297. številka.
Ljubljana, v petek 28. decembra.
XXI. leto, 1888
SLOVENSKI NAROD.
fohaja vsak dan ive£«r. izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., /,a Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z* tuje dežele toliko veC,  kakor po&tnina znaSa. Za oznanila plaCnje se od Cetiristopne pttit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in opravnifitvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila  t. j. vse administrativne stvai-i.
Vabilo na uaročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljauje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za L j u b l j an s k e naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
„  četrt leta.......3  „   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. ?a četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto.......15 gld. - kr.
,   pol leta........8   ,,   — .,
,  četrt leta........4   „   — „
B  jeden mesec.......I   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upraim,f*tvo ,.Sfov, Navoda*4*
Ljubljanska mestna hranilnica.
Kakor je znano, je uzrok nesigurnemu, rekli bi, težavnemu položaju v premeri k drugim majhnega i uaroda slovenskega to, da je še prideljen petim upravnim okolišem, namreč kronovinam Kranjskej, Štajerskej, Koroškej, Primorskej in Ogerskej. Zaradi tega razkosanja morejo biti Slovenci le v njihovem središči na Kranjskem odločujoč činitelj, v druzih deželah — potisneni v manjšino — zlasti v deželnih zastopih ne morejo priti do nobene veljave.
Torej le na Kranjskem so razmere za Slovence ugodnejše, le ondu jim poslednjih devet let ni treba boriti se za oh ran en je narodnosti
Kako je pa na Štajerskem, Koroškem in Primorskem ? Že večkrat smo imeli povod naglašati, da se v teh kronovinah za Slovence ni dosti na bolje obrnilo, četudi že devet let vlada Taaffe. Vsakdo ve, namreč vsakdo, ki se zanima za politične dogodke,  da so morali Slovenci v teb treh
deželah vsako trohico narodnega, napredka svojega priboriti in ga še morajo. V kolikih slučajih morali so klicati na pomoč ministerstva, da še celo najvišje sodnje instance, da se ubranijo nasilnosti. Tako je v narodnem oziru. To neprestano borenje za ohranitev narodnosti, za jednakopravnost slovenščine v šoli in uradu, pa stavlja, kar se razume samo po Bebi, do slovenske itak relativno le malobrojne inteligence v nazadnje imenovanih deželah največje zahteve, ter absorbuje skoro vse njene sile, tako da se nepristranski opazovalec mora čuditi,   da se narodna Btranka ondu more sploh še poleg  narodne borbe brigati za gospodarski napredek naroda slovenskega. Pa zlasti odlični štajerski   rodoljubi slovenski so pred malo leti, spoznavši, da je neobhodno potrebno, da dosežejo gospodarsko nezavisnost, napeli vse sile svoje, da pomorejo tudi v tem oziru.
Glavni činitelj te nezavisnosti od druzih narodnih in političnih strank je, kakor znano, kapital, ki v sedanji dobi igra najznamenitejšo ulogo. Kapital, denar, zbira se pa v denarnih zavodih, kateri potem morejo v odločilnih trenutkih uplivati na stranke (dolžnike), ki so od njih zavisne, ne glede na to, da je olikanemu človeku kaj mučno, pri političnih nasprotnikih iskati denarne pomoči.
Štajerski Slovenci so »i prizadevali, da osnujejo, kolikor je mogoče, denarnih zavodov. Ker je pa snovanje hranilnic združeno z mnogimi težavami in ovirami ter je v okrajih, v katerih ima nemško-liberalna stranka v rokah razne /»stope, za narodno stranko zavsem nemogoče, morali so se lotiti snovanja posojilnic. Kako so se razvili ti zavodi, je znano častitim čitateljem našim, iz letnega poročila zveze slovenskih posojilnic, katero slednje leto priobčimo v listu našem.
Posojilnice pa po bitstvu svojem praviloma morejo zadoščati le osebnemu, ne pa realnemu kreditu. Za poslednji so hranilnice.
Že iz tega uzroka zmatralo se je za potrebno, da se osnuje večja narodna hranilnica in mestna občina Ljubljanska je že pred dvema letoma prosila za dovoljenje tacega zavoda. Sedaj se je pridružil še nek drug moment. C. kr. pravosodnje miuister-stvo je lani dovolilo slovenske zemljiške uknjižbe, čemur je ugovarjala vsa nemška stranka od prvega do zadnjega.   Štajerske hranilnice so, trkajoč na
svoj monopol, sklenile glede hipot.ekarnega kredita, da ne dado posojila na nobeno zemljišče, na katerem je že kaj v slovenščini uknjižeuega; da še več, zavrnile so vse take prošnje, naj je jim bil dodan tudi potrjen nemški prevod, kot take, „o katerih se nema obravnavati" („nicht iu Verhandlung zu neh-mend"). — Nemškoliberalna stranka hoče s tem preprečiti oziroma onemogočiti slovenske zemljiške uknjižbe in žal vemo že za slučaje, da slovenski odvetniki in beležniki iz strahu pred taeimi posledicami kupne in prepodajne pogodbe pišejo v nemščini namesto v slovenščini ter je dajo v nemščini uknjižiti.
Slovensko uradovanje je torej pri nas na Spodnjem Štajerskem zavisno od tega, da dobimo večjo narodno hranilnico.
Vsak domoljub m o razmatrati osnovo tacega denarnega zavoda za nujno potrebo!
Ko vemo, da je že skoro pol leta minulo, kar je vlada potrdila pravila in poslovni red mestne hranilnice Ljubljanske, da so že pripravljeni uradni prostori in tiskovine (tako smo vaj čitali pred nekaterimi meseci v „Slov. Narodu"), čakamo mesec za mesecem vesti, da se je otvorila. Pa zastonj ! in tako se že leto biiža h koncu in „slovenska metropola" izvenkranjskira Slovencem ne prihiti na pomoč.
Mi seveda ne moremo vedeti, v koliko zadržujejo otvorjenje tega zavo da lokalne razmere aii pa celo^osobni oziri, naša časnikarska dolžnost je pa opozarjati na to odločujoče kroge Ljubljanske, tembolj ker so nas že večkrat prosili somišljeniki naši, da naj to storimo. („Siidst. P.u)
Politični razgled.
NtotrtMije <ležele.
V Liubljani 28. decembra.
Nemški listi se jeze, da so slovenski poslanci v državnem /boni stavili predlog, da se državno-zborski volilni red za Koroško tako premeni, da bode Slovencem mogoče zmagati v dveh volilnih okrajih, kriče, da se s takimi predlogi kali mir, ki je dosedaj vladal v koroškej deželi, in da kranjski državni poslanci nemajo pravice utikati se v koroške zadeve. Res čudni so nemški liberalci, vedno zagovarjajo celokupnost države nasproti federalizmu,
LISTEK.
Talent in genij.
Ruski spisal Helinskii, provol Ivan Kapler.
Za označevanje različnih stopenj umetniške nadarjenosti rabita se navadno dve besedi: talent in genij. Pod prvo razume se nižja, pod drugo — višja stopnja stvarilne sposobnosti. Ali tako razde-ljenje je dovolj nedoločno; ne podaja mere („krite-riuma") za določilo („opredeljenje") visokosti umetniške moči. Res, da se talent in genij razlikujeta drug od drugega s tem, da je prvi nižji od drugega, in drugi višji od prvega, ali v čem ravno nižji ali višji — to se vpraša? Jedna glavnejših in bistvenejših lastnostij genija je izvirnost in samostojnost, potem vseobčnost in globokoBt njegovih idej in idejalov, in naposled njih zgodovinski upliv na dobo, v katerej on živi. Genij odkriva vselej se svojimi deli nov, pred njim nikomur znan, od nikoga opazovan svet istinitosti. Tolpa živi in se giblje, ali nezavedno; ko je že preživela določen
zgodovinski moment, in ko že v sebi nosi vse elemente novega življenja, drži se še uporneje oblik starega. Prikaže se genij — in oznanjuje ljudem novo življenje, katerega "početke so že v sebi nosili, in katerega korenina se je že v preteklem samem skrivala. Ali tolpa ne prizna svojega sodelovanja pri delu genija; divje in sovražno gleda na novi svet misli in oblike, kateri se odkriva v njegovih delih in le malo jih pristopi na njegovo stran, in še le nova pokolenja utrdijo za njim zmago. Ime genija — milijon zato, ker nosi v svojih prsih trpljenje, radosti, uadeje in napore milijonov. In v čem vender obstoji vseobčnost njegovih idej in idejalov : oni zadevajo vse, oni so vsem potrebni, oni bivajo ne le za izbrane, ne za ta ali oni stan, nego za ves narod, in čez njega tudi za vse človeštvo. Nasproti pa je posebnoBt (specijalnost) in iz-ključljivost lastna talentu, — in zatorej so talenti, katerih proizvodi godijo ali le veselim in srečnim, ali le melanholičnim in nesrečnim, ali le olikanim krogom občinstva, ali le nižjim slojem i. t. d. So ljudje, ki so nepričakovano odkrivali v sebi talent vsled kakega zunanjega slučajnega udara: ta, ker
je oslepel, drugi, ker je izgubil ljubljeno žensko, tretji, ker je trpel za pravično stvar ali za prestopek, v katerem je bil nedolžen i. t. d. Brez teh slučajnostij bi vsi ti ljudje nikdar ne bili postali pesniki. Se ve, da je vsak izmej njih pesnik jedne in iste harmonije, in da vedno jedno in isto poje, in zato godi le ljudem, kateri ž njim jednako čutijo, in kateri nahajajo v njegovih proizvodih odmev svojih lastnih čutil ali spomine jednakih odnošajev svojega Življenja. Pomanjkanje izvirnosti in samostojnosti je vselej karakterističen znak talenta: živi ne svoje, nego ptuje življenje, njegova naudu-šenost ni nič druzega, kakor »uplenjene misli raz-draženje" — misli, ki jo je ugrabil pri geniji ali pa slišal v tolpi aamej. Talent ne vodi tolpe, temveč dobrika se jej, tudi ne utrjuje nove mode, nego hodi za modo; kamor veter piše, tja stremi on. Ko pa nasprotni veter potegne, — precej ga pozabijo, in kaj takega se on na svetu najbolj boji. Včasi kaže se, kakor da bi bil izvireu, in porodi o svojem Času celo krdelo posnemovalcev; pa ta izvirnost izgine, brž ko jej bliže pogledaš, in pokaže se ali kot reBultat ptujega upliva, ali kot projavljanje sla-
a kadar njih germanizatorskim načelom ugaja, pa tako dobro vedo za deželne meje in naglašajo, da se Kranjci nemajo mešati v koroške zadeve. Nadejamo se, da se državnozborska večina ne bode zmenila za kričanje nemških liberalcev.
Leta 1890 hočejo v Gradci prirediti stajer-•ko deželno razstavo. Člani raznih korporacij so si že izvolili odbor, ki bode vodil priprave.
% BI it 23 j 4* <f8rŽ«*V€?.
Skupščina srbska bode ustavo nespremenjeno vsprejela kakor jo je sklenil odbor. Večina radikalcev \e za to, da se nespremenjena vsprejme, le Katic in Tajnic s svojimi pristaši Še ugovarjata. Vodja zmernih radikalcev Tavšanović in Popović si prizadevata, da bi tudi Katica in Tajnica pregovorila, ter bi potem skupščina jednoglasno vsprejela načrt ustave, pa dosedaj je bilo njijino prizadevanje zastonj. Najbrž se bodo morali nazadnje zadovoljiti, da bode ustava le z veliko večino vsprejeta Dne 25. t. m. bila je pri kralji deputacija radikalcev, broječa 120 osob, da mu je izrekla zahvalo, da se je iz lastue inicijative odločil, dati deželi tako liberalno ustavo. Zagotavljala je, da radikalna stranka hoče biti vedno zvesta prestolu in domovini. Kralj je odgovoril, da je preverjen o vernosti in udanosti radikalne stranke in jim je razkladal prednosti nove ustave in zakaj da bi ne mogel privoliti, da bi se načrt ustave še kaj predelal. Kraljev odgovor pozdravili so z živio-klici. Pri vsprejemu deputacije bili so navzočni ministri in vladni komisarji. To deputacijo je radikalna stranka najbrž zategadel odposlala, da bi jo kralj potem rajši poklical na krmilo.
Po velikem prizadevanji je bolgarska vlada toliko pogovorila sobranje, da je bilo mogoče voliti predsednika. Voljen je vladni kandidat s 165 glasovi. Kandidat opozicije bivši pravosodnji minister, Stojilov, je dobil 83 glasov. Pri tej volitvi se je že pokazalo, da konservativci več ne mislijo podpirati vlade, ampak  bodo glasovali z opozicijo.
Umrl je predvčeraj italijanski državnik Mancini v svoji vili v Capo di Monte pri Napoli. Pokojnik je bil znan že v petem desetletji kot učitelj prava. Politično delovati je zgodaj začel kot poslanec. V Rattazijevem ministerstvu je bil učni minister, leta 1876. je bil učni in pravosodnji minister, 1881. I. mu je Depretis izročil ministerstvo vnanjih zadev. Narod pa ž njegovo vnanjo politiko ni bit zadovoljen in moral je 1885. leta odstopiti, ko mu je zbornica izrekla nezaupnico. Mancini bil je prvi, ki je bil začel delati za zbližauje Italije z Nemčijo in Avstrijo, Tedaj zbornica še ni bila za tako politiko, a vzlic temu so nasledniki Mancinijevi hodili po njegovih potih. Pokojnik je bil 71 let star. Žena njegova Lavra Beatrica Mancini, rojena Oliva, umrla mu je pa že 1869. leta.
V senatu francoskem se sedaj vrSi bud-getna debata. Skoro vsi odstavki vsprejmejo se nespremenjeni, kakor jih je sklenila zbornica. Pri budgetu lepih umetnostij je nekaj govornikov grajalo, da se v Odeom gledališči igra neka jako ne-moralična igra. Minister Lockrov je odgovarjal, da je igra eminentno literarična; kar je pa literarično, je redko kedaj nemoralno. Vlada se pa tudi nema utikati v to stvar, ko je to igro že dovolilo cen zurno oblastvo. Tudi temu je ugovarjal minister, da bi se pobirala ustopnina v muzeje, ker ti zavodi pospešujejo izobraženost in zatorej morajo biti vsakemu nristopni.
Železnica je blizu Teherana povozila nekega Perza. To pa je prebivalstvo tako razburilo, da so zažgali železniški vlak in je vsled tega več potnikov mrtvih. Perzijska vlada je belgijski družbi plačala 100 000 odškodnine za pogorele vagone.
Dopisi.
rMt Malega Staj erj a 26. decembra. [Izv. dop.] „Neue Freie Presse" prinesla je dne 25. t. m.
bega ukusa časa; in krdelo posnemovalcev dokazuje le to, da ima tudi talent svoje stopnje, in manje nadarjeni posnemajo bolje nadarjenega.
Očividno je, da sta genij in talent le skrajni stopnji, nasprotna pola stvarilne moči, in da mora biti mej njima nekaj srednjega. Zares, drugače bi bil umetniški svet zelo ubožen, obstoječ iz samih genijalnih del, okroženih z razvalinami vsakdanjih proizvodov talenta. Ravno nasprotno ohranila nam je zgodovina v vseh sferah človeške delavnosti imena ljudi j, kateri neso bili geniji, ne pooblaščeni vlastelini svojega časa, a zavoljo tega neso imeli manjšega dejanskega upliva na njega in zato so zavzimali da si le drugo, vender le častno mesto v hvaležnem spominu potomstva. V umetniškej sferi imenujejo take ljudi večje ali velike talente, da jih tako razločujejo od genijev in od navadnih talentov. Pa to nazivanje je dovolj nedoločno. Mi mislimo, da bi bilo bolje, take ljudi imenovati genijalne talente, ker tako nazivanje izrazuje njih sorodnost z genijem in s talentom, in ono sredino, katero za-vzimajo mej tem in onim.
Besede  pa ničesa ne pomenijo, ako ne iz-
dopis iz Maribora, s katerim hoče temeljito dokazati neumestnost slovenskih paralelk na Mariborski gimnaziji. Dotični dopisnik ve iz zanesljivega vira, .dasa ein Gutachten von hier an den Landesschul-rath geleitet worden war, welches in ausftihrlicher Weise das Unthunliche hervorhob . . B in ker se je tudi večina deželnega šolskega sveta izrekla proti ustanovitvi slovenskih paralelk na Mariborski gimnaziji, čudi se dopisnik izjavi ministra Gauča v budgetnem odseku, da se bodo te paralelke otvorile že začetkom šolskega leta 1889/90. — Tudi mi moramo se temu nekoliko čuditi, ali ne radi tega, ker ustreza minister vsaj nekoliko zahtevam slovenskih poslaucev, nego radi tega, ker misli minister to ravno v Mariboru, pa tudi samu v Mariboru storiti. Ne moremo so ubraniti misli, katero je „Slov. Narod' izrekel, da hoče minister Gauč potrebo, ali celo umestnost slovenskih paralelk na gimnazijah za Slovence ad absurdum dovesti. Da bi se iz Maribora in Gradca v tej zadevi za nas Slovence ugodno poročalo, mi pa nesmo pričakovali, kajti „es ent-scheiden hier nicht die Ansichten, sondern die Ab sichten", ali tako neugodno poročilo pričakovati je moral tudi minister Gauč. Ako pa hoče vender ustreči Željam slovenskega naroda, čemu je potem v tej zadevi še sploh v Gradci in Mariboru povpraševal in čemu ravno v Gradci in Mariboru ? Za kaj ne tudi v Gorici, kjer bi najbrže ugodneji odgovor dobil; zakaj ne v Celji, kjer bi se mu znalo tudi ugodneje odgovoriti? Ali, njegova ekscelenca dobro ve, kake prijatelje imajo Slovenci v Gradci, on ve tudi, ali vsaj bi imel vedeti, kdo vodi Mariborsko gimnazijo, da je ondu tisti ravnatelj, ki je nekdaj pri vsprejemanji novincev tako vestno na-glašal, da bodo morali tisti ki se za Slovence oglase, na teden dve uri dalje v šoli sedeti i. t. d. (Naštetih je potem toliko kričečih fakt, da jih skoro ne moremo verjeti, Se manj pa tiskati. Gosp. dopisnik bode dobro storil, ako vse navedene pobrob-nosti o paševanji na gimnaziji Mariborski drugim potom spravi naprej. Ured.)
Ako je ministru vse to znano, tedaj si mi pač lahko mislimo, da Gauč slovenskih paralelk v Mariboru ne misli ustanoviti iz ljubezni do slovenskega naroda; osobito se nam usiljuje ta misel, ako preudarimo, da je v Celji razmerno več slovenskih gimnazijcev, da število dijakov na Mariborski gimnaziji za Steinwenterjevega ravnateljevanja vedno bolj pojema. Ali Celjska gimnazija ima ravnateljem Slovenca, Mariborska pa Nemca, v Celji podpira slovensko mladino jako uspešno „dijaška kuhinja0, v Mariboru pa je „Marburger Zeitung" že pred par leti slovenskim dijakom napovedala boj, da bi je gmotno uničila. Ako so pri vsem tem po iskrenem mnenji ministra Gauča slovenske paralelke v Mariboru mogoče, so gotovo tem bolj mogoče v Celji. Nikakor nečemo trditi, da so slovenske paralelke v Mariboru nepotrebne, ali celo neumestne. Ne, nego naopak. Jako potrebne so za razvoj celega slovenskega naroda; celi slovenski narod mora je terjati in slovenska mladina premagala bode vse ovire in zapreke in poskus bo se dobro obnesel, kajti znana je nadarjenost in marljivost slovenskih dečkov, če so samo ,WinzersknabenM.
Minister Gauč se je na interpelacije slovenskih poslancev v tej zadevi večkrat s tem izgovarjal, da mora še čakati, ali se poskus, katerega
razujejo ideje, dokazujoče njih neobhodno potrebnost in resničnost. Zatorej moramo opravičiti izraz „genijalni talent", katerega smo rabili, pokazavši njegov odnošaj k „geniju in talentu". Genijalni talent razlikuje se od navadnega talenta s tem, da podobno geniju živi svoje lastno življenje, ustvarja svobodno, ne posnemajoč, in na svoja dela pritiska pečat izvirnosti in samostojnosti, in to glede zadr-žaja in oblike. Od genija razlikuje se že po obsegu Bvojega zadržaja, kateri je pri njem manj občen in bolj specijalen. Zato je genij popolen vlastelin svojega časa, kateri noBi na sebi njegovo ime, — tedaj kot upliv genijalnega talenta; in da si je ta upliv tudi močen, razprostira se vselej le na jedno, naj bo že katero koli stran umetnosti in življenja. Z drugimi besedami: genij zavzima in napolnjuje s seboj vse polje sočasnega mu delovanja; genijalni talent — samo jeden kotič. Kar v geniji sestavlja polnoto njegovega življenja, to je v genijalnem talentu nekak odblesk genija. Jednaka pa in občna jima je ne glede na vso ogromnost ločeče ju daljave — ravno ta izvirnost in samostojnost, katera rodi množico posnemovalcev, pa ne jeduega samostojnega
je naučna uprava s slovenskimi paralelkami na Kranjskem napravila, dobro obnese. Dobro se je obnesel; minister sam je to priznal. Ali, vprašamo, zakaj neče sedaj minister tukaj postopati na isti način, ki se je na Kranjskem že dobro obnesel, zakaj neče uvesti istega učnega načrta, čemu zopet eksperimentovati, da se mora potem zopet čakati na izid eksperimenta?
Nek nov načrt hoče minister Gauč na slovenskih paralelkah v Mariboru uvesti. Morda istega, katerega priporoča „N. fr. Pr." v omenjenem dopisu, katerega bi baje tudi štajerska gosp6da Slovencem dovolila, namreč, da se le veronauk utrakvi-stično poučuje. No, mi Slovenci ne potrebajemo koncesij, mi zahtevamo samo svoje pravice, zajamčene nam po božjih, naravnih in državnih zakonih ; dalje pa bi bil utrakvističen pouk v veronauku za Slovence toliko, kakor popolno nemški, osobito ako pomislimo, kako se jednaka naredba na Mariborskem učiteljišči izvršuje, kjer se veronauk za Slovence samo na papirji slovenski predava Ako vse preudarimo, nam nikdo ne bo zameril bojazni, da hoče njegova ekscelenca samo eksperimentovati s slovensko mladino, in to tako dolgo, da bo se res kak poskus saj po poročilih merodajnih gospodov ponesrečil in da bo potem minister imel kak formalen razlog odpraviti na Štajerskem soglasno, na Kranjskem protiglasno z deželnim šolskim svetom slovenske paralelke Našim državnim poslancem je dolžnost zahtevati, da se slovenske paralelke ustanove tudi na gimnazijah v Celji, Gorici in Trstu, da se uvede na vseh slovenskih paralelkah isti učni načrt, kakor na Kranjskem, to že radi učnih knjig, in da se naredba pravočasno izda, da otvorenje teh paralelk jeseni ne bode iluzorično.
Iz Gradca 24. decembra. [Izv. dop.] V petek dne 21. t. m. promoviran je bil na tukajšnjem vseučilišči g. Jure Buič iz Spljeta doktorjem vsega zdravilstva. Pri tej svečanosti bilo je navzočih mnogo ožjih prijateljev Juretovih kakor tudi znancev, koji znajo čez vse ceniti pravo možatost, narodno prepričanje ne gledajoč na osobnosti. Na večer zbralo se nas je nad tridesetero v gostilni „zur Kaiserskrone", da proslavimo ta veličastni dan. Z Dunaja došel je g. dr. Bianchini, rojak slavljenca. Kakor običajno vrstila se je napitnica na napitnico, vsaka izrazujoč srčne simpatije do mladega zdravnika ter čestitajoč mestu, koje dobi toli vestnega a tudi odločno narodnega moža. G. dr. Buič je specijelno nam Slovencem zelo priljubljen radi njega čistega značaja. On je bil prvi zastopnik akade-mične podružnice Graške pri veliki skupščini v Ljubljani ter je zmerom najognjevitejši agitoval za omenjeno društvo. Radi tega mu kličemo i mi: Bog ga poživi! Srečno bodočnost!
IS Krhkega 24. decembra. [Izv. dop.] Prijetno vreme v adventu bilo je za razkopavanje starin zelo ugodno. Zato je g. P e č n i k prav pridno delal in razkopaval rimske grobe na polji, kjer je stal Noviodunum, ob cesti proti Veliki vasi, katera je držala iz Noviodunuma proti „Praetorimu Lato-vicorum". O najdbah na tem kraji, poročali smo že zadnjič. Od 2. dne t. m. razkopaval pa je Pečnik na drugi strani, ob cesti, ki je držala od Noviodunuma proti Sisku, nekdanjemu velikemu rimskemu mestu. Kacih 200 stopinj od mesta, na njivah pri vasi Brege, na rimske ceste desni strani, razkril je
talenta, katera more posnemati, a ne si usvojiti. Glej v čem se bistveno razlikuje genijalni talent od navadnega. Ta ni nič druzega kakor posredovalec mej genijem in tolpo, kakor neobhodno potreben faktor za lažje občevanje mej njima; nehote potegnejo ga ideje genija za seboj in on je potegne iz njih visokega tolpi nedostopnega stališču in tako je približuje razumu prostega naroda. Pod roko talenta se ideje genija tako rekoč pomanjšajo in ponižajo, ravno s tem pa se tudi podomačijo, postanejo vsem razumljive in vsakemu znane. Zatorej zvršuje talent veliko delo; ali v tem slučaji postane žrtva lastnega uspeha: bolj ko upoznava in zbližuje tolpo z genijem, dobrodušno misleč, da jo upoznava in zbližuje le s seboj samim, — odvrača se tolpa bolj in bolj od njega, obrača se vedno bolj k geniju Bamemu, s katerim jej je zdaj že mogoče neposredno občevati. Zvršivši svoje delo pozabijo se talenti (zato, ker je za tako delo jedeu talent premalo, treba je celega krdela talentov): njih imena ostanejo v literarnej zgodovini, njih dela pa se bolj ali manj popolnoma pozabijo.
(Konec prih.J
Pečnik novo  pokopališče, jednako poprej omenjenemu.  Tudi tukaj  ao vse kosti  dobro ohranjene, trupla so ležala večinoma  proti severju obrnjena. Izkopali bo kacih 50 mrhčev.   Starinski predmeti, pri njih najdeni, se pa nekoliko razlikujejo. Okolu vratu nanizani nakit je ves drugačen, veliko lepši. Našli so več lepih igel, dve lepi srebrni zaponi, s čudnimi kjukami, kakeršnih  še neso izkopali na Kranjskem, dva zlata uhana (čudno delo),  prva na Kranjskem izkopana, dva bronasta uhana, v jednem grobu mal bronast zvonček in marmornato glavo z lepim ohrazom, brado in brkami.  Dalje več lepih bronastih zapestnic, vsakovrstno okrašenih, več pr-Btenih posod, steklenih in bronastih zapon. Denarja našlo se je prav malo,  kar se ga je pa našlo, je od cesarja Licinija, le redko kateri od Konstantina. Najbogateji so grobovi deklic, zlasti  grob 12letne dekline, nakit v tacih grobovih je lepši in več ga je. Vse izkopane starine poslal je gosp. PeČnik v Ljubljano v muzej, kjer bodo razstavljene in bodo pomnožile itak že prekrasno zbirko Rečene starine, zlasti uhane in zapone, so iz 4. do 7. stoletja, spadajo torej že v merovinško dobo  in  so jako podobni najdbam, izkopanim v Nemčiji, ki Be hranijo v muzeji v Mainzu
Domače stvari.
— (Cesa rjevič Rudolf in cesaričinja Štefanija) peljala sta se danes zjutraj s kurir-nim vlakom skozi Ljubljano v Opatijo. Vsprejema na kolodvoru ni bilo.
— (Deželni zbor štajerski) imel je včeraj sejo, katere jedini predmet je novo deželno posojilo v znesku 12 milijonov goldinarjev. Dotična predloga izročila se je odseku, obstoječemu iz dvajset članov. Izmej slovenskih poslancev voljena sta v ta odsek gg. Jerman in dr. R a d e y. Po dežel, odbora predlogi vzelo se bode to posojilo pri Dunajski „Bodenkreditanstalt". Obrestovalo se bode po Sll2°j0 in amortizovalo v 50. letih. KurB posojilu določen je na 89.50, dežela Štajerska bode torej za izposojenih 12 milijonov v resnici odštetih dobila 10,740.000 gld.
— (Dnevni red seji Ljubljanskega občiuskega sveta) v petek 28. d;<n dec. 1888. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanilo prvosedstva. 2. Poročilo odseka za olepšavo mesta a) oj prepuščenji Jnaturalnega stanovanja mestnemu vrtarskemu pomočniku; b) o popravi mestnega kopališča v Koleziji; c) o napravi rastlinjaka pri Tivolj-skem gradu. 3. Stavbinskega odseka poročilo o treh prizivih v stavbinskih stvareh. 4. Policijskega odseka nasveti o mestnega fizikata končnem poročilu glede osepniške epidemije v Ljubljani 1887. in 1888. leta. 5. Občinskega svet. Ivana Hribarja samostalni predlog o premembi imen nekaterih ulic. 6. Občinskega svet. dr. Josipa Stareta samostalni predlog, da je ustanoviti službinsko mesto stavbinskega nadzornika za mestna poslopja. 7. Občinskega svet. Ivana Hribarja samostalni predlog o reorganizaciji mestne blagajnice in mestnega davčnega urada. 8. ObČ. svet. Ivana Hribarja samostalni predlog, da se ustanovi in izvoli poseben odsek za izvršitev predpriprav glede uredbe stranišč in kanalizacije.
— (Shod pravnikov,) pri katerem se bode razpravljalo in sklepalo o načrtu pravil novega društva „Pravnik", bode jutri (v Boboto) zvečer „pri Slonu" v posebnej gostilničnej sobi. Ponavljamo tudi, da je shod vsakemu pravniku pristopen in da nikdo ne dobi razven te piijave, še kaj druzega povabila.
— (Slovensko gledišče.) Na mnogo-Btransko zahte van je igral se bode v nedeljo 30. t. m. „ Revček Andrejček". Kar časa obstoji dramatično društvo, predstavljala se ni že nobena igra s tolikim uspehom i petkrat v teku jednega lfcta, kakor „Revček Andrejček". Prepričani smo, da tudi v nedeljo, ko Be poslovi beloglavi dobrovoljček za zmirom od tesnega čitalničnega odra, ne bode manjkalo obiskovalcev.
— („Pi8ateljskega društva" zabavni večer) je jutri dne 29. t. m. zvečer v čitalnični restavraciji.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec") priredi v ponedeljek 31. t. m. v restavraciji hotel „Evropa" Silvestrov večer z jako zanimivim vsporedom, kojega priobčimo jutri. Ustop za ude prost, neudje plačajo 30 kr. za osobo. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Klub slovenskih bi eik listov) ima v soboto dne 29. t. m. svoj „jour-fixe" v steklenem salonu čitalnične restavracije. V spored: Razgovor, petje, sviranje. Najuljudneje vabita k mnogobrojuej udeležbi vse člane društva in vse prijatelje kolesarjev reditelja gg.: Ivo N o v a k o v i č in Uroš K r s n i k.
— (Umrla) je danes zjutraj ob 9. uri po dolgem mučnem trpljenji gospa baronovka Ana Lazzarini, rojena grofica Brandis, 71 let stara na svojem posestvu blizu Maribora. Ranjka je bila druga soproga posestnika Smledniške graščine in je mati sedanjega posestnika graščine barona Henrika Lazzarini-ja. Bila je jako pobožna in dobrotljiva gospa, podpornica revnih in vseh dobrodelnih društev. Truplo se bode prepeljalo iz Maribora v Ljubljano in pokopalo v družbinski rakvi v Smeledniku.
— (V P ulj i) umr I je dne 22. t. m. pomorski župnik in častni kanonik g. Janez Grme k, ki je uspešno služboval nad 40 let na morji in v bolnici
— ( „ Ž i v e I a   odkritosrčnost!") Pod tem naslovom zakadil se je včerajšnji „Slovenec" zopet v naš list.   Povod dala mu je neka opazka dr. Ahasvera o „lourdskih Čudežih" in pa naša notica o nagli smrti neke goBpe pri maši v „protestantski cerkvi".   Radi priznavamo, da se je našemu poročevalcu kaj  človeškega pripetilo, da bi bil imel mesto „maša" pisati „daritev", ali  pa še bolj splošno „cerkveno opravilo11. Toda, ker g. poročevalca dobro poznamo in vemo, da se za cerkvena opravila v „protestantski cerkvi" krvavo malo briga, mu te hibe ne štejemo v zlo in prav veseli nas, če so goBpodje v „Katoliški Tiskarni" glede protestantskih cerkvenih opravil bolje podkovani. Ne zavidamo jih na tej „učenosti", ki pa ni druzega, nego petelinja bojevitost.   Saj še ni dolgo temu,   ko  so  isti   „učeni"  gospodje   za nemški „Thurmseilktlnstler" izumili gorostasni izraz „izde-lovatelj stolpov ".
— (Kranjska stovbinska družba) nas je naprosila popraviti opazko v „Nedeljskem pismu" tako, „da bo se izplačale primerne vsote na račun prislužka vsem onim podpovzetnikom nove vojašnice, kateri so svoje terjatve pri družbi naznanili in ji dotične račune predložili".
— (Gosp. Rendič,) slavni v Trstu bivajoči kipar, razstavil je te dni krasno izdelan doprsni kip črnogorske kneginje Milene od kararskega marmorja. Tržaški listi soglasno hvalijo dovršeni umotvor, ki se bode odposlal na razstavo v Peter-burg, kjer si bode Rendič stekel novo slavo.
— (Napredek domačega tiskarstva in knjigoveštva.)  Knjiga „Pobratimi", dasi je precej obširna, bila je v malone šestih tednih tis kana,  trdo   vezana in razposlana, kar je v čast tiskarni in knjigovezcem Ljubljanskim.
— (S Krškega) nam piše odličen rodoljub, da je poslanih dvajset zvezkov romana „Pobratimi" bilo v prvem dnevu prodanih, kar je vesel dokaz rastoče narodne zavesti in množečega se narodnega razumništva v Krškem mestu. Gospod dopisnik želi „Pobratimom" skoro druzega natisa, ki pa naj bi imel še 200 stranij več. Naj bi drugod posnemali Krško mesto in tako omogočili, da „Narodna knjižnica" skratka izda drugi zvezek, kar se more le zgoditi, ako bode slovensko občinstvo gmotno podpiralo to podjetje s kupovanjem knjig. S takozva-nimi „Gratisblitzeri", kateri časnike čitajo le v čitalnicah in bralnih društvih, sami pa si nobenega ne naroče, in kateri si knjige le izposojujejo, namesto da bi si jih sami kupovali, je malo pomagano našemu slovstvu.
— (Dopis iz Slovenske Bistrice,) ki smo ga nedavno priobčili, je silno razkačil „Deutsche Wacht". Skovala je strasten dopis proti dozdevnemu dopisniku našemu, v katerem je vse polno jako krepkih izrazov, kakor: „Wendische Hetzer, vven-dische Specialdenuncianten, Russenmouiteur, dun-kler Ehrenmann, Wichtelm&nnchen, Banditenhut, Strauchritter, Knutenpropaganda" i. t. d. Kakor se vidi gospodje lahko uspešno tekmujejo z Dunajskimi branjevkami.
— (Iz Trsta) odplul je včeraj Llovdov parobrod „Medusa" v Brazilijo. Odpeljal je 739 izseljencev, mej njimi nad 400 Avstrijcev. Mej poslednjimi bilo je tudi slovenskih rodbin 8 Primorskega in Notranjskega. Svarila oblastev bila so torej brezuspešna.
— (Šaleška čitalnica) ima svoj letošnji redni občni zbor v sredo dne 2. januvarja 1889 ob
3. uri popoludne v Čitalnici v Šoštanj i a sledečim vsporedom: I. Poroč'lo odborovo. II. Volitev novega odbora. III. Nasveti. IV. Prosta zabava. K obdnej udeležbi vabi odbor.
— (Vrhniška čitalnica) ima v nedeljo dne 30. t. m. ob 5. uri popoludne svoj redui občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Telegrami „Slovenskema Narodu":
Pariz 2 7. decembra. Senat odobril ves proračun z 214 proti 16 glasom.
Bero lin 27. decembra. „Kreuzzeitung" ima iz Londona vest, da je ruska vlada sklenila, na perzijski meji postaviti velike barake za kazaško garnizijo.
Rim 27. decembra. „Agenzia Štefani" potrjuje, da tuniška vlada zahteva, da se morajo vsi inostranski uradniki naturalizovati za Francoze ali pa Tuneze, sicer se bodo odpustili. Kakor „Opinione" piše, stopila je Italija zaradi tega že z Anglijo v dogovor in obvestila osrednje vlasti o tem dohodku.
Carigrad 27, decembra. Včeraj zvečer skočil je kurimi vlak pri Liles-Bergasu s tiru. Nihče poškodovan.
Dunaj 28. decembra. „Fremdenblatt" javlja, da je cesar namestniku grofu Badeniju, upravnega sodišča senatskemu predsedniku, Le-mayer-ju in državnemu poslancu grofu Kin-skemu podelil dostojanstva tajnih svetnikov.
Pariz 28. decembra. Morilec Prado bil danes zjutraj obglavljen.
Razne vesti.
* (Novo dvorno gledališče na Dunaj i) je krasno poslopje, a pri svoji krasoti ima toliko nedostatkov, da ni za rabo. Komisija sestavljena v ta namen, da se posvetuje, kako odpraviti stav-binske hibe in pomankljivosti, naštela je petindvajset nedostatkov, tikajočih se sedežev, lož, galerije in stranskih prostorov. Kakor se čuje, ne bode pre-ostajalo druzega nego prezidati in prenarediti novo gledališče. Dela pa bode toliko, da običajne počitnice ne bodo zadostovale. Šaljivi listi Dunajski imajo pri tem gledališči veliko gradiva za svoje dovtipe.
* (Samomor.) Iz Budimpešte se brzojavlja 26. t. m. Gospa Gonda, soproga tukajšnjega imenitnega uradnika in zaradi svoje izvanredne lepote v obče |obožovana 22letna krasotica, končala si je včeraj na grozen način svoje mlado življenje. Najela je namreč cesarsko kopelj in si ondukaj zapodila tri krogle, jedno v glavo, drugo v prsi in tretjo v spodnji del telesa. Zgrudila se je takoj mrtva na tla in krvaveč na vsem telesu izdihnila svojo dušo. Poklicani zdravnik našel je nesrečnico že mrtvo. Kaj je dalo povod samomoru obče spoštovane in navidezno srečne gospo, še ni dognano. Vsakdo obžaluje tužno smrt nesrečne lepotice.
Zahvala in prošnja.
„Mir" je jedino glasilo Slovencev na Koroškem. Brez njega bi ne bilo narodnega gibanja mej koroškimi Slovenci Skoro v 3000 iztisih je romal „Mir" letos po Slovenskem. Pripomogli so temu blagi rodoljubi, ki so prišli na pomoč našemu listu z naročnino, dopisovanjem in denarno podporo. Ni nam bilo mogoče zahvaljevati se dobrotnikom vsakemu posebej. Zatorej izrekujemo na tem mestu svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem naročnikom, podpornikom in dobrotnikom, ki so gmotno in duševno podpirali naš list.
K tej zahvali pa pristavimo nekatere srčne prošnje:
1. da nobeden iz dosedanjih naročnikov, dobrotnikov, dopisnikov in podpornikov ne izostane tudi v prihodu jeni letu;
2. da si vsak po svoji moči prizadeva, nove naročnike za „Mir" pridobiti;
3. da rodoljubi kmetom, ki ne vejo, kako se je obnašati pri pošiljatvi denarjev, pomagajo pri naročevanji;
4. naj vsak novi naročnik blagovoljno pristavi, da je nov naročnik. Tako se opravništvu veliko nepotrebnega dela prihrani. Povsod naj se pristavi tudi pošta, po kateri želi naročnik „Mir" prejemati;
5. naročnina naj se blagovoli pošiljati v Celovec pod napisom: Oprjivnf &tuo ., vi i ra*'.
Slovenci! Tisti časi so minuli, ko se kmetu in marsikateremu drugemu ni bilo treba brigati za to, kar se po svetu godi. Od vseh stranij vam ponujajo zdaj liste, ki so sovražni katoliški cerkvi in slovenski besedi. Ne segajte po njih! To bi bilo v vašo pogubo. Sramota je za vsako verno slovensko družino, ako podpira nemško-liberalne liste, naj se imenujejo kakor hočejo. Na-ročujte si „Mir", ki bo Vam za 1 gld. 24 kr. celo leto podajal zdrav pouk o političnih , verskih, narodnih in gospodarstveuih rečeh.
Vsem bralcem „Mira" pa želimo vesele praznike.
Lastnik in izdatelj „Mira".
Siguren zdravilen uspeh. Vsem, kateri trpe vsled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiščanja v prsih, glavobolja, pomanjkanja alastij do jedij in drugih slanostij, pomaga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek". Skatljica 1 gld. Vaak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (13-17)
.LJUBLJANSKI IW
(331—297)
M tO J i
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
8 i
Št. 20.417.
Javna zahvala.
(884)
P. n. gosjodje: Otokar Kaukal, Ivan (Hobočnik in Fran Pirker so od svojih zemijišo poleg Travniških ulic mestnej občini Ljubljauskej brezplačno odstopili toliko sveta, kolikor ga ista potrebuje za razširjenj« Travniških ulic.
Na teui obeekoristnein činu bodi omenjenim gospodom izražena javna zahvala.
Mrslili mfly islriif    I . j 111 > 1 \: i 11 .^k i,
v 21. dan decembra 1888.
Župan: Urasselli.
St. 165. (881)
Zahvala.
Milostivi gospod knez In biskup dr. Jakob Missia je blagovolil izročiti mi stoinpetdeset goldinarjev za uboge.
Usojam si v imenu obdarovatuli siromakov izrekati javno najtoplejšo zahvalo preblagemu dobrotniku.
V Ljubljaui, 24. dan decembra 1888.
Zupan: (irasselli.
Zahvala.
Blagorodne Metliške g ob po  kupile so za tukajšnjo šolsko zastavo dragocen rudeč trak z napisom : Šol skej mladini Metliške gospe — V spomin 401etuega vladanja Nj. Vel. presvetlega cesarja Frana Josipa I 1888".
Za ta blagi dar se vsem blagorodnim dariteijicam, posebno pa gospema Gušt.inovej in Gangl-novej in gospodični učiteljici Parmi, v svojem in v iunmu učeče se mladine na tem mestu prav srčno /.ah valj njem.
V Metliki, v 26. dan decembra 1888.
■A-n.ca.rej žest, nadučitelj-
Meteorologiriio poročilo.
S cs	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Nebo	Mo- | krina v mm.
26. dec.	't. zjutraj 2. popol. H.zvečer	737 6 mm. 736 7 mm. 730 7 min.	—0 6' 0 6 4" (J 60° C	sl. sev. sl. jz. sl. jz.	d. j as. obl. obl.	3.0 miu. dežja.
27. dec.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737 5 mm. 739- 1 min. 740- 2 mm.	4- 4« C 5- 2° C 3-4uC	sl.sszh. ril. S/.ll. sl. zah.	dež. dež. dež.	500 mm. dežja.
HZKa.xia,jsl3:a, borza
dne" 28 decembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.  82*05 — gld.
Srebrna renta......                               82 75 — „
Zlata renta......                             ,   109 85 — ,
5° 0 marčna renta ....     „     97'60 — ,
Akcije narodne banke.   .   .     .,   875-— — .
Kreditne akcije.....                        ,   30960 —
London.........12085 — ,
Napol.........                                     t      9-54 _
C. kr. cekini  ....             ,      5-73 — ,
Nemške marke......                              59-22 V, — ,
4°/0 državne sreike iz 1. 1854     260 gld. 134 gld.
Državne si-ečke iz 1. 1H64           lO»   , 171 „
Ogerska zlata renta 48. „   .   . 102 .,
Ogerska papirna renta 5° „           ... 93 „
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.   . 104
Dunava reg. srečke  5°/0   .    .     100 gld. 12-J „
Zemlj. obe", avstr. 4V,°/0 zlati zast. listi . 122 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „
Kreditne srečke.....100 gld. 184 „
Kudolfove srečke.....                          10 „ 21 „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 ,, 118 ,,
i rammway-društ. velj. 170 gld. a v. 228 ,,
danes
8215 82-85 109*6 97 65 8V5-— 310-90 120-7 9-53 5 72 59-20 75 ur. 50 „ 05 ,. 25 ., 75 „ 50 „ 50 „
70
25
Zahvala.
Vaem onim, kateri so v bolezni, o smrti in pri pogrebu nepozabljivega nam ranjcega, gospoda
PETRA KRAIGHER-JA,
trgovca in posestnika v Ilrasab,
akazali bodi si katerim koli načinom svoje sočutje, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo na njih tolažbi. .
V II r a sa b pri Postojini, 27. decembra 1868.
(882)
Žalujoča rodbina.
Dva učenca
vsprefmeta se takoj v neko večjo prodajal-iftco z mešanim blagom na Dolenjskem.
Kje? pove upravnlštvo „Slov. Naroda".      (835—12)
Srednja normnloui.
•emperatura 39° in 4 3°, za 6-7° in 7-1° nad
Novozidana hiša,
' evka prosta, zelo pripravna za vsakovrstno podjetje, v živahnem delu m. sta v Ljubljani, proda se iz proste roke.— Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo „Slo venskega Naroda". (880—1)
-= Najnovejše leposlovno delo! =-
NARODNA KNJIŽNICA.
l. /.vi;zi.it.
POBRATIMI.
"E^oisiaii. — Spisal čir. T. "Vošajalc.
Elegantno vezan 1 gld. 20 kr.
Dohiva se v „NARODNi TISKARNI*  v Ljubljani in v druzih knjigarnah.
Za novoletna darila
priporočam
POEZIJE
SIM. GREGORČIČ-A.
II. zvezek.
Elegantno vezane z zlato obrezo, z bogato pozlačeno sprednjo stranjo in hrbtom po 1 gld. 60 kr., po posti 5 kr. več.      Broširane po 1 gld.., po poŠti 5 kr. vefi. (869—5)
FRANJO DEŽMAN,
knjigovezec, Sv. Petra cesta h. št. 6, Ljubljana.
i
it
prodajajo ae I
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
pisi
|m» znižani ceni.
1. zvezek: DtMtl brat. Koman.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar.  Povest iz
15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest iz časov lutrovske reformacije. — III Dva prijatelja. — IV. Vrban Snmkova ženirev Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. Molida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozldvska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4. zvezek : I. Tihotapec.  Povest  iz  domačega življenja
kranjskih Blovenoov. —II. (J rad Roj inje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resničua povest.
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest iz 15. stoletja. — II. Nemški vulpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: L Sosedov sin. — II. Moč in praviva. — III.
Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Rojim se to. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz do-mačegii življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. t'rta iz življenja političnega agitatorja.
7. zvezek: I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta-
tenhali. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poStninn za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče* skupno najmanj deset izvodov,
Prodajajo se v (37—23)
„NARODNI TISKARNI"
Ijj-u."tolja,ni,
Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12.
T ii j c? i :
23. decembra. Pri Slonu   Hlau iz Kaniže. — Perlič iz. Si seka. — Ghenardini iz Ptuja. — Lam-berg ii Celovca.   —  Stentzkv iz Gradca.
— Eisler. Oesterreicher z Dunaja.
Pri Itluliei: Pteiter z Vrhnike. — Nas-satto iz Roljaka.
Pri južueiu kolodvoru : Zagori au iz Pudol. — Kern iz Trsta. — Schiller iz Beljaka.
Pri avstrijskem ccMnrji: Gaischin iz Maldlinga. — Perlhefter iz Mattensdorta.
— Rupiecht iz Lukovco. — VVerdiu iz Kranja.
Pri lmvnrMkem dvoru : Greibl iz Beljaka — \Vilfan iz Trga na Koroškem.
— Krašovic i/. Starega trga.
Umrli so v ljubljeni •
24. decembra: Pavle Bergant, tekavec, 4!) let, Ulice na Grad st. 12, za otrpnjenjem niožgan.
25. decembra: Matija Roginn, delavec, 26 let, Ulice na Grad št. 12, za jetiko.
26. decembra: Jožef Bezek, delavčev sin, 18 dni, Onekarska cesta št. 37, za bo-žjas.jo.  —  Urša Skubic, delavčeva žena,
67 let. Reber št. 4, za Brfgthijevo boleznijo na ledji. — Janez Potočnik, dijak, 12 let, Trnovske ulice St. 7, za legarjem.
2V. decembra: Apolonija Jerančič, gostija, 81 let, sv. Petra cesta št. 7 7, za mr-tvoudom.   — Marija Brunčič, črevljarjeva hči, 4*/i iacbc. Reber št. 5, za sušico. V deželnej bolnici:
23. decembra: Jernej Jeršek, delavec,
68 let, za plučnim emtizemom. — Urša Ja-nežift, delavka, 53 let, za otrpnjenjem srca.
24. decembra : Anton Gradišar, delavec, 17 let, za mrzlico. — Matija Drak-sler, delavec, 60 let, za plučnico.
26. decembra: Miha Meden, gostač, 58 jet, za Črevesnim katarom.
flustman gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Upadno
kr. kmetijske družbe
glas;?!©
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
»Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji  dan v meseen ter stoji s prilogo vred 8 chI., za gg. učitelje in ijiidake knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inscrat na celi strani IG gld., na V« str»»> 8 eld' n9 '/< 8tnil,i B       in 11:1 "» Btranl 8        Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien, l.,Wa11flsohgaflae Nr. 10).
Vea pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr kmetijski družbi v v Salendrovih ulicah itev. 5.
Uiubljaui,
Z 1. 1889. nastopi ..KMETOVALEC" VI. letnik. ..KMETOVALEC" je edin; veči gospodarski list in ob enem najcenejši, zato ni čuda, ako je međ n»J»()0 SirTeniini slovenskimi listi. V 1. 1888. prinesel je „KMETOVALEC" na 212 •—- —— -jr- -*.W4w.uf»pw> ■"«•«. 8traneh velike oblike 80 večih in 105 manjših gospodarskih in sicer poljedelskih, živinarskih, vinarskih in gozdnar^kih člankov, nad 135 aplošno zanimivih odgovorov ^,80BPod»^^yP^B^8L^^ JJtaSSS naročniki uredništvu, blizu 175 gospodarskih novic i. t d. To berilo razjasn,evah> jo 50 podob ,,VR 1 MAK .• cmerite strokovni liat, katerega dobivajo naročniki „KMETOVALCA" «a»louJ. ..VRTNAR" .)e V™*^-™*: "*t J* ^SotA^'mTSS 85 večih in 78 nmnjših sadjarskih in vrtnarskih člankov ter blizu 7<> podob. - Berilo v KMETOVALCU in ''VET^ji?v^eE^n8 danes za napre<lnega kmetovalca tak<i važno, da ne sme biti slovenskega gospodarja brez teh koristil h hBt"v: ~. ••tt^^JQA^0A,8, prilogo ,.VRTNAR'' stoji na leto 2 gld., gg. učitelji plačajo pa le polovico. Udje, o. kr. «™«tfJ*; dru.be dobivajo .KMETOVi^CA zastonj. - Naročila sprejema c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, v Salendrovih ulicah st. 5. Naročnik., ki vstopijo med letom, aoojjo vae izšle številke. ___
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
LaBtnina in tisk .Narodne Tiskarne".