfllffNM pri Drvarki Mariji. Ko namerava oče po-gubiti nevšečnega otroka, se zavzame zanj Drvarka Marija in ga spravi v drvarsko družino za pastirja. Na paši ga obiskuje sama Drvarka Marija, ga nauči govoriti in mu razbistri um. Pastirčku je že prej umrla od žalosti dobra mati, oče, ki stra-homa pričakuje hudiča in njegove pravice, pa težko zboli. Prav tedaj je bil pri n;em v službi — ne da bi oče vedel —■ njegov zavrženi sin, in ta ga naposled s pomočjo Drvsrke Marije ozdravi in mu reši tudi dušo. Nekdanji pastirček postane duhoven in premaga navsezadnje hudičevo poslednjo spletko. To je vsebinsko ogrodje Tomažičeve nove legende, pripovedovane z osvajajočo naivnostjo in zajete v krajinski okvir pohorskih gozdov in trat. Jože Beršnek je tudi to knj;go opremil z ilustracijami, ki so spričo značaja knjige — slikanica! — njen bistveno pomembni del. Beršnek je nedvomno dober risar, o čemer priča vrsta ri=arsko skrbno obdelanih motivov, ki učinkujejo s svojo neposrednostjo ter z jasno upodobljeno pripovedno vsebino. Ka-žeio pač še neko trdoto, ki pa se bo za-trdno počasi umaknila novim, osebnejšim oblikam Beržnkovega nedvomnega ilustrativnega talenta. Knrga je okusno opremljena in je priporočljiva novost vsem, ki jih zadovoljuje te vrste mladinsko čtivo. Naš jezik Jezikovna paša 145) BabJa vera — prun«TttJ*. »Čudna mešanica babiškega praznoverja in zastarele znanosti.« Ze ponovno sem opozoril n« to, da j)® smemo izoreminjati pomena ukoreninjenim besedam in besednim zvezam, ker jo. ki se v njej nihče ne bo spoznal. »Babica« ima v slovenščini nič koliko pomenov, toda še nikdar nisem ne čul, ne bral. da bi kdo rekel alj zapisal »ba-biška vera« za »babjo vero«. Babja vera =praznoverje! Gornji stavek se mora potemtakem pravilno po slovensko glasiti takole: »Čudn^ mešanica babje vere« ali »čudna mešanica praznoverja in zastarele znanosti«. 146) Trebušni tifus = legar; pegavica; pa-ratifus; povratna mrzlica. *V bolnišnici si našel porodniško mrzlico, povratni tifus itd.« V Kliničnem besednjaku sem obrazložil. da poznamo dva tifusa: trebušnega, ki ima v slovenščini oznako legar, in eksantematičnega, ki mu po slovensko pravimo pegavica. Paratifus je tudi v slovenščini paratifus. V gornjem stavku je ali že v izvirniku strokovna pogreška ali pa je tam mišljen febris recurrens, ki ima v slovenščini že ukoreninjno oznako »povratna mrzlica«. To ima Klinični besednjak pod uvodnico »povračati se«. 147) Tifus prenaša osebna ali splošna zanikrn ost. »Tifus prenašajo uši;« »kjer je tifus, morajo biti tudi uši.« Pod oznako »tifus« razumevamo v slovenščini redno samo legar t. j. trebušni tifus. Tega pa ne prenašajo uši, tega se marveč nalezemo z nesnago pri jedi in pijači: z neprekuhanim mlekom, neopranim sadjem, ne dovolj očiščeno salato, s pomanjkljivo pitno vodo itd. Povzroča ga tako zvani bacillus typhi=legarjev bacil. Uši pa prenašajo pegavico. to je typhus exanthematicus. Gornja dva stavka se morata pravilno g asiti takole: »Pegavico prenašajo uši«. »Kjer je pegavica, morajo biti tudi uši.« Za vroče paleti® Ce le moremo, gremo zdaj za ves dan k vodi, v tem primeru pa potrebujemo poleg kopalne obleke še kako obleko za sončenje. Včasih smo si pomagale z dvema kopalnima oblekama, odkar pa je s kopal, oblekami težava, nam pride prav iz pralnega blaga ukrojena, ob vratu in na hrbtu globoko izrezana obleka s kratkimi hlačkami, ki jo lahko napravimo iz kake »tare poletne obleke. Tudi kratke hlačke (shorts) so še vedno v modi. Na kopališču j:h lahko kombiniramo z nederčkom ali s pisano ruto, ki si jo zavežemo čez prsi, če pa smo nekje ob vodi v prosti naravi ali doma na vrtu, jih lahko izpopolnimo s svežo pralno bluzo (skica). Iz stare Muze isi starega krila M Si i/ s- sJ & >x tv^fc L S3 Iz stare bluze in starega krila napravimo za bratca in sestrico ti dve izredno ljubki poletni oblekci, ki ju kombiniramo z različno vstavljenimi deli, kakor je videti na naši skici. Tuši s čassra lahko štetim© Tudi čas je dragocen, zlasti danes, ko mora marsikatera gospodinja sama opravljati dela, ki jih je nekoč vršila zanjo nje. ra gospodinjska pomočnica. Mnogo časa vzame kuhanje. S primernimi ukrepi pa si lahko delo skrajšamo in olajšamo. Mnogo časa prištedimo, če si skuhamo krompir in zelenjavo do mehkega že zjutraj, ta-čas ko se oblačimo, ali celo prejšnji večer. Največ časa potratimo za čiščenje zelenjave, ki nam pokvari tudi roke. Pomagamo si, če vse zelenjave s koreni samo temeljito cperemo in skrta.čimo s trdo krtačo, potem pa kuhamo nerazrezane. Kuhane korene lahko hitreje olupimo, narežemo ali nastrgamo. Z vodo, v kateri smo kuhale zelenjavo«, pa zalijemo juho in omako namesto z govejo juho. špinače in blitve (mangolda) nam ni treba nasek-Ijati ali pretlačiti. Dobro oprane liste pustimo cele in jih v lastnem soku dušimo do mehkega, šele proti koncu jim dodamo nekaj masla in jih posolimo ter po. pepramo ter začinimo s česnom in peter-š.ljem. Tudi krompir kuhamo z olupki, da ga gre čim najmanj v izgubo, ali pa ga pečemo brez masti kar z olupki na pekaču v pečici! In ne pozabimo, da prihranimo mnogo časa s surovo zelenjavo, hkratu pa tako najbolje skrbimo za zdravje vse rodbine! Najmanj dvakrat na teden lahko poleg krompirja serviramo surovo zelenjavo, ki ne potrebuje zabele. Različne^ zelenjave hitro nastrgamo — to gre hitreje, kakor če bi jih rezale ali sek- Ijale _ jih lepo aranžiramo na pladnju, posolimo in začinimo z nekaj kapljicami limonovega soka. Vse to so sicer malenkosti, a pri štednji so ravno malenkosti odločilnega pomena! Kuhajmo z zelišči Gospodinji, ki ima na vrtu gredo z različnimi dišavnimi zelišči, ne bo težko dobro in okusno kuhati. Pa tudi na trgu naj- demo razna zelišča, ki jih lahko dobro uporabimo. Poleg peteršilja, zelene, maja-rona, mete ln materine dušice je prav, če se poslužujemo Se janeževega zelenja, krebulje, kieše, pehtrana, melise in kopra, ki se podajo k marsikateri solati. Bosiljek pa je dober nadomestek za poper. Z mešanico iz različnih sesekljanih zelišč, ki jo primerno začinimo s soljo in poprom in ji dodamo vsaj malo surovega masla, lahko namažemo kruhke, ki jih obdamo z vencem iz nastrganega surovega sočivja (repe, korenja ali cvetače ali redkvic). Takšni kruhki so lepi na pogled, okusni in kar je glavno: zdravi zaradi obilice vitaminov. Tudi različne cmoke, krompirjeve, kruhove ali iz shajanega testa, lahko polnimo z zeliščnim nadevom. V ta namen naplavimo mešanico iz najrazličnejših drobno nasekljanih zelišč enega jajca, ostanka mesa, ki smo ga drobno zmlele, paradižnikove mezge in drobtinic. Mešanica mora biti dovolj trdna, da lahko napravimo iz nje drobne kroglice, ki jih potem obdamo s testom za cmoke, skuhamo in zabelimo z drobtinami. ¥ Potemklnovem mestu Mesto Nikolajev leži na drugi strani reke Buga. Njegove hiše so nizke, pročelja zamazana. V vojni je še tista zunanjost, ki je b1-la prej mogoče kolikor toliko dostojna, izgubila na svoji privlačnosti. Mesto Nikolajev je razpostavljeno kakor na šahovnici. S pomembno zgodovino se ne more ponašati, kajti ustanovljeno je bilo šele 1. 1788. in sicer ga je osnoval sloviti knez Potem-k'n, ki je znan po svojih »Pctemkinovih vaseh«, s katerimi je ustvarjal za svojo carico namišljene vasi oziroma kulise naselij. Toda ta Potemkin, ki je našel mesto v zgodovini kot varljivec za oči, je dal tudi resn"čno pozidati nekoliko naselbin, ki niso ostale samo na papirju. V Nikolajevu je pomembna zlasti ladjedelnica. Dve leti je že tega, ko so Nikolajev zasedle čete nemške vojske jn ko se je to zgodilo, so Nemci našli v ondotni ladjedelnici nedograjeno sovjetsko vojno ladjo poleg osnutkov za križarke, rušilce in podmornice, ki so se v Nikolajevu prav tako gradili za sovjetsko vojno mornarico. Nobenega dvoma ni, da nedograjena vojna ladja ni bila namenjena za akcije na področju črnega morja. Takšen orjak za to morjo ne pride v poštev. Na dlani je, da je bila ta ladja namenjena za operacije v drugih predelih, znabiti v Sredozemskem morju, vsekakor pa za morje, ki leži na jugu Evrope. še danes vidiš v Nikolajevu mogočne žerjave, ki pa ne škripajo, kjer nimajo primernega dela. Pristaniške naprave z ladjedelnico vred počivajo in Nikolajev ni več arzenal za vojsko, temveč upravno središč za ukrajinsko ozemlje, ki ga Imajo Nemci v svoji oblasta. Takoj za Nikolajevi i se odpirajo tla južne Ukrajine. Nižina prehaja v stepo, ki zahteva od okupatorjev mnogo napornega dela. Po tej pokrajini se lahko voziš ure in ure, pa boš malokje odkril h'šo. Povsod se razprostirajo ogromna polja. Neko državno imenje na tem področju obsega 26.000 juter površine. Desetino tega ozemlja zavzemajo njive, octanek travniki in pašniki. Na njivah uspeva ž;to( v drugi vrsti krmila za živino in oljarice. Ta zemlja pa ni več tista slovita »črna zemlja«, temveč je kostanjeve barve, vendar pa ima več humusa kakor njive na nemških tleh. Ta zemlja nI potrebna, da bi jo obdelovale; gnojili ne s hlevskim ne z umetnim gnojem. Regeneri-ra se sama po sebi, potrebno je le globoko oranje. Vendar za enkrat na tem ozemlju še m pričakovati čudežnih letin. Krajevna posebnost tega ozemlja je tudi ta, da polj ni mogoče obdelovati s stroji, marveč se mora kmet na njih mu<£iti z vprego. V dobi nemške zasedbe se je pokazalo, da je obdelovanje teh polj. mnogo bolj rentabilno z ukrajinskimi konjiči, kakor s traktorji. Zarad; tega so zasedbene oblasti podvzele potrebne ukrepe, da se povzdigne domača živinoreja Poleg konj gojijo v teh krajih tudi govedo in ovce, pa tudi praške. Vse kaže, da se bo s temi pripomočki dežela gospodarsko dvignila in nanovo vzcvetela. KAJ VEZMI? IKAJ ZNAM ? 341. Kaj je polemika? 342. Katera je najvišja evropska gora? 343. Kaj je falset? * • • 344. K tresm vodnjakom. l&! \ hr.^Jte ■h Jvonsce. m A B C Slika nam kaže načrt posestva. A, B in C so tri hiše, 1, 2 in 3 pa trije vodnjaki. Prebivalci hiše A imajo pravico do vodnjaka 1, stanovalci hiše B do vodnjaka 2, stanovalci C pa do vodnjaka 3. Zakaj so se odločili za takšno čudno zmedo, nam ni znano, znano pa nam je, da zahajajo stanovalci poednnih hiš strogo k svojim vodnjakom in pri tem pazijo, da jim pot ne križa in sploh ne dotika pota stanovalcev ostalih hiš. Ali je to v okviru začrtanega skupnega dvorišča, ki je obdano z visokim zidom, sploh mogoče? Rešitev nalog 24. t. m.: 337. Najvišje poslopje v Evropi, v katerem ljudje vse leto prebivajo, je meteorologi čna postaja na Sormblicku (3106 m) v Visokih Turah. 338. Smodnik so uporabili najprvo ▼ bitki pri Crecyju (1346.) v stoletni vojni med Anglijo in Francijo, 339. Fiziokrati so biH pristaši Quesoaye-vega gospodarskega sistema, po katerem so obdelana tla edini vir bogastva, kmetovalci edini produktivni sloj in zato tudi edini dolžni plačevati davke. S40. Križanka Vodoravno: 1. kamenje, 6. kobalim, 12. ni, 14. lo, 15. ah, 17. As (arzen), 19. los, 21. bor, 24. pL (plural), 25. nič, 27. pa, 28. il, 30. pok, 31. učenec, 32. lestev, 33. bok, 35. se, 36. es, 37. Urh, 39. ah, 40. tim, 42. koc, 44. ali, 46. po, 48. es, 50. ol, 51. vi, 53. paradiž, 54. priloga. Navpično: 2. an, 3. mil, 4. nos, S. je, 7. ol, 8. boa, 9. las, 10. ih, 11. kanibal, 13. bo, 16. alkohol, 18. Si(lioij), 20. obeti, 21. ba-cek, 22. rilec, 23. kotel, 24. Po, 26. čuk, 27. pes, 29. les, 34. oh, 38. R. p. (rčponse pay<§), 40. tir, 41. med, 43. od, 44. ali, 45. Ivo, 47. da, 49. Si, 50 or, 52. Ig. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! »Poravnali smo se z rodbino, škodo plačuje njegova hči v obrokih, videti je pošteno in pridno delavsko dekle..., dotlej bi bila stvar v redu, toda nato se je izkazalo, da tisti Borbely dela doma škandale in se hoče ločiti od svoje žene. In tako sem skušal sam napraviti red pri njih.« »Ti? Zakaj pa?« »Veš, deklica, ako hočem biti docela iskren, moram priznati, da sem že tudi sam razmišljal o tem. Zakaj? Iz dolžnosti, bolj iz človečanske kakor iz advokatske dolžnosti. Nisem mogel zavrniti prošenj njegove rodbine. Solze tistega dekleta zares... ko bi ti škandali prišli na dan, se ne bi mogla poročiti s svojim zaročencem, ker bi jima ženinovi starš* delali ovire.« »Zakaj pa je tebi tako važno, da bi se to dekle na vsak način moralo poročiti?« Janko je izbuljil oči. »Dekle! Kako moreš kaj takega vprašati?« Naglo je dvignil glavo. »Mem? Meni je v toliko važno, da bi se lahko to pošteno dekle poročilo s svojim zaročencem, v kolikor je slehernemu poštenemu človeku važna sleherna poštena stvar! In ako je življenje ali kaj jaz vem kaj dveh ljudi odvisno samo od tega, ali jima bo kdo pomagal, ali ne, potem se zares ni treba čuditi.« »In se ti je posrečilo?« »Žal doslej ne preveč. Ta Borbelv naravnost nori za tisto žensko, ne ver jamem, da se bo vrnil k svoji ženi. Dosegel sem vsaj toliko, da od tistega časa ni bilo nobenega škandala več.« »In ... dekle se je poročilo ?« »Doslej še ne. Morda pa se je že poročilo, ne vem. Vendar se mi ne zdi verjetno ... ker bi sicer gotovo tudi to vedel.« »Zakaj bi vedel... tudi to ?« »Verjetno je, da bi prišla k meni *udi s svojo radostjo, ko je že prihajala s svojimi skrbi. Iz hvaležnosti.« »Kakšno pa je to dekle?« »Videti je pošteno dekle. Delavka v tovarni. Čudno na njej je to, da je nekam podobna Agici.« »Agici?« Janko se je zasmejal nad prizvokom v Aninem glasu. »No, no, deklica! To ni žalitev. Malce je podobna Agici.« Trenutek je razmišljal. »Zanimivo, ta stvar z gospo Derekovo. Dobro bi bilo vedeti, ali je to ta Derekova. Kajti ako je to slučajno ta, ne bi hotel, da bi jo sprejela v službo.« Z Aninega obraza je izginila vsa kri. »Zakaj ne2« »Zato ne, ker o tej Borbelyjevi gospe Derekovi nisem slišal prav nič pohvalnega. In ako nam ni nič do zasebnega življenja teh, ki prihajajo v našo hišo, ki pa so zamotani v tako čudne stvari, ki so končno morda celo nezanesljivega značaja in dvomljive moralne vrednosti...« »Bojiš se, da bo pokvarila naše slu-žabništvo? ... Da bo intrigirala?« Na Jankovem obrazu se je za zrcalila groza. »To me zares nič ne briga, vendar se čudim, da —« »Jaz se čudim, da moreš nekoga tako obsoditi... samo zaradi tega, ker ti je nekdo o njem pripovedoval slabe reči, ti verjameš in boš morda nepravično ravnal z nekom, ker držiš z nekom drugim.« »Držim?« Zasmejal se je, stopil je k Ani, pobožal jo je po licu. »Toda deklica, advokat mora vendar držati s svojim klijentom, mar ne? Kar pa se tiče tega, kaj verjamem in česa ne verjamem, vedi, prosim te, da moramo verjeti dejstvom. Toda...« spet se je za- smejal in ji pokimal, »ti, dragica, stori, kakor hočeš. Ako boš videla, da je to pristojna ženska, jo vzemi. Zaradi neke gospe Derekove se vendar ne bova prepirala, v ostalem pa je tudi možno da je to poštena, delavna in dostojna ženska.« Potem sta se pogovarjala o drugih stvareh. Niti kasneje se Ana ni mogla iznebiti tistega grdega občutka, da se ni vedla pošteno in iskreno. Janko ji ni i zatajil, niti ji ni skušal zatajiti te zgod-i be z Borbelyjem. In s tem je vsa ta i stvar končana. Janko dobro ve, kaj mora | storiti, kot človek in kot advokat. Napi-I sala bo gospe Derekovi pismo, poslala ji ' bo šest pengo, da ne bo oškodovana, v hišo pa je ne bo pustila. So slabe misli, ki kakor vlakni spominov omrežijo slabotnega človeka. Sen? Predstava ? Naslednji Anini dnevi so bili zatemnjeni z lahno otožnostjo, z nedoločno zlovoljo. Ni pisala gospe Derekovi, naj | devetega ne prihaja. Sramovala se je svoje slabosti in jo je zatajila pred Jankom____Kaj ko bi... gotovo, je še nekaj, česar doslej ni izvedela in o čemer Janko očitno molči, saj sploh ne omenja i več te zgodbe z Borbelyjevimi. Zavedala se je, da je to sumničenje nedostojno in sramotno. Izginja brez sledu, kadar je Janko kraj nje, pojavi se spet takoj, kakor hitro ostane sama. Z grozo se je . Ana zavedala, da nekaj v njej ni v redu. i »Nekaj tu ni v redu« — in sklenila je. da bo zasledovala to stvar, kajti gotovo je vse v redu! Toda kaj pomeni to, da bo »zasledovala to stvar?« Ali naj pokliče gospo Derekovo in ji izpraša vest? Toda ali bi mogla verjeti tej klepetulji, kar koli bi ji že utegnila natveziti? Moj Bog, ko bi Janko to vedel! Trije meseci so minili, odkar sta poročena, doslej ni padla med njima niti ena ostra beseda, Z gnevom je odganjala to misel. Hotela se je prisiliti v dobro voljo. Nič se ni zgodilo, vse je v redu. A spet in spet prihajajo trenutki, ko začuti nekje v sebi tesnobo. Prihajajo ure, ko se zdi, da izgublja ravnovesje. Bori se z neznano silo in podlega v tej borbi. Nervozna je. Nikoli ni bila nervozna. Nervozna? Ona, ki ji je doslej edinole zdrav razum krmaril življenje? Enega naslednjih dni je sedela z materjo v salonu, pogovarjali sta se o bližajočem se večeru, ko bo prireditev, in nenadoma je gospa Waltrova v neki zvezi dejala: »Dekle, že nekaj dni opažam, da si nervozna. Prosim te, obvladaj se, saj zate ves ta večer gotovo ni tak jslogodek.« Materin glas je zvenel nestrpno, toda mučna napetost zadnjih dni je po teh materinih besedah vendarle izginila. Da, je mislila, mati ima prav. Nervozna sem zaradi tega večera, a nočem biti nervozna! — Nervozna je zaradi tega večera, je razmišljal tudi Janko, ko je opazoval Anino nestalno, nemirno razpoloženje. A nihče izmed njih seveda ni vedel, niti Ana niti Janko ne, da v resnici gre za docela drugo stvar. 7. Težka stvar je to. Osem in dvajset pengov in osem vinarjev tedenske plače, za devet ur dela na dan. Od tega da deset pengov na račun očetovega dolga, osemnajst jih porabi za živež za tri osebe — za tole človek dela. Delo je težko, trpijo oči in živci, gledati moraš na vzorec, na nežne črtice, na figure, zaman si se dobro učila, zaman si se vadila, to je delo, ki ga ne bi mogla opravljati zaprtih oči. Gospa Kovacseva človeka samo priganja in sitnari, kakor da je človek žival. Anic Adamič: Ko sem prišel v zakurjeno sobo, so že vsi sedeli za mizo. Mati je porinila predme krožnik, na katerem je bilo zelje in četrt klobase. Oj, to so bila nebesa! Potem pa krapi, cvrtniki! Jedli smo jih, basali smo se z njimi ter se pitali, kolikor smo mogli. Mati, ki nas je milovala — res, le redkokdaj nam je mogla nuditi kaj boljšega, slaščic sploh poznali nismo — nam je prigovarjala ter nas bodrila, naj kar jemo, in še in še, dokler moremo. »Tako sg jih moraš najesti, da boš skakal čez metlo«, je rekla ter mi zopet naložila. Iz četrtinke na mizi je oče po kapljicah točil vino, ponujal pa je le bolj materi. Molčal je ter se kakor izgubljen oziral v okna. Kmalu pa se je dvignil ter nam ukazal: »Zdaj pa še malo knjige v roke, potem pa spat«. Knjige... in učiti se ... Kakor bi ga ne slišali, smo se jeli prerivati po sobi, se smejati; kmalu potem pa je prinesla sestra iz kuhinje metlo, s katero je najprej zaplesal najstarejši, petem pa po vrsti še mi. Mati se je vsedla k peči ter se zadovoljno muzala. Ko pa se je razposajenost sprevrgla v razgrajanje, je mati stopila k steni ter sneila dolg molek. Pokleknila je kar o prvi postelji ter jela moliti rožnivenec, žalostni del. PT'češ nočeš smo se tudi mi podali na kolena, nekateri okoli velike mize. drugi pri posteljah, pri peči, za pečjo, kjer si pač ujel ugodnejši prostor. Skoraj soglasno smo odgovarjali, visoko, nizko, zcliho-vaii smo, dremali, se zvirali na vse pre-tege, da nas je bil res sam bog vesel. Zavist pa nam ni dala, da bi se med molitvijo tudi ne tožili. »Durca pa sedi na petah ... špica smrči.. . Škile me brca .., Kuna spet kuha . ..« Taki in slični vzkliki SO ves čas povzdigovali pobožmst. »Ker 10 je za nas s trnjem kronan bil,« je z visokim glasom zamolila mati, potem pa se je spet potopila v pojoč, enoličen očenaš, ki je žuborel iz njenih ust kakor potoček izpod grma. Sledil je mali rožnivenec. Po tridesetih »Za nas Boga prosi« je sledila vera, kesanje, troje Marijinih molitvic in za uteho še »angel varuh«. Ko je materi zamrl na ustih poslednji vzdihi ja j, smo bili kakor Matjaževa vojska, ženske so se že še zdramile ter si poravnale lase, fantje pa smo bili kakor okameneli; ta ali oni je res že kar zatrdno spal. Preteg-nil sem se, uščipnil mlajšega v sedalo, pa sem poskočil spet čil in živ. Vso noč sem imel hude sanje. Gorje, vse nas je pobodel pust. Ves drugi dan želodec ni prenesel nobene jedi; samo pehalo se mi je, kakor bi se bil radirk najedel. Prvi postni dan, pepelnična sreda se mi je zdela hudo žalostna in čemerna; bilo je, kakor da je napočila nova doba. I, saj tudi je, vsaj pri nas doma. že prvi večer smo spet molili veliki rožnivenec. In prebirali smo ga potem večer za večerom na veliko našo žalost. Moliti pa ga je moral vsak večer drugi, da smo se vsi zvrstili. Danes škile, kakor smo rekli starejšemu, jutri Durca, kakor smo krstih najstarejšega, potem Krelfa fak-tori, najstarejša sestra, ki smo ji dali to ime po neki latinski, cerkveni pesmi, nato je molil Kuna, kakor so vzdeli ime meni, so že vedeli, zakaj. Velikokrat je namesto nas molila špica, mlajša sestra, ki je nadomestovala tudi še mlajšega Franceta, »očetov komolec«, kakor smo ga zmerjali, ker je bil očetu najbolj prirastel k srcu. še manjši so bili brez vlog, ti so smeli v postijo tudi med molitvijo. Te , molitve so se vlekle večer za večerom vse tja do velike noči. O pustu bo zrele neveste, o postu pa preste. Tudi dandanes so. Za kašnatim, umazanim snegom ob prisojni strani cerkve je pritiskala zelena trata z že cvetočimi marjeticami. Točno dvajseti dan, sredi posta so nas poslali na Grad, da bi videli, kako žagajo babo. Norčki smo Iskali in izprašeivali vsakogar, ki smo ga srečali, naj nam pokaže, kje jo žagajo. Smejali smo se nam ter šli svojo pot. Resnica je, da trna prihajajoča spomlad na vsakogar, posebno pa še na mlado dušo, razstrojstveno moč. Spominjam se dni, ko sem se zazdel samemu sebi tako zapuščen in mi je bilo pri srcu tako siromašno, da bi se najrajši razjokal. Zakaj? Nisem si znal odgovoriti. Malodušen in kakor preganjan sem se potikal po cestah ler razmotrival ln tuhtal. Kaj ? Bilo je toliko skrivnosti in zagonetnih dogajanj vse okoli mene, da bi me skoraj zadušilo. Nikogar nisem imel, da bi se z njim po-razgovoril, da bi ga vprašal za pojasnilo, da bi mu zaupal, mu povedal svoje dvome ter ga prosil, naj mi potegne mreno raz oči ter me poduči o krogotoku večnih resnic. Matere, ki je imela vedno polne roke dela, se nisem drznil nadlegovati. Očeta? Med nama je bila prevelika razdalja... Bratje, tovariši in prijateljčki s ceste so na vsako »tega ne razumem« posmehljivo dejali: »Glej ga oslička, kako je omejen!« Morda pa sem bil v resnici samo jaz tako slep ali celo neumen... Da bi pa vprašal sestro, aem bil preponesen. Najbolj sem bil radoveden, zakaj kličejo vojaki za vsako mlajšo žensko: »Micka!« Cemu se izpre-hajajo moški najrajši z ženskami ter drže drug drugega okoli pasu? Po cesti pred cerkvijo, med mežnarijo in Muhvičevo hišo, se je večkrat izpreha. jal mUtd častnik z belim, nemirnim gsoag. ^ Ker je ta galžLn imel hudo sabljaste noge, smo se mu otročad kar očitno posmehoval!. Z levico si je nenehoma sukal tanke, črne brkice, v orokavičeni desnici pa je držal poleg rokavice z levice še črno, jahalno palico, s katero je rad švrkal po zraku. Pes je dirjal po cesti kakor brezumen. Kadar mu je nastavil palico, jo je preskočil kakor veter. Nališpani gizdalin se je samodopadljivo šetal po naši strani ceste sem ter tja ter se nasmihal kodrasti, ljubki glavici, ki je gledala nanj z okna prvega nadstropja sosednje hiše. Vedel sem, da stanujejo ondi družina treh ljudi, ki je Imela na hiši tablico z napisom: Izprašani plesni učitelj. Nekega dne me prav zarana Obudijo klici bratov in sester, ki so se gnetli pri oknih. Pridružil sem se jim še v srajci. In kaj smo videli? Za vogalom Muhvi-čeve hiše je pod okni na zledeneli, stranski poti poleg njiv ležalo uniformirano, negibno truplo gologlavega črnolasca, katerega so sestre takoj spoznale za častnika s psom. Srebrikasta nožnica z mečem je ležala z žoltim pasom vred nekoliko stran od njega, štiri ali pet ljudi se je biio že nabralo; prihajali pa so še drugI. Zdajci pa sta prihitela dva vojaka z nosilnico, ki sta častnika pobrala, ga naložila ter odnesla v vojašnico. Ni bil mrtev, saj si je z rekami zakrival obraz. Kaj se je zgodilo? Nihče ni vedel kaj in kako. Hitro sem se oblekel ter oddirjal v mrzlo jutro, na cesto. Ljudje so se bili že razkropili, samo dve ženski sta se še razgovarjali ob cerkveni ograji. Ker sta bili precej glasni, sem prisluškoval njunemu pomenku. In tako sem zvedel, da je častnik skočil iz prvega nadstropja skozi okno in da si je pri padcu zlomil obe nogi. »Bal se je, da bi ga ne zalotili, zato je tvegal skok, in tako z visokega! Ha-ha ... zdaj pa ima ...« Ker sta me opazili, da ju poslušam, sta se okrenih ter fldšli ¥ cerkev. Sram ga je bilo, sram, to sem sam videl, sicer si ne bi zakrival oči! Zakaj se je tako sramoval i— in zakaj se je bal, da bi ga ne zalotili? Ali je vlomil in ho. tel krasti? Ko sem vprašal starejšega, sosedovega Rudita, kdo je oficirja prepodil in zakaj, se ml je zasmejal: »Ti si pa res osliček! Ali ne veš, da je hodil za Aličevo Beti? Potem je prišel k njej v vas. Kaj vem, česa se je prestrašil in — cfisir, ki ne sme poznati strahu nikjer in nikoli; rajši je skočil skozi okno, ko da bi se postavil po robu! Ma bo že žane razložil, kar še ne vem. Ljubčka ne bo nikoli več.« Tudi meni se je svitalo, a zaman sem premišljeval. O videl sem, kako se mu je sosedova Beti nasmihovala, ga vabila k sebi. Le zakaj se je bal, da ga ne bi zalotili? Saj tudi k drugim hodijo v vas, pa ni nič zato. Dopoldne, med poukom sem si še ubijal glavo s to uganko. Domov grede sem pa na vse že pozabil. — Opoldne pri kosilu ni nihče omenil jutr-njega dogodka. — Rudi je imel prav, kajti nikoli več nisem videl kav^lirja in tudi ne njegovega psa. Hotel sem ga še en pot vprašati o Beti, a sem se zbal, da me bo spet nagnal z oslom. Za cerkvijo, v levetri kotu obzidja smo imeli vrt, dolg ln širok po deset sežnjev. Kadar smo šli tu sen:, smo vedno dejali: »Gremo za vrt na vrt « Ob zidu na desni je bilo grmovje m?.«in. V tem grmovju je oče redil polž:;. ki jil e za opoldne izkopaval. Cčj "cn- je dev.nl v usta s kislim hrenom, t is takšnim m laskanjem in ugodje'- da ie tudi rr.pne zamikalo. Pa ni L' dol, rajši nazaj ra gor, dokler se mi n so nabrala usta. kr.kor bi jih napihnil Ko so mi stople še solze v oči, je štrl-nib kar po tleh. Za plač:lo sem predel cd matere gorko bunko po hrbtu. Misli Pravi laskač nam laskavo govori o tistih naših odlikah, o katerih si domšljujemo, da Jih imamo. So ljudje, ki so pametni samo za druge. * Marsikdo zabavlja čez ženo, ker je nima marsikdo pa seveda iz nasprotnega vzroka. * Največje nasprotje je, da se gradijo zračni gradovi na pesek. * Polna usta besed — prazno srce. * Nesrečna žena ima mnogo prijateljic, srečna nobene. Zatemnjena »Kraljica onave' Nov vulkan. Iz Mehike poročajo, da se je v mejah mehiške države pojavil nov ognjenik, ki je dobil ime Paricutin. Iz žrela novega ognjenika se vije neprestano dim in bruha lava. Podmornico »Ulven« so dvignili za 14 metrov. Sredi aprila ponesrečeno švedsko podmornico »Ulven« so iz globine 49 metrov dvignili že za 14 metrev. Podmornica leži v bližini pristanišča Marstrand nedaleč od Goteboiga. Največje težave z dviganjem so že premagane. Požar je uničil radjjsfco postajo. Iz Amerike poročajo, da je radijsko postajo »Le Mercurio« v Santjaiu de Chile uničil ogenj. Nov čin v nemški vojski. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je odredilo, da se uvede nov čin nadpraporščaka. Vsi pra-porščaki-naredniki bodo pred imenovanjem za poročnike imenovani za nadpra-porščake. Nad.praporščaki imajo uniformo kakor naredniki vodniki, toda brez našiv-kov na ovratniku, čepica in ovratnik pa sta takšna, kakor ju nosijo častniki. Romanske starine na Madžarskem. Arheološki zavod v Budimpešti poroča, da so v Aqu.incumu odkrili več predmetov, ki izvirajo še iz dobe cesarja Hadrijana. Med drugim so odkrili ostanke romanske stavbe, ki je imela 7 sob ter spominja na slične stavbe v Pompejih. V bližini te stavbe so odkrili tudi ostanke Mitrovega templja ter več starinskih kipov. GOMME GIGANTI II AUTOGUME g-:garrtini tutte le misure per autoearr. e autotreni. orjaške ia srednje vseh iz-mer za tovorne avtomobile in tovorne vlake. FERNANDO BALDONI - Via Cavour 92/94 ROMA Zahvala Vsem. ki ste sočustvovali ob smrti našega ljubljenega moža, dobrega očeta, starega očeta, strica, svaka in tasta, gospoda Gračttgr Josipa ter ga spremili v tako velikem številu na njegovi poslednji poti, mu darovali krasno cveitje, nas pa tolažili, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo pa gosp. primariju dr. Otonu Bajcu, ki se je nesebično zavzel za blagega pokojnika, čč. sestram za skrb in nego ter čč. gg. duhovnikom za poslednje tolažilo in spremstvo. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 29. julija 1943 ob 7. uri v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 26. julija 1943. žalujoče rodbine: GRAČNEll, KORUZA, DR. GRAČNEK — in ostalo sorodstvo Poletni večeri v madžarski prest s lici in njeni bližnji okolici čajni godci, ki prihajajo na otok zabavat občinstvo. Na obeh straneh Donave je vse polno restavracij in gostiln, kjer se dobi dovolj jedače in pijače, da lahko združijo gostje prijetno z okusnim. Budimpešta je nastala iz dveh delov, Bude in Pešte. Buda ima dva lepa gozdiča, kamor ljudje poleti zelo raii zahajajo. Posebno lepo je pa sedeti ob toplih jasnih večerih na gričih sredi mesta. Buda je namreč zgrajena deloma na pobočjih gričev. Od tod je krasen razgled na Donavo, ki se vije liki začarana kača globoko doli po nižini pod mostovi, med palačami in vilami. Čisto drugačna je pa Budimpešta ob zatemnitvi, saj je znana mnogim kot mesto luči, posebno tistim, ki so jo že videli slavnostno razsvetljeno. Zdaj se pa ne vidijo nobene njene lepote, ki so posebno močno učinkovale v morju luči in žarometov. Zdaj dobi Budimpešta sicer skromnejše zato pa tem solidnejše lice spečega mesta samo ob luninih nočeh, drugače je pa pogreznjena v temo, da se komaj vidijo glavni njeni obrisi. In domov se vračajo malone vsi ljudje trezni, kajti ob enajstih morajo biti vsi lokali že zaprti, a dotlej se ga nasrkajo 33mo tisti, ki ga mnogo ne preneso. Tako na povratku domov ne plešejo človeku pred očmi kande-labri, ulice se mu ne zde čudežne gugalnice, temveč so samo idilične, ' tihe, pogreznjene v temo. In vendar je tudi v temi Budimpešta lepa. Človek je ne vidi, pač jo pa čuti in občuti kot mesto živahno utripajočega življenja. Narava je dala madžarski prestolici posebno ugodno lego. Budimpešta se razprostira ob veliki reki, obenem pa ob gorovju in robu nižine, tako da .ima tri pokrajinske elemente, ki dajejo po svoji posrečeni združitvi mestu pečat lepote in slikovitosti, kakršna je po drugih večjih mestih zelo redka,. Po pravici pravijo o Budimpešti, da je kraljica Donave. Vojna je zapustila svoje posledice tudi madžarski prestolici. Na prvi pogled se ji pozna to že po zatemnitvi, ki prinaša seboj mnoge nevšečnosti. Toda v zatemnitvi najde prebivalec velikega mesta tudi svojevrstne lepote. Jasne lunine noči so pra^ v Budimpešti pravo doživetje, zlasti če se človek ne vozi s tramvajem ali avtobusom, temveč če hodi peš v mraku ali temi po enem izmed lepih trgov ali ob bregu Donave. Margaretin otok, ta kotiček čarovnih naravnih lepot sredi velikega mesta, je že od nekdaj velika privlačnost domačinov in tujcev. Ta otok, ki so nekoč živele na njem redovnice, ločene od zunanjega sveta, je zdaj kraj razvedrila, zabave in počitka, čez dan je na njem vse polno kopalcev, ljudi, ki hodijo tja počivat po delu. Na Margaretin otok hodijo tudi ranjeni vojaki. Zvečer je pa na njem največ zaljubljencev. Na otoku je bil tudi velik bar, kjer je lahko mladina na prostem plesala in rajala. Vsak večer so v baru predstave z bogatim sporedom. Letošnje poletje pa bar zabave in razvedrila željnemu občinstvu ni odprl vrat Skromno oblečena dekleta, so se bila sicer preskrbela s kolesi, da bi se vozila z doma v službo v bar in nazaj. Toda gostje koles niso imeli na razpdlago in tako je vrvenje na Margaretnem otoku zaspalo. Kolesa in dekleta so bila preslaba, da bi megla po policijski uri vzeti še po enega moškega, in ga olpeljati nazaj v mesto. Pač pa ima ta otok eno najlepših gledališč na prostem, kar jih je v Evropi. Sreii lepo negovanih livad in košatih dreves je zgrajeno. V juliju in avgustu, ko imajo vsa druga gledališča počitnice, je dan za dnem polno hvaležnega občinstva. Kakor ima gledališče v poletnih večerih v Budimpešti in na Margaretnem otoku svoj slikoviti dom, tako ima glasba na vrtu slikarske galerije, na Karoiyevem vrtu svoje lepe prostore v stari baročni palači, za katero se razprostira krasen park. žail so preglasni zvočniki, močno pa meti koncerte tudi vrvenje na cesti, vodeči mimo paaka Avtomobilske hupe in kričanje večkrat zaduši orkester, da občinstvo nima pravega vžitka od koncertov. Mnogim pa zadostujejo cigani ali pa slu- umiiiiuuimmij llllllllllllllllllllllllllllilKIB' Velik požar v Buenos Airesu Sredi najživahnejšega mestnega okraja Buenos Airesa je izbruhnil prejšnji teden velik požar, ki je uničil znano veletrgovino La Filipinas. Štirinadstropno poslopje je navzlic prizadevanju gasilcev pogorelo Romani »Dobre knjige" za naročnike na Hrvatskem Naročniki na našo knjižno zbirko »Dobro knjigo«, ki bivajo v Nezavisni Državi Hrvatski, so že prejeli oba dela zanimivega romana iz sodobne Indije »Prišlo je deževje«. Pravkar se jim dostavlja knjiga, ki je izšla za mesec junij in ki prinaša sijajni družabni roman moderne italijanske pisateljice Albe de Cespedes »Nazaj ni poti«. Roman štejejo med največje uspehe italijanskega knjižnega trga v zadnjih letih. Preveden je že v devetnajst jezikov. Splošno priznanje žanje tudi med slovenskimi čitatelji. / Izšel je tudi že julijski roman DK »Vzhod in zapad«, delo znane pisateljice Pearl Buck. Roman obravnava borbo med starim in novim svetom v sodobni, a še vedno skrivnostni Kitajski. Naročniki na Hrvatskem bodo knjigo dobili v najkrajšem času. V avgustu bo izšlo delo nizozemskega zdravnika in pisatelja Paula de Kruifa »Borci proti smrti«. Zgodbe o medicinskih odkritjih, ki so rešila pred smrtjo sto in sto milijonov liudi, prekašajo po svoji zanimivosti in napetosti sleherni roman. Za september je pripravljen roman »Pokojni Matija Pascal«, eno najboljših del svetovnoznanega italijanskega pisatelja Luigiia Pirandella. Roman je v številnih prevodih dosegel mednarodni sloves in si bo brez dvoma osvojil tudi našo publiko. V zbirki »Dobri knjigi« izide vsak mesec po en roman. Naročnike za zbirko sprejema v Nezavisni Hrvatski Državi tvrdka »Press-Import«, Zagreb, Katan-čiceva 3. Naročnina za 6 knjig znaša 360 kun. umi do tal. Nad 1000 uslužbencev in številni kupci so se pravočasno rešili iz gorečega poslopja. Ženske in otroke so morali rešiti večinoma po gasilskih lestvah. Požar je nastal zato, ker je počila cev centralne kurjeva na nafto. Bolgarija skrfci za otroke Bolgarija vzorno skrbi za svojo mladino. Poleg novih otroških vrtcev, ki jih vzdržujejo druge organizacije, imajo v Bolgariji tudi 12 delavskih otroških vrtcev. Letos dobi Bolgarija še 40 otroških vrtcev po vaseh. Tako bo kmečkim staršem zlasti v poletnih mesecih, ko je največ dela, slednje olajšano, ker jim ne bo treba paziti še na otroke. V Sofiji je občina letos poskrbela zlasti za siromašne otroke. 6. t. m. je bilo otvorjenih 12 otroških vrtcev, ki bo v njih imelo polno oskrbo okrog 2.500 otrok v starosti od 6 do 14 leta in sicer do 22. avgusta. Okrog 20.000 otrok bo poleg tega v tem času dobivalo brezplačno hrano. . Vse to delo je bilo opravljeno na pobudo organizacije ustanovljene po vzorcu in smernicah nemške organizacije »Kraft durch Freude«. Organizaciji načelu je ministrski predsednik in čeprav deluje šele dobre dve leti, lahko gleda že s ponosom na sadove svojega prizadevanja. Organizacija skrbi zlasti za delavstvo in delavski naraščaj. Umrl je v 82. letu svoje starosti naš ljubljeni oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod HflllJ strojevodja drž. železnic v pokoju Pogreb blagcpckojnika bo v torek, dne 27. t. m. popoldne na pokopališče v Divacci. Divaccia, Ljubljana, Zagreb, dne 26. julija 1943. žalujoče rodbine: ZURLINI PAULINA, MLAKAR in ostalo sorodstvo f Umrl je naš stric, gospod DELOVODJA TOVARNE I. BONAč SIN, MEŠČAN LJUBLJANSKI Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 27. t. m. ob uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. julija 1943. v Rodbini: PODKRAJŠEK. PUKER • V*- -IT,- O EMILIO SALGARI MUC PUSTOLOVSKI ROMAN Zdaj so opazili šest metrov dolgega, ^ostudnega krokodila, ki je počasi in previdno kobacal iz goste gruče rastlin. Bilo je, kakor da bi mu bili na zgrbančenem hrbtu zasadili cel vrt. Izmed koščenih, z blatom zalitih luskin mu je rastla močvirna trava. Glavo je držal pod vodo, le časih jo je vzdignil in hlastnil po zraku. Tudi rep je imel skrit. »Ali ga ustrelimo?« je vprašal Stiller. Kapitan mu je rekel, da nikar. Moko je odrezal veliko vejo, jo osmukal in zlezel z njo k močvirnim rastlinam, ki so pokrivale breg. Carmaux in Stiller sta storila takisto, med tem ko sta si kapetan in Jara poiskala za drevjem drug prostor. Krokodil se je počasi bližal. Njegov rep je ostal pri tem docela miren. Toliko da je gibal z nogami, kakor bi se jih bal pokazati. Le nekaj korakov je še imel do otočka, ko je iz kupa vodnih rastlin mahoma prilezel drug krokodil. In takoj nato se je nagioma vzdignil iz vode tretji, ki je srdito planil proti onima dvema. »Kaj bo zdaj?« je vzkliknil Carmaux. »Tebe se očitno ne mislijo lotiti!« ga je Stiller potolažil. Tedaj sta se začula drug za drugim dva rezka brlizga. Videli so, kako sta dva druga kajmana planila z bližnjega otočka v preliv in jela z mogočnima repoma otepati po vodi. Med tem ko se je eden pridružil onim trem, ki so se ruvali. je drugi, manjši, mirno zlezel k bregu, kjer je stalo trstičje, se oprl na rob in zadovoljno gledal, kako se je četvorica dvoživk besno zaganjala drug v drugega, odpirala velikanska žrela in kazala silne zobe. Zdaj so tako živahno gibali z repi po vodi, da je brizgala pena visoko v zrak in so valovi pljuskali na vse strani. Skušali so zdrobiti drug drugemu čeljusti in rjoveli kakor biki, tako da je celo tuljenje opic utihnilo. Neka samica se je bila med tem zleknila po bregu. Gledala je prizor, kakor da ji ni nič mar. Eden izmed štirih nasprotnikov, morda najslabot-nejši med njimi, je bil kmalu nezmožen za boj. Nasprotnik mu je bi odgriznil rep in skrajni konec čeljusti. Kri .ie kar eurlj,ala od pohabljenega. Imel je dovolj; obrnil se je in odkpbacal k vodnim rastlinam, okrog katerih je dobila*'voda rožnato barvo. Kmalu nato je odpadel drugi. Raztrgali so ga bili na kose Pa tudi tista dva, ki sta še ostala na bojišču, sta bila v klavrnem stanju. Eden je imel spodnjo čeljust vso razkleščeno. Drugi je bil izgubil zadnjo nogo. Vkljub temu pa ste se še vedno zaganjala drug v drugega. Prvi se je kmalu upehal. Pobegnil je k otočku, ki so ga bili zasedli flibustirji. Rana mu ni dovoljevala nadaljnjega boja, čeprav bi se bil še lahko branil z repom. Moko ga je hotel iz usmiljenja pobiti s svojim kolom. Toda velekuščar, ki je bil prišel za nasprotnikom, ga je prehitel. Nov boj se je vnel tik ob čolnu flibustirjev. Repova sta udrihala in tleskala, da je voda v curkih brizgala kvišku, in zobovji sta z glasnim truščem udarjali ob koščene luskine. »Za Boga, Moko! Pozor na čoln!« je kriknil Car-maux. Tudi gusar je bil opazil, da je čoln v nevarnosti. Živali sta tako besno mlatili z repoma, da sta vsak hip utegnili prevrniti lahki čolnič. Moko je takoj skočil v močvirno rastlinje. Tovariša sta jo ubrala za njim. Tedajci pa je nekaj zamolklo pljusknilo. S silnim udarcem sta bili živali prevrnili čoln, ki se je takoj potopil pod vodo... »Prekleto!« je vzkriknil Stiller. Ne meneč se za nevarnost, je Moko srdito planil proti krokodiloma. S svojim kolom je tako besno oplazil enega po bodikastem hrbtu, da se je obrnil. Bil je tisti z razsekano čeljustjo. Namesto da bi pobegnil, pa je skočil na breg in napadel črnca, ki je komaj še pravočasno odskočil. Ventimiljski se je bil z mečem v roki zapodil na pomoč. Po bliskovo je zasadil pošasti ostrino v: žrelo. »Nazaj, kapitan!« je Moko zavpil. In spet je treščil njegov kol ranjenega plazilca po hrbtu. Zver je stala nekaj trenutkov kakor omotična. Nato je zbrala poslednje moči. se odvrnila od brega in se potopila v preliv, pustivši za seboj krvavo sled. 15. POGLAVJE Splav S čolnom vred so bili flibustirji izgubili vsa živila in del streliva. K sreči so imeli pri sebi še nekaj sto svinčenk za puške. Tudi tople odeje, ki so jih varovale nočne vlage, so bile rešene, ker jih je nosila Jara. Njihov položaj sredi širnih močav, kjer niso vedeli kod ne kam, nikakor m bil ugoden. Toda črnec jih je potolažil. Dejal je, da bi bil zajtrk iz krokodiljih repov kaj slasten. Že večkrat jih je bil jedel. »Lesa nam tudi ne manjka!« je rekel gusar, ki ni nikoli izgubil poguma. »Moji vrli mornarji bodo pač menda znali stesati splav iz hlodov! Mokova sekira bo že storila svojo dolžnost!« Ta čas, ko sta s »prijateljem oglarjem« izbirala ob bregu primeren les, sta se Carmaux in Stiller odpravila iskat kaj primernega za hrano. Otoček je bil večji, nego so izprva mislili, in ves pokrit z gozdom. Na tleh, ki so bila mastna od strohnelega listja, je raslo obilo raznih palm in gostega grmovja. JUrejuje: Davorin Ravljen «— Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko yirant —- Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani