List 18. ' ■ ' i V . # • ''S f 'i • ^ » » • ^ J * ' vCC * . T" ' ■ , S rp v 1 ecaj LIX. 5 -I A I när'odne I « » \ Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za'vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo nredništvu „Novic". Ljubljani maja 1901. i \ < • J^'l'P'MP 1 • L^tos štejemo na kranjskih srednjih šolah 1809 k-n* 1 Kdo je coklja kranjskega srednjega šolstva? • • Tega napredka mora pri naši revščini, ko nimamo nobenih obrtnih in strokovnih šol, vsak rodoljub vesel biti. Kranjsko srednje šolstvo se je od časa ko se Posebno veseli bi morali biti tega vsi pravi > vzvl- postavilo na jecyno ' zdravo^ podlago, da se je namreč ^del šenega poklica napredni šolski faktorji, katerih prva in u slovenski učni jezik vsaj v nižjih razredih ne glavna naloga vsaj bi vender bila negovati gimnazije in jih vsiake škode čuvati. navadno povzdignilo realki tukaj ne govorimo, kajti to je prednikih sedanjega dež šolskega nadzornika še v najnižjih razredih še vedno srednjeveški uravnana, kar se namreč učnega jezika tiče, in vsak doseči preniembe te nespametne uredbe se izja- se ta zavod odprl gosp Končnika o gg Smoleju in Šamanu, lahko trdimo, da sta ta razvoj še dosti dobrohotno opazovala, zlasti Smolej. Drugače pa je pod sedanjim šolskim nadzornikom, lovi ) ker izvestni krogi nečejo ) da tudi Slovencem Pa poglejmo «i kranjske gimnazije pred letom 1882 in potem. cela dežela meško. Do tega časa namreč do 1. 1882 je imela pod gosp. Petrom Končnikom. K Ko je bil ta gospod vsled protekcije : graške klike in namestnika CIarvja imenovan deželnim' šolskim nad-zormkoni^ Kranjskim v kljub temu, da sta bila v deželi dve višji gimnaziji, ljubljansko in novo dva sposobnejša in bolj zaslužena šolnika za to mesto, navdale so nas takoj hude slutnje, kaj da bo s kranjskim Novomeški so nekateri že smrt prorokovali zlasti Šolstvom J posebno pa s slovenskim učnim jezikom v pod ravnateljstvom Fischerjevim J-"»- kajti vseh razredov srednjih šolah In te slutnje so se žalibože pre štelo je^ tedaj le malo več k^ 100 ^ijakov v_^zgodaj obistinile. Gospod Končnik se .na Krajskem še ni Pa tudi Ijußjjanska gimnazija se ni mogla povßpeti dobro pogrel, in že imamo ukaz da se morajo vspre do one višine in onega stanja, katero je šlo 1 kajti jemni izpiti v razred srednjih šol J kolikor mogoče nemški učni jezik oviral je tudi najboljše dijake nižjih razredov v napredku. i To nam kaže najbolje število obiskujočih dijakov. strogo. vršiti. To je ukaz, o katerem drugi šolski sv 6 nič ne vedo. To je kranjski „specificum «? Poglejmo si[ malo Končnikovo preteklost, da pride Do leta 1882. imela je ljubljanska gimnazija povprek po ta ukaz v pravi sv^t. Kakor obče znano, bil je gospod 500 v ) do 600 dijakov Precej po uvedbi slovenskega učnega jezika poskočilo je število ljubljanskih Končnik prej vodja celjske nemške gimnazije. Ko se je gimna slovenska gimnazija ustanovila > začel dijake za s vojo zijcev prav izdatno skoraj na 1000 Letos se je mo- neinško gimnazijo po celi loviti v nemškem rala še nižja gimnazija razširiti v višjo gimnazijo, zgo- „Studentenheimu** jih je okoli 70; slovenskim dijakom • v • dilo se je to vsled potrebe, dasi se je razširjenje delalo v pripravnici vse mogoče ovire * ß r: i gimnazijo In obetal kako I _ _ » Ustanovila se je razven tega še višja gimnazija v štipendije, če pridejo v nemško postopal pri vsprejemnem izpitu za razred? Lani se jih je oglasilo za celjski I. razred Kranju tako ^ - r • • . da se je število višjih gimnazi] v teku nemške^ gimnazije okoli 50 in od teh čujmo pri 18 let podvojilo in ) kar najbolj veselo 1 • ) tudi . i i - dijakov se je podvojilo število vsprejemnem izpitu ni niti jeden padel!/ Tako je tedaj gospod Končnik ravnal kot direktor nemške gimnazije. Stran 172. Letnik LIX. 4 % Kako pa ravna sedaj kot deželni šolski nadzornik slo- voljen gra[alni odsek. Povod je dalo to, da je poslanec Stein venskih gimnazijskih razredov!?! rekel dr. Šusteršiču: „Z Vami ne govorim, Vam se je trikrat * ^ « Nekateri naivneži so sicer trdili, da bo Končnik v Ljubljani še najboljši Slovenec postal!! Mogoče 9 a šuft" in Vi niste zabtevaii zadoščenja", dalje, da mu je rekel: „Vi imate od žlindre umazane roke" in končno, da mu je rekel: dr. „Schiintra". V sredo se je zbornica bavila to na videz Tudi v . Celju . je bil gospod Končnik samo s to zadevo, a poslancu Steinu se ni izrekla graja ravjio kazalo '"i Iv h M liberalec in klerikalec, Slovenec in Nemec, kakor^ mii 7 —. . ____ ________^«.5 ------- -- 1 resnici namreč: VeÖ o tem prihodnjič. » pa je bil gospod da si j'e rojen Slovenec Med Avstro-Ogersko in Meksiko bodo obnovili ončnik v Celju eno diplomatično zvezo, je bila pretrgana celih 33 let, to od tedaj, ko se je cesar Maksimilijan bojeval z Meksikanci. apijonir nemštva" in pijonir nemštva bo gosp. Končnik imenovan bode najbrže v kratkem jeden zastopnik naSe monar- tudi na Kranjskem ostal. — Tisti, ki ga dobro poznamo, hije za Meksiko, in istotako bode meksikanska vlada imeno- povzdignimo pravočasno svoj svarilen'glas: „Bratje, ne zaupajte"! Že omenjeni prvi ukaz radi vsprejemnega izpita v vala svojega zastopnika za Dunaj. Kongres evropskih vladarjev. storil neke korake za kongres vseh evropejskih vladarjev, Ruski car je razred gimnazij Vam lahko oči odpre V. sprejemni naj Na bi se vršil v poznem poletju ali pa v zgodnji jeseni. tem sestanku bi se vršil ta razgovor o vseh važnejših izpit_za slovenskih gimnazij je ž^sam^ob sebi največja krivica, ker se izprašujeta dva učna" jezik slo "" - - — gj^ ^ Jl^ygtyiji^ Ijje na mejnarodnih vprašanjih. Minister Delcassč v Petrogradu. Francoski in ^ nemščina. celem učna jezika? minister za vnanje zadeve Delcasse se je napotil v Petrograd o zelo važnih političnih zadevah, in to na izrecno željo carja svetu se zahtevata pri vsprejemnem izpitu dva samega, ki je hotef, da se ruski in francoski vnanji minister natančno dogovorita o vsih vprašanjih. se tičejo skupnih In sedaj pride še gosp. Končnik s svojim ukazom, zahtevajoč, naj se pri sprejemnem izpitu strogo postopa. interesov obeh držav. Na tem sestanku ministrov so bile kakor poglavitne točke razgovora kitajsko in macedonsko vprašanje, ter obnovitev trozveze in pa politika Angleške. Govori se, da Ko bi nemščino res strogo izpraševali, dobili bi v dela ruski finančni minister Witte na to. da se Rusija 1 še tesneje združita v gospodarskih vprašanjih prvi razred komaj 10—15 dijakov. In to bi bil Končnikov Francij ideal. m za Smoter Del Zatorej obračamo še enkrat pozornost vseh mero dajnih gospodov na veliko važnost tega odloka z opo minom, naj take jednake odloke nemogoče store, ali slučaj carinske vojne mej Nemčijo in Rusijo, cassejeve misije v Petrogradu pa je bil tudi ta, da sta Ru sija in Francija prevzeli garancijo za izplačanje vojne odškod nine od strani Kitajske ostalim velevlastim. Vojna v južni Afriki južnoafriškega pa, store! kar bi bilo še najbolje, naj Končnika nemogočega ni v zadnjih dneh nobenih posebnih poročil Angleški bojišča listi. katerim ni dati prav nobene vere, poročajo sicer, da 80 Vemo kake želje, kake skomine ima vlada. pozabimo kaj velepomenljivega izrekel neki - Ne vladni Angleži pobrali Burom več orožj Burov in živine. m streljiva ter vjeii nekaj pristaš rekoč: D Kaj šole? Še itak * Q&ni ali poročilo preko Bruselja zanesljiveja nego londonska, pravijo nasprotno pobrali Angležem pri Rosmeadu mnogo orožja i so mnogo Buri so da živeža, vsled Kai bilo še, da njim damo šole"! česar so se Angleži morali umakniti nekem gozdu pri uganiti in jednako uvažujemo, nam ne bo težko kaj nameravajo takozvani ljubljenci vlade, zaradi Middlebargu pa so Buri popolnoma potolkli Angleže, na živ ostale pa im pobrali orožj potem pa jih za- podili ven iz gozda v beg. Neki transvaalski odposlanec česar so ljubljeni in zaradi česar in kako se trudijo bil pri Krügerju v Bruslj ta je povedal, da so Angleži v ljubljeni biti. Takim ljudem, ki vse store. Kadar njim to prav kaže, ne verjemimo nič, prav nič! Je-li ravnateljev obupnem položaju, ter da vojne ne bo še tako hitro konec Dogodki na Kitajskem razmerah na Kitajskem zaslužila ogromna slovenska večina gg se ta hip ne more reči, ali bodo kmalu poravnane ali bodo še trajale dalje da se razvijejo do profesorjev na kranjskih srednjih šolah, Resnično in za ugoden zaključek da se njej je postavil na čelo gosp. Končnik? Nikoli to. da sta bas oni dve velevlasti nevarnejih zapletajev. i dobro znamenje je pač sta najbolj hujskali na In ta večina naj tega pri nobeni priliki ne pozabi! razpor, brez posebne moči in to sta Anglij Nemčij prva v Pozabijo pa naj tudi ne prvaki in voditelji našega je popolnoma oslablj vesela, ako ni primorana jemati svojega ojaštva iz južne Afrike, druge (Nemčije) vojaštvo naroda na udarec, katerega je rodu zadela vlada z ime- stoji na Kitajskem pa vsled nebrzdanosti prav močno novanjem tega nadzornika, ter naj v pravem smislu in pokazalo nezmožno za kako resno vojno akcijo. Rusij po zaslušanju vedno spominjajoči se pajo proti njemu. Celja J pošto ki želi da Politični pregled. mir in urejenih zadev, deluje z oatalimi veleslastmi na to, se mejnarodne čete prej ko prej odtegnejo s kitajskega ozemlja, tem je Rusija zlasti složna s Francijo, Japonska, na katero intrigantna Anglija najbolj naslanjala, je jednako sprevidela, da je boljši pameten mir nego nespametna vojna. Kar angležki, nemški, francozki in se se tiče vojne odškodnine so Državni zbor je imel v petek eliko trpinčenja vojakov. Razkrile so se prav zanimive reči Pred vlade zahtevajo vsaka 65 milijonov funtov šterlingov t. j. 1300 mi- razpravo zaradi japonski poslaniki sporočili Li-hung-čangu, da njihove logu naj se voli odsek bo preiskoval vse te slučaj 1 sicer ni priznala nujnost, in je predlog s tem pokop se ali lij kron odškodnine, ter da se zadovolijo s to odškodnino ako se odšteje do konca julija, sicer pa zvišajo odškodnino brez dobrih posledic razprava ne bo ostala. Zdaj bodo vsaj vsak mesec za 100.000 funtov štelingov. Dokler Kitajska te tisti, ki. vojake trpinčijo, vedeli, da stoje pod kontrolo parla- odškodnine menta. V isti seji bil tudi na zahtevanje dr. Šusteršiča ozemlju. Poroča se, da sta Rusij zplaČa, ostane tudi mednarodno vojaštvo v njenem Francija sklenili dati Letnik LIX Stran 173 ■ ostalim velevlastim garancijo za izplačaoje te odškodnine, iu je valent, tekom predidočih desetletij naložile povodom pre-vsled te izjave tudi pričakovati, da se mejnarodno vojaštvo membe mej družbinimi člani prepisne pristojbine, skoro vrne domov. Želeti to pa5 bilo, kajti navzočnost sovražnih čet razburja kitajsko prebivalstvo in provzroča novih nepotrebnih nemirov. Tudi kitajski dvor je izjavil, da se ne vrne prej v Peking, dokler ni sveto mesto popolnoma očiščeno sovražnih čet. Nekatera poročila govore, da so kato- nega detajliranja ekvivalentnih napovedi se ne sme zahte , tako na zahtevan je dotične družbe to nepravilno naloženo pristojbino od pristojbinskega ekvivalenta odšteti. » Za odmerjenje ekvivalenta ne neizogibno potreb- liški misijonarji po nekod začeli zopet z nova delovati. Ko- nečno nam je še dodati najnovejSo došlo vest o nekem krvavem spopatku nemških vojakov s kitajskimi vojaki pri Velikem zidovju v Paotingfu. Ta boj pa je bil za Nemce velika nesreča; kajti padlo je pet častnikov in 80 mož, brez ranjenih. Nemci so v veliki zmešnjavi bežali pred Kitajci. Obrtnija. Pristojbinski ekvivalent. zadevi pristojbinskega ekvivalenta odprtih in komanditnih družb se pripravlja sedaj peticija, za .katero pobiralo podpise, saj je ta stvar se bode tudi pri nas velikega pomena tudi za naše trgovce in obrtnike Da bodo vedeli za kaj f se pn peticiji gre 1 hočemo stvar nekoliko pojasniti. Ministrski ukaz o ekvivalentu. Finančno ministrstvo je dne 30. marca . izdalo naredbo, s katero določa glede odmerjanja pristojbinskega ekvivalenta odprtim trgovskim družbam in komanditnim družbam naslednje: 1. Odprtim trgovskim družbam, katerim se v petem desetletju ni predpisal obrtni ekvivalent od nepremičnega premoženja, se ta ekvivalent, če so ga dolžne plačati, predpiše samo za šesto desetletje, predpisovanje za potekla leta desetletja pa se opusti. 2. Finančna ravnateljstva se pooblaščajo, da opuste naknadno iztirjanje ekvivalenta, ako so odtrpe trgovske družbe ali komanditne družbe svoje nepremično premoženje po predpisih za šesto desetletje oglasile in se je dognalo, da se prepisna pristojbina od sprejetja dotičnih pristojbin družbo ni plačala, to pa le, ako so nepremičnine prišle v last dotične družbe pred 1. januvarjem 1. 1896. in ako ni posebnih vzrokov, da se pristojbina tudi naknadno iztirja. Ta določba seveda ne velja za tiste slu ki so po zakonu z dne 13. decembra lit. čaj e, zak. št. 89 (opomnja 1 ali opomnja skega ekvivalenta sploh oproščeni. 1862 drž pristojbin Od tistih nepremičnin, ki so last kake odprte trgovske družbe, ni plačati prepisne pristojbine zgode v dotični družbi premembe v osebah. ako to J se če stari člani pristopijo, samo da družba« še dalje obstoji, namesto prepisne pristojbine pa je plačati v tarifni točki 1862. določeni , če so 106 I e, zakona s 13. decembra pristojbinski ekvivalent. To velja tudi za slučaj vati. Zlasti zadostuje sumnarična napoved glede fundus instructusa, ako je po njem mogoče spoznati njegovo vrednost. Sme se tudi vrednost pavšalno označiti. . Finančna oblastva prve instance se pooblaščajo, da tistim družbam, katere doslej niso plačevale pristoj- binskega ekvivalenta in torej še ne poznajo dotičnih zakonskih predpisov dovolijo podaljšanje v § 20. naredbe finančnega ministrstva z dne 14. julija 1. 1900 določenega roka za predložitev napovedi toda večjemu do 30. ju- nija # I / 1901 Rekur oper ročenje napoved jedni zadnjih sej poslanske zbornice je na inter pelacijo češkega poslanca dr. Stojana vštetja aktivnih obresti v napoved odgovoril finančni minister, da je že naročil finančnim oblastvom, da ni plačati ekvivalenta od tistih obresti, ki so bile 31. decembra 1. 1900 v naprej določene za porabo, a so se dodale premoženju. Ta določitev o porabi obresti mora biti izrečena v ustanovnem pismu ali v statutu drugače se obresti prištejejo pre- moženju. To velja tako za duhovniške beneficije, kakor tudi za druge juridične osebe. (Dalje sledi). Kje naj dobimo potrebna sredstva za ustanovitev vinske zadruge? Ako naj pričnemo z vinarsko zadrugo pospeševati našo vinsko trgovino, potem nam f kleti, dobre vinske posode in zadosti vina, za vse skupaj - denarja. Za dobavo dobre vinske kleti, potrebne posode treba pripravne pa dobrega-, vina ni treba posebnih skrbij. Vse to se m bo lahko dobilo. Drugače pa je z denarjem Tega nam je imeti pred vsem in v tem pogledu sta \ažni za nas zlasti sledeči dve vprašanji: 1.) Koliko denarja potrebujemo za to podjetje, in 2.) kako naj spravimo potrebni denar skupaj ? Kar se tiče prvega vprašanja 1 odgovor lahek Potrebna množina denarja se namreč ravna po obsegu celega podjetja, ali z drugimi besedami rečeno po s koliko množino vina hočemo začeti vinsko trgovino tem če uvažujemo nasvet 1 katerega sem v zadnjem članku napisal in po katerem družbine realitete v zemljiški knjigi vpisane na ime ka- malem prične, potem zadostuje naj popolnoma se ta kupčija cega posaoteznega člana dotične družbe. « • zadruga za pričetek kakih 250 po ako nakupi 300 M vina. Tolika Ako se je vzlic temu primerih slučaj, da so še od množina vina se bo lahko kupila in tudi lahko prodala. ealilet, katerim je sedaj predpisati pristojbinski ekvi Ako prištejemo h kupni vrednosti tega vina tudi stroške Stran 174. Letnik L1X za nakup vinske posode in za dobavo in opravo vinske kleti, potem je treba vsega skupaj 10.000 gld. 20.000 denarja. Toliko denarja moramo dobiti, sicer se ne izplača pričeti s tem podjetjem! kakor jih dobili, ako bi vložili dotičen denar v kako posojilnico ali hranilnico. Vplačani deleži so tedaj za Kako pa naj spravimo ta denar skupaj? 10 000 g drugi posojen denar in ostanejo last društvenikov. t * Nekatere zadruge že naprej določijo, kako se imajo deleži obrestovati (večji del po 5 o/o), druge zadruge pa prepuste občnemu zboru, da le-ta določi, koliko obresti To ni majhna svota za naše razmere? Kdo jih bo pa dal? Ta denar bo treba pri nas na ta način skupaj se ima izplačati društvenikom za deleže. To določilo bi se tudi v tem slučaju bolje priporočalo. « Kar ne bo mogoče denarja z deleži skupaj spraviti, spraviti, kakor ga spravijo drugod, in sicer po krajih, to si bo morala ki niso nič bolj imoviti, zadruga izposoditi pri kaki hranilnici. kakor novomeški, kostanje- Primerno visoko podporo pričakovati pa tudi, kakor viški in krški okraj. Dobiti ga moramo tudi pri nas de- sem že prej omenil, od dežele in države. loma z deleži, katere plačajo društveniki, deloma pa z Ako dobimo od dežele in države toliko podpore » da izposojili, katera je dobiti pod ugodnimi pogoji od kake lahko nakupimo potrebno vinsko posodo, in da dobimo tudi potrebno klet, potem smemo pričakovati, da se bodo hranilnice. Ko bi morali tistih 10.000 gld. društveniki sami gg prvo leto deleži dobro obrestovali, morda ravno tako skupaj zložiti, potem bi bil v naših razmerah položaj za ali pa še bolj kakor v kaki hranilnici ali posojilnici. ustanovitev takega podjetja tako težaven in neugode > da bila vsa prizadevanja zaman; kajti število intere Važno za ugoden razvoj zadruge je seveda tudi to. sentov, ki bi bili ža tako skupno trgovino vneti in dosti mogoče ugodnih podjetni J pri nas bore majhno, dasi se že dolgo časa sem poudarja važnost in potrebo dobro urejene vinske trgovine za -boljši razvoj gospodarskih razmer na Dolenjskem. Velike vrednosti je zaradi tega ta ugodnost, da uživajo take zadruge mnogo kredita pri hranilnicah in posojilnicah, in da podpirata taka podjetja tudi država in dežela. Tej okolnosti bo tudi največ pripisati, ako se bo mogla ustanoviti vinarska zadruga v Novem mestu, kajti da dobimo potrebno posojilo po kolikor pogojih. če ne bo mogoče dobiti brezobrestnega posojila, pa saj posojilo z nizkimi obrestmi. Dobava radostnega posojila je prav za prav pri takih podjetjih glavno sred- naj si bo ene ali po stvo, in če pogledamo gospodarstvo % druge take zadruge, povsod vidimo, da si pomagajo tej poti do napredka.^ Za dober izgled nam je lahko v tem oziru kletarsko društvo v Ormožu na Štajerskem ki je po poročilu, katerega sem prejel od mnogozasluž pričakovati i da bo dobila zadruga ne • 4 primerno podporo od dežele in države, ampak tudi potrebno posojilo od ene in druge hranilnice. se tedaj lahko znašamo na to pomoč, vender nega ondotnega notarja gosp. dr. I. Geršaka, pričelo » . 1898. poslovati z 11 društveniki, in katero je imelo s pomočjo posojil, katera je dobilo od ormoške posojilnice 1 že v prvem letu okolu 45.000 gld. denarnega prometa. • » R. Dasi nam je delati v prvi vrsti na to, da pristopi tej za drugi zadostno število društvenikov, in da se odda ko likor mogoče deležev Čim več se odda deležev tem 9 menj bo namreč treba posojilo, kar je ugodnejše za razvoj celega podjetja. Večje število društvenikov, pa daje zadrugi tudi več ugleda, več veljave in dosledno tudi več kredita. In ta moment ne smemo prezreti, kar je mero- dajen ne za dovolitev državne in deželne podpore 1 ampak kolikor toliko tudi za dovolitev potrebnih posojil. korist zadrugi je tedaj, da se odda kolikor mo- Dve Prepozno! (Konec.) p ^ IL . uri pozneje je postal Fricov voz pred hišo gospe Pelnerjeve » Ali me je gospoda pričakovala danes a vpraša deležev. Zato se pa v naših razmerah priporoča, Yric na pragu stoječega hlapca goče da so deleži dvojni, in sicer glavni deleži, ki naj znašajo kron (50 gld.) in navadni opravilni deleži, ki po 100 Fric Vrbič je bil hlapcu še popolnoma neznan -Ali ni došlo danes neko pismo iz naj znašajo po 20 kron (10 gld.). Glavne deleže naj jemali imovitejšs posestniki m juridične osebe kakor » Da 1 da"! govoril hlapec, bilo menda od občine, kmetijske podružnice itd., opravilne deleže naj pa jemali manjši posestniki, ki na ta način lahko pristopijo k zadrugi in pomagajo v svojo korist in korist zadruge sodelovati pri velevažnem tem podjetju. pojasnilo našim vinogradnikom bi pri tej priliki še omenjal, da niso ti deleži, katere plačajo društve- črevljarja naše gospode; tadaj ste gotovo Vi mojster in ste prišli črevlje mer B Molči, tepec «f zagrmel Fric, da je hlapec kar pobledel ) n kaj klepečeš take prismodarije ? Jaz sem Fric Vrbič in sem svoj prihod naznanil". D hlapec 1 n Bog in sveti križ Božji"! vihnil je prestrašeni ženin naše milostljive gospice! Lepo Vas prosim, niki 1 nič druzega kakor nekaka posojila, za katere imajo milostljivi gospod 1 ne povejte gospodi 1 kako zelo sem koncem vsakega leta dobiti ravno tako svoje obresti. Vas jaz tepec užalil, oh lepo, lepo Vas prosim"! Letnik LIX. Stran 175 »-- • •. Hlapec je jadikoval še vedno, Vrbič pa šel v Fricev obraz je potemnil. Nekako v zadregi ukazal hišo. Na koridoru srečal Pavlino. je slugi: Bog te sprimi, draga Pavlina** ! 9 In Tebe tudi"! odvrne, poredno se smehljaje 0Prosim gospoda, naj se potrudi k meni**! Sluga odide. Kmalu nato vstopi mlad, krepak mož Pavlina. koridov. tem trenutku stopi i gospa Pelnerjeva na 1 tt /i < # I • • 9 V. Gotovo se čudite, videti me tukaj", izpregovori smehljaje stotnik, „vender se mi zdi potrebno, dogovoriti B 1 dober dan, gospod Vrbič! Dolgo smo Vas že se z Vami". pričakovali". r ' f e 1 • / I i- * n Gospod stotnik » Fric je mrmral nekaj nerazumljivih besedij, kakor Yric sarkastično. to • J • 4 . ^ tudi moja želja" ! odvrne se hotel opravičevati. ► r -J « » « i „Pa bi kmalu pozabila"! je nadaljevala teta, , noša je prinesel pismo od Tvojega brata, Pavlina, je odpust in minulo noč je dospel v M.". ti Moj prijatelj Slavko Jelinčič želi kar Vam pismoT Dobil gotovo znano, da bi se jaz poročil ž njegovo sestro Pav lino. Deklica mi ugaja 1 lepa nedolžna, no, bogata bo Neizrečeno se je tudi nekdaj, kadar zatisne gospa Pelnerjeva oči. Uverjen a veselila Pavlina videti brata, sem, da bi lahko dobil Pavlo za ženo, ker mi je Slavko Fricu pa to veselje kar ni ugajalo ) češ » ali jej nisem zelo naklonjen, upam tudi, da bi me mogla j ubiti ) jaz dovolj, njen zaročenec stiti brata? .Jutri ) ali jej ne morem nadome vender 9 bodi » odpovem se vsemu in nadejam se » da bodete osrečili blago deklico. Bogom «f I nas obišče" dejala teta « k rada, gospod Vrbič, govorila par besedij Pavlina se je oddaljila. ) D a in z Vami Fric strmel, hotel je govoriti, a Mihael Petranov se je urno oddaljil. » Slavkovo pismo", prične teta, „mi ne sporoča nič n Sedaj imam pa vsega dovolj! toliko mi ne da prijetnega. Slavko pravi kemu častniku". ) da Pavlino roko obljubil ne časa da bi ga pozval na odgovor radi njegovega vedenja » Kaj? Kako? Zakaj u hitel je Fric ) n Pav na peronu,, kajti, gotovo je, da je ta spremljal poročnika Pavčiča"! jezil se je Fric. „Sicer je pa kaj eleganten kavalir. lina je moja zaročenka in sedaj naj bo kar hipoma kak Pa zakaj neče Pavline?! Ei Ji J častnik njen soprog, kaj očitali"? Kje je oni častnik, kateri mi more misli lina! » on ima gotovo vzrok, ima ga, ima! Fric! po Ha, ha. Pav Bogom « ! D Bog ne daj! Vsaj Vas niti ne pozna stotnik Pe- tolikem Odporoval in vrnil se je šele po dveh letih. Po tranov! Slavko trdi samo, da mora biti Pavlin ženin času ga opazim nekega dne / na ljubljanskem Petranov in nihče drugi". » No kaj pravi Pavla « vprašal kolodvoru. Strogo je motril nekega gospoda in zdelo se mi je, da premišljuje, kje je videl ta znani obraz. Fric ) strogo motreč gospo Pelnerjevo. Lice se mu je zjasnilo in približal se je gospodu, rekoč: Gospod stotnik Mihael Petranov"! zdi se mi, da se me n D Jej še ni znana vsa vsebina pisma. Po mojih ne spominjate več"! mislih ste Vi za njo najboljši ženin, vender more odločiti jedino Pavla". „Tu ni treba odločevati, odločeno je že", dostavil n pač tt 9 reče omenjeni gospod, „Vi ste gospod je pikro Vrbič. Fric Vrbič, a jaz nisem stotnik Mihael Petranov, marveč Pavlin brat Slavko Jelinčič. Obiskal sem Vas tedaj pač kot stotnik Petranov; skušal sem Vas samo, ker mi D Sicer pa nisem človek 1 iz katerega se vsakdo rekla Pavla, da ste zelo nezaupljivi. Gospa Pelnerjeva J lahko ponorčuje. Tu in tam porečejo: Fric Vrbič je zopet provzročiteljica te š^e, gotovo ni imela namena žaliti splaval 9 vsakdo bi me zasmehoval, a tega ne dovolim"! Vas, ker je iskreno želela, da bi bili Vi Pavlin soprog r Pavla je vstopila m prečitala Slavkovo pismo „Petranov ? Frica"! Ga ne poznam ? ga nečem, hočem samo n blaga deklica, kako sem srečen"! izvilo se je ubogemu Fricu iz prsi. Občudoval Pavlino naivno Vi ste pa v svoji nezaupljivosti mislili, da se je moralo zgoditi kaj posebnega, ker se je stotnik Petranov kar hipoma odpovedal vsaki zvezi s Pavlino. In zato ste osta-vili ubogo Pavlino. Bevica je jokala in žalovala. Stotnik Petranov pa do tedaj niti poznal ni moje sestre, nikar. odkritosrčnost. da ga silil jaz njej v zakon. sedaj res on njen « « « • Vesel se je odpeljal v L. Vender » kaj stotnik Petranov? Naj reče, kar hoče; Pavlina poreče biia soprog in Pavlina uživa ž njim vso slast srečnega zakon skega življenja. Zdravstvujte, gospod Vrbič"! m bo Vrbičeva zaročenka in Petranov ima molčati. » Prepozno, prepozno u je vzdihnil Fric Vrbič Domu prišedši, spisal je Fric prav zaničljivo pismo za • 4 gospoda stotnika. Urno je hotel odposlati list, kair vstopi . v sluga s posetnico v roki, rekoč: „Ta gospod želi govoriti z Vami".-Fric pogleda posetnico in prečita „Stotnik 1 Razglas o prihp^em tečaja podkovske,šole v Ljubljani. « Novi šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske Petranov ■. -' i t družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 1. junija 1901 Stran 176. Leimk LIX * . • —' »• * • ^ - Poleg podkovstva se uSenci podkovske šole uče tudi o ogledovanju živine in mesa Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem, in naj ji priloži t < ti * w « o C y 1. izpisek iz krstne knjige (ali krstni list), 2. domovinski list, ^ X; * I ^ * i i * šolsko spričevalo t 4. učno spričevalo v dokaz, ;da se je podkovstva zučil pri kakem kovaškem mojstru, Osebne. vesti. Zapovednik ljubljanske divizije, gosp. Rudolf pl. Chavanne je imenovan podmaršalom. — Topni-öarski podpolkovnik, gosp. Evgen Franck je imenovan polkovnikom, major domačega peSpolka,'gosp Matevž Prašnikar je imenovan podpolkovnikom. Carinski oficijal gosp. Eng. Jak h el je imenovan višjim komisarjem finančne straže. » r < \ .4 5. župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem Glasbene Matice", gosp." Josip Vedra I 24. m. m. • ■; n Teden ju K • Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih f stroških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, Učitelj ^ naredil v Pragi državni izpit iz glasovirja in petja z odliko v obeh državnih jezikih. Cerkvene vesti. Stalni pokoj dovoljen Mihaelu Horvatu, župniku .na morejo dobiti po 50 gld. podpore pri kmetijski družbi. Prosilec za podporo mora svoji prošnji poleg navedenih povedal svoji župniji.