OGLAŠAJTE V NAJSjPAltEJŠEMU SLdVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVE|^AND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 12, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 221
DomaČe vesti
Veteran osumljen tri leta starega umora
V policijskem zaporu se nahaja 33-letni bivši vojak Joseph Griger, ki je bil preteklo soboto zajet, ko je posilil neko 58 let staro žensko, ki se je zgodaj zjutraj vračala z dela. Napad je bil vprizorjen blizu E. 79 St. in Euclid Ave. Tekom izpraševanja v ječi je Griger policiji povedal, da je oil on tisti nepoznani vojak, o katerem je bilo tedaj po-ročano, da ie 13. novembra 1944 v neki gos.. srečal 34 let staro razporočenKO Mrs. Irmo Sauto, ki je bila nekaj ur pozneje najdena umorjena V neki samotni aleji.
Osumljenec je pozneje svojo izpoved glede tri leta starega umora zanikal. Policija za enkrat ne ve, ali ima opravka z nevarnim zločincem ali človeku, ki je duševno zmeden. Obtožbe umora se proti njemu ne bo naperilo, dokler se slučaj natančno ne preišče. Umor Mrs. Irme Sauto ni bil nikoli pojasnjen.
Voznik taksija napaden
V resnem stanju se nahaja v bolnišnici 25-letni voznik avto-taksija John Benchek, ki je bil včeraj zgodaj zjutraj žrtev roparskega napada, ki ga je vpri-zoril nanj neki moški, ki ga je pobral na cesti in se dal peljati na E. 62 St. in Kinsman Rd., kjer . je bil napad vprizorjen.
'Benchek je služil dve leti pri marinih in je oče osem mesecev starega otroka. • • ■—• Na sličen način je bilo letos v Clevelandu napadenih že 34 voznikov avtotaksijev.
Poroka
Zadnjo soboto sta se poročila Mr. Frank Mramor in Miss Jennie Femec. ženin je sin dobro poznane družine Mr.« in Hrs. Steve Barton na 18802 Arrowhead Ave., nevesta pa je hči poznane družine Mr. in Mrs. Anton Femec na 853 E. 150 St. ter je bila svoječasno aktivna pri Mlad. pev. zboru SDD. Poroka se je vršila na domu nevestinih staršev in poročne obrede je izvršil Rev. Paul R. Bal-liett. Poročna slavnost se je tu-ti vršila na domu nevestinih staršev. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu!
RUSKA PRODUKCIJA SE NAGLO DVIGA
MOSKVA, 9. nov.—Mnogi industrijski izdelki, o katerih zadnje dneve poroča ruski tisk,, kažejo da razne grane sovjetske industrije naglo dvigajo produkcijo. To je v soglasju z izjavo Sovjetskega zunanjega ministra Molotova, ki je rekel, da je Sovjetska zveza preteklega meseca prekosila svojo predvojno pro dukcijo.
Poleg zgotovljenega turbinskega generatorja na jezu na re ki Dnjepru, je v Dnjepropetrov-obnovljena največja sovjetska. tovarna železniških koles. V ^ostovu pa je začela obratovati ^^jvečja tovarna za poljedelske ^^*"oje.
Kolektivne farme so že dose-svojo letošnjo kvoto. Želez-so povečale promet za 15 ^'ktotkov. Produkcija traktor-preteklega januarja ^višana za 130 odstotkov, dočim 3® električna pogonska sila svojo kvoto za oktober presegla za ^ Odstotkov.
Petrolejska industrija je na-Ranila, da je na južnih in vzhod-poljih, že prekoračena letošnja kvota produkcije.
Wallace je zadovoljen s sporazumom za Palestino
Smatra, da je ta sporazum med Ameriko in Rusijo "najboljša novica zadnjih šest mesecev"
Snoči je Henry A. Wallace, ki se že nahaja v Clevelandu, izjavil, da je najboljša novica zadnjih šest mesecev ameriško-ruski sporazum glede delitve Palestine.
Wallace je v hotelu Hollenden*' priredil časnikarsko konferenco, na kateri je odgovarjal na razna vprašanja.
Glede nevarnosti vojne med Rusijo in Zedinjenimi državami je rekel, da on ne vidi te nevarnosti, razen če bi Zedinjene države poslale čete v Grčijo. V tem slučaju bi vojna grozila, če bi ameriške čete prekoračile mejo v severni Grčiji.	^
Wallace je tudi izjavil, da smatra, vprašanje inflacije in vprašanje ameriške pomoči Evropi za neločljiva vprašanja. Na izvanrednem zasedanju kongresa naj bi se obenem razmotri-valo tudi glede kontrole cen.
Vsako nadaljno posojilo Kini pa je po Wullaceovom mišljenju samo potrata denarja.
D«pretujja lahko udari deželQ na dva načina
niki, med njimi A. F. Whitney, filmski pisatelj Albert Maltz in filmski igralec Canada Lee.
Amerika ne želi akcij proti Francu
LAKE SUCCESS, N. Y., 11. nov.—Zedinjene države so se danes zoperstavile predlogu držav vzhodne Evrope, da Združeni narodi podvzamejo ekonomske sankcije proti španskemu diktatorju Francu, ki naj bi ga prisilile, da odstopi z oblasti.
Ameriški delegat Charles Fahy je v političnem odboru Združenih narodov izjavil, da so Zedinjene države proti vsaki akciji, "ki bi povzročila spremembo s pomočjo sile." Rekel jfe, da
j , _ . . . _ bo špansko ljudstvo "s časoma Bivsi podpredsednik je .zjav.l,	mere.
da se uvrsti v "družino naro-
da ni wmisljal o poročilih, da bo sprejel pri primarnih volitvah predsedniško > kandidaturo. Poudaril je, da ga zanima samo ena stvar, in to, da je stvar miru. Če bi njegova prisotnost pri primarnih volitvah kaj pomagala tej stvari, potem je za to, je rekel Wallace.
Glede depresije pa je rekel, da lahko udari deželo, "če se zlomi kupna moč inozemstva s pomanjkanjem dolarjev, ali pa, če ameriški delavci ne bodo imeli dovolj denarja.
Wallace bo danes ob 8. uri govoril Y Music Hally. Poleg njega bodo nastopili tudi drugi govor-
dov."
Odbor je odložil vse diskusije o tem vprašanju in predloge poslal pododboru Združenih narodov.
25 potnikov rešenih iz gorečega letala
DEMOKRATI ZMAGALI V MESTU TOLEDO
TOLEDO, O., 10. nov.—Ko se je danes končalo štetje glasov po proporočnem sistemu volitev, se je izkazalo, da bodo demokrat] e prvič v teku zadnjih 48 let imeli večino v mestni zbornici.
Kongresnik Blatnik bo jutri ob 7:30 zvečer govoril na konvenciji mladih demokratov
Y Clevelandu se bo jutri otvo-rila narodna konvencija mladih demokratov, ki bo trajala tri dn^. Zborovanja se bodo vršila v Muzikalni dvorani Mestnega avditorija. Eden izmed glavnih govornikov na otvoritvenem zasedanju jutri zvečer bo kongresnik John Blatnik iz Minnesote.
Javnost bo imela prost vstop na vsa konvenčna zasedanja.
Konvencija bo formalno otvor-jena jutri ob 7:30 zvečer, ko bo zbrane delegate pozval k redu predsednik organizacije mladih demokratov Joe S. Carr. Njemu bodo sledili: Albert A. Horst-man, predsednik demokratske organizacije v državi Ohio; župan mesta Clevelanda Thomas A. Burke in Dorothy Vreden-burgh, podpredsednica mladih demoliratskih klubov Amerike.
Potem bo govoril Franklin D. Roosevelt, Jr., ki bo imel glavni koAvenčni govor ali "Keynote Addregs."
Po zaključku govora mladega Roosevelta bodo govorili trije člani zveznega kongresa, katerih eden bo kongresnik John Blatnik, ki bo referiral o delavski zakonodaji. O veteranskih pr^ljtemih bo govoril kongresnik Qlen Johnson iz Oklahome, o stanovanjskem vprašanju pa kongresnik George Smathers iz Florida
Poslušalci bodo imeli priliko, da na kongresnike po zaključku njihovih referatov stavijo pisana vprašanja.
Kongresnik Blatnik, kakor znano, je pri lanskih kongresnih volitvah s svojo zmago povzročil narodno senzacijo. Njegovi politični nasprotniki so vodili proti njemu besno kampanjo, v kateri se ga je skušalo prikazati javnosti kot "ljubitelja Tita," ker je kot član ameriške vojaške misije med vojno več mesecev prebil s partizanskimi borci v Sloveniji in poročal o njihovih bojih proti nacistom in'kvizlin gom. Navzlic umazani gonji opozicije, pa je Blatnik z veliko večino porazil republikanskega kongresnika Pittingerja iz Du lutha in bil eden izmed štirih demokratov v Zedifijenih državah, ki so navzlic republikanskemu valu izvojevali volilne zmage v kongresnih okrožjih, ki so jih do tedaj imeli v rokah republikanci.
Blatnik je v Minnesoti rojeni sin slovenskih staršev in po poklicu učitelj. Pred odhodom v armado Zedinjenih držav je bil član minnesotskega državnega senata. Od mladih let je član slovenskih organizacij in je bil' delegat na konvenciji SNPJ, ki se je leta 1941 vršila v Pitts-burghu.
ANGLEŠKA VLADA BO PRISILILA "TROTE/ DA BODO ŠLI NA DELO
LONDON, 11. nov. — Delavska vlada je danes naznanila prvo mirodobno akcijo za mobilizacijo v svrho obveznega dela, katere namen je, pospešiti industrijsko produkcijo in s tem dvigniti deželo iz obstoječe krize.
Delavski minister George Isaacs j^ v poslanski zbornici poročal, da je vlada sestavila tozadevni dekret, ki bo postal polaomočen 8. decembra. Kaeuna se, da bo na podlagi tega dekreta moralo iti na delo v industrijo' kakega pol milijona takozvanih "trotov", med katere so vključeni cestni prodajalci a 11 kro.šnjarji, ter uposlenci kabaretov in vsakovrstnih zabavišč I n igralnic.
Isaacs je dejal, da se bodo po vladni odredbi morali registrirati vsi moški med 18. in 51. letom starosti ter vse ženske med 18. in 41. letom starosti, ki spadajo v eno izmed označenih, kategorij. Vladne delavske posredovaJnkie jim
bodo dale na izbiro, da gredo delat bodisi v tekstilno ali premogovno industrijo ali pa na kmetije.
Oni, ki ne b^ hoteli sprejeti katerega i%med ponujenih del, bodo morali sprejeti delo, ki jim bo ukazano.
GALLUP, N. .M., 11. nov.— Danes je veliko potniško letalo DC-6 tukaj pod dramatičnimi okolščinami izvršilo zasilno pristan je, ko so ga že objemali plameni. Vseh 25 osebe ki so se na-lajali na krovu letala, je bilo rešenih.
Največja zasluga za rešitev potnikov in posa^e gre pilotu Svanu Chatfieldu iz Tulsa, Okla., ki je poročal, da je odkril ogenj v letalu, ko je bil pet minut od Gallupa. Letalo je tedaj plulo v višini 11,000 čevljev.
Pilot je letalo obrnil nazaj in z njim varno pristal, dasiravno je bila notranjščina napolnjena z dimom ,ki ga je skoro oslepel. Zelo pohvalno se je izrazil o potnikih, o katerih je 4ejal, da so ostali mirni in se sijajno obnašali.
Letalo je bilo na poletu iz San Francisca v New York, in se je imelo ustaviti samo i^vakrat, v Tulsi, Okla., in Washingtonu.
Amerika bo vrnila lastnino, katero so nacisti vzeli Židom
BERLIN, 10. nov.—Ameriška vojaška vlada je danes naznanila, da se bo vsa lastnina, katero so nacisti vzeli Zidom in drugim žrtvam plemenske, ideološke ali politične diskriminacije, vrnila njihovim zakonitim lastnikom.
Urad za lastninsko kontrolo ima v posesti 19,000 koaov take lastnine, katere skupna vrednost znaša 13 milijard in pol mark, oziroma dve milijardi in 700 milijonov dolarjev.
Novi zakon, katerega je razglasil finančni šef vojaške vlade Theodore H. Bali, se nanaša samo na ameriško zono v Nemčiji in oni del Berlina, ki ga kontrolirajo Amerikanci. Francozi menda delajo na podobnem zakonu in istotako Angleži. Če ima tudi ruska okupacijska vlada enake načrte, ni znano.
Bali je izjavil, da se bo lastnina vrnila, ne glede, skozi koliko rok je šla, ako bodo lastniki dokazali, da so njeni zakoniti lastniki.
Rusi jemljejo reparacije v obliki nemške produkcije
Razglas novega zakona je sledil za petami poročila ameriške vlade, da Rusi verje*io jemljejo iz vzhodne Nemčije okoli polovico vse produkcije na račun vojne odškodnine. Domneva se, da je Rusija na ta način izza konca vojne dobila iz Nemčije reperacije v vrednosti ene milijarde in pol dolarjev.
Poudarja pa se, da na noben način ni mogoče natančno dognati, koliko reperacij so Rusi do danes iztisnili iz Nemčije, da pa ni dvoma, da se sovjetska zona nahaja v boljšem gospodarskem položaju kot kateri koli drug del Nemčije, 'ker ta del Nemčije je od nekdaj zalagal večji del dežele z živežem.
Državni tajnik priporoča obnovo nemške industrije
Senatni odbor za zunanje odnošaje razmotriva tudi o pomoči čiangu
WASHINGTON, 11. nov.—Državni tajnik George C. Marshall je danes pred senatnim odborom za zunanje od-nošaje izjavil, da je življenjskega pomena, da se obnovi nemška ekonomija, tako bi se Nemci lahko sami vzdrževali, obenem pa prispevali k obnovi evropskega gospodarstva.
Vile rojenice
Vile rojenic^ so se prošlo soboto zglasile pri Mr. in Mrs. Tony Debevec ml. iz Madison, O., in pustile v spomin krepkega sinčka. Mlada mama je hči Mr. in Mrs. Paul Petrovič iz 1035 E. 70 St., oče je pa sin Mr. in Mrs. Anton Debevec iz Madi sona. Čestitamo!
DVOJNI MORILEC "IZ LJUBEZNI" SE JE SAM IZROČIL OBLASTIM
ROCKPORD, 111., 10. nov.— Glenn Marsh, star 28 let, ki je ugrabil 26-letno Katharine Anderson, potem ko je ustrelil njenega" moža in očeta, se je včeraj sam izročil oblastim. Danes je v ječi izjavil, da Mrs. Anderson še vedno ljubi, dočim je ona izjavila, da je njena ljubezen zanj ugasnila v trenotku, ko je oddal strele, ki so umorili njenega moža in očeta.
Marsh in Anderson sta delala v tovarni, obenem pa obdelovala mali farmi.
Starši Marsha, ki so sina prepričali, da je najbolje, ako se prostovoljno izroči oblastim, so danes najeli odvetnika, ki ga bo zagovarjal pred sodni jo.
V OBVESTILO NAŠIM CENJ. NAROČNIKOM
Z ozirom na povišanje stroškov, ki mo nastali tako vsied nove mezdne lestvice tiskarskih delavcev, kakor tudi vsled stalno naraščajočih cen papirja, je uprava "Enakopravnosti" : primorana zvRati naročnino lista. Nove cene so objavljene na drugi strani današnjega Usta.
JULIU MANIU SPOZNAN KRIVIM IZDAJSTVA
BUKARST, 11. nov. — Danes se je zaključil proces proti voditelju romunske kmečke stranke Juliu Maniu, ki je bil spoznan krivim izdajstva.
Himen
Poročila st se Mary Fraitt-hoffer iz Detroita, Mich.,, ki je svoječasno živela v Clevelandu, in Mr. Frank Vidmar iz 1187 E. 173 St. Novoporočencema naše čestitke.
Zaroka
Zaročila sta se ^iss Phyliss Johnson, hči Mr. in Mrs. M. D. Johnson iz 676 E. 117 St., in Mr. Frank Bambic, vnuk poznane Mrs. Antonije Skozier, 115021 Thames Ave. Bilo srečno!
Državni tajnik je odboru po-' vedal, da se bo brez dvoma poskušalo s propagando prepričati evropsko ljudstvo, da bi takšna obnova Nemčije ogrožala Francijo in Italijo. Toda Marshall je tudi izrazil nado, da bodo Zedinjene države pri upravljanju programa za obnovo lahko spodbile takšno "popačenje dejstev."
Marshall je priporočil obnovo Nemčije potem, ko je pred senatnim odborom izjavil, da se bo pred 1. julijem prihodnjega leta potrebovalo $60,000,000 za pomoč Ciangovi Kini, poleg tega pa $2,597,000,000 za zapad-no evropske države in okupacijske stroške.
To pomeni, da se bo potrebovalo za prvih šest mesecev prihodnjega leta skupno $2,657,-000,000 za zunanjo pomoč.
"Življenskega pomena je, da se obnovi nemška ekonomija z vpoštevanjem zavarovanja proti obnovi njene vgjne moči," je rekel Marshall in pristavil, da o sedanjem položaju v zvezi z Nemčijo nima nič posebnega povedati. Marshall je s tem očitno mislil na dosedanje neuspehe zaveznikov v zvezi z usodo Nemčije.
Senator Brewster zagovarja enakopravno pomoč Kini
Predsednik senatnega odbora Arthur H. Vandenberg, ki je svetoval naj zapadne sile sklenejo separatno mirovno pogodbo z Nemčijo, če se Rusija na bo priključila, je izjavil, da se proti Ameriki dvigajo obtožbe, da bo pomoč šestnajstim evropskim državam dvignila zid med vzhodno in zapadno Evropo. Marshall je soglasil v Venden-bergfom, da sedanji program obnove predvideva izmenjavo pridelkov med vzhodno in zapadno Evropo po letu 1951.
Senator Owen Brewster in ostali republikanski voditelji so urgirali, naj se vključi tudi Ciangovo Kino v nujni relifni program.
"Pomoč Kini bi morala biti postavljena na isto raven s pomočjo Evropi", je rekel Brewster in pristavil, da en dolar, ki se ga uporabi v Kini, pomeni toliko kot deset dolarjev, ki se jih uporabi za iste namene v Evropi.
Marshall je izjavil, da je državni oddelek že od preteklega maja razmotrival glede "konkretnih predlogov" za pomoč Kini in, da se misli, da je najden program, ki je sprejemljiv. Pristavil pa je, da misli, da je najbolj važno vprašanje zapad-na Evropa.
Za ponedeljek je predsednik Truman sklical kongres v izredno zasedanje, na katerem se bo obravnavalo vprašanje po-m.oči Evropi soglasno z Mar-^h^liovlm načrtom. Truman je izjavil, da bo tudi predlagal za-konpdajcera naj soblasno z zunanjim programom obnove
"Ce želimo imeti Marshallov na^rt, ne moremo imeti nižjih cen," pravi Taft
WASHINGTON, 11. nov. — Kongresni odbori so danes začeli razmotrivati o vladni zahtevi za takojšnjo pomoč Evropi v znesku $597,000,000. Proti programu za dolgoročno pomoč pri obnovi Evrope pa se je že pojavile močna opozicija.
Predsednik republikanskega senatnega političnega odbora Robert A. Taft je dal jasno vedeti, da je vlada šla čez mejo, ko je predložila $20,000,000,-000 za izvedbo Marshaliovega načrta.
Na sestanku Ohio Society, ki se je snoči vršil v New Yorku, je Taft izjavil,daje za "razumno" pomoč, s katero naj bi se preprečilo širjenje komunizma, da pa je proti pomoči, ki bi pomenila še večje davke za Američane, še hujšo inflacijo in ponovno kontrolo cen.
"Predsednik zahteva istočasno dve popolnoma neskladni politiki", je rekel Taft. "Ce želimo Marshallov načrt, ne moremo imeti nižjih cen. Ce želimo imeti nižje cene, še moramo odi-eči Marshalovemu načrtu".
"Sprejetje tega načrto pomeni, da bo vsaka oseba v Zedinjenih državah morala plačati še več davkov kot doslej."
Tisov pomočnik obsojen na smrt
BRATISLAVA, Češkoslovaška, 11. nov. — Slovaška ljudska sodnija je danes obsodila na smrt Štefana Hassika, ki je bil minister obrambe v lutkarski vladi "neodvisne Slovaške". ("Neodvisno Slovaško" je sf pomočjo Hitlerja ustanovil mon-signor Josef Tiso, ki je bil za-raSi 113 vojnih zločinov obešen).
Poleg Hassika je bilo obsojenih osem drugih slovaških ko-laboratorjev na zapor do 30 let. Vsi so se morali zagovarjati proti obtožbam, da so ustanovili in vzdrževali "neodvisno Slovaško" pokojnega Tise. Brat Jožefa Tise in bivši premier Slovaške dr. Štefan Tiso je bil obsojen na 30 let prisilnega dela.
Vsi obsojenci so izgubili državljanstvo in njih imovina bo zaplenjena. Kot minister obrambe je bil Hassik spoznan krivega represalij proti partizanom, ki so revoltirali avgusta meseca leta 1944.
Formalna otvoritev
Jutri in v petek se bo vršila formalna otvoritev Welcome Tavern, katero vodita M^. in Mrs. Anton Kebe na 937 E. 222 St. Za to priliko bo igral priljubljen Vadnalov orkester, ser-viralo se bo vsakovrstno pijačo
ustavijo v deželi naraščajočo; in izvrstna okrepčila in gostom draginjo.	! se bo podarilo spominke.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST''
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za»eno leto) ——-
For Six Months—(Za šest mesecev) ----
For Three Months—(Za tri mesece) --
—$8.50
—	5.00
—	3.00
For Canada, Europe and" Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto) ---
For Six Months—(Za šest mesecev) *--
For Three Months—(Za tri mesece) -J_
-$10.00
—	coo
—	3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
HENRY A. WALLACE V CLEVELANDU
Nocoj ob 8:15 se bO v Music Hallu vršil velik shod, na katerem bo glavni govornik bivši podpredsednik Zedinjenih držav in sedanji urednik znane revije "New Republic" Henry Wallace.
To je že drugič, da prihaja Wallace v Cleveland, odkar je zavoljo ideje o miru odstopil iz zvezne vlade kot trgovinski tajnik in se posvetil izključno organiziranju vseh progresivnih sil naše dežele.
Kaj danes pomeni Wallace za Ameriko je že jasno slehernemu progresivno mislečemu Američanu, ki se zaveda, da je po smrti pok. predsednika Roo-sevelta Amerika stopila na nevarna pota, ki ne vodijo v mir, ampak v vedno bolj temno in grozečo nevarnost depresije, fašizma in vojne.
Bolj kot kdaj koli poprej, Amerika potrebuje takšne odlične progresivce, ki zagovarjajo stvar miru in ki želijo, da bi Amerika ne bila strašilo za ostala ljudstva sveta, ampak, dežela, ki bo vedno zagovarjala progres, blagostanje in mir. Mi, ki se dan za dnem nahajamo pod neprestano točo na sovraštvo in vojno podpihajoče propagande, bi morali ceniti takšne može, kot je Henry A. Wallace. Ce njih ne bi bilo, ibi 'dan&' osaiAljeni in zbegani, zajetih v val vojne in "rdeče" histerije, ne čutili moč progresivnih množic naše Amerike. 2e samo duhovno vodstvo Henry A. Wallace-a pa nam v teh dnevih, ko reakcija poskuša ubiti našo moralo in našo zavest o pravicah, ki nam jih jamči naša ustava, že samo to vodstvo nam dviga zaupanje in vero v progresivno Ameriko, ki bo stala kot svetilnik progresa ne samo za nas, ampak tudi za ostala svobodoljubna ljudstva Sveta.

Henry A. Wallace
ŠE EDEN UGLEDNI PRIJATELJ SLOVANOV
h
O Rev. Hewlett Johnsonu, canterburyskemu dekanu, je znano, da je velik prijatelj Sovjetske zveze in slovanskih narodov. On Je pisec knjige "Soviet Power," ki je bila tiskana v 3 milijone izvodih in je bila prevedena na '18 jezikov. Sedaj je Rev. Hewlett Johnson prišel v Ze^i-njene države, in bo priredil govorniško turo, na kateri bo govoril o sedanji, povojni Sovjetski zvezi, o sovjetskemu ljudstvu in o ogromnih naporih narodov slovanskih držav, da obnovijo svoje opustošene domovine.
Pod avspicijo clevelandske podružnice Council of American-Soviet Friendship bo canter-buryski' dekan govoril tudi v našem mestu in sicer 18. novembra v Masonic avditoriju.
Kar je za nas posebno važno je, da se je Rev. Hewlett Johnson nahajal tudi v Jugoslaviji. Se' preteklega oktobra je bil v Bel-gradu, kjer je na časnikarski konferenci podal sledečo, zelo važno in pošteno izjavo o Jugoslaviji:
"Pred odhodom v Jugoslavijo so mi mnogi govorili, da bom celo stradal na potovanju po vaši državi -in da bom naletel na nemire. Vendar pa nisem od tega videl niti sledu. Obiskal sem mnogo cerkva v vseh republikah Jugoslavije in nisem opazil nobene ovire svobode izpovedovanja vere, niti pri .izvrševanju verskih obredov, niti. pri ostalih verskih dejanjih. '
"Globoko sem navdušen nad lepotami Jugoslavije. Navdušen sem tudi zaradi naporov vseh slojev ljudstva za zgraditev države. Očividna je iskrena želja ljudstva, da bi S(^delovalo pri graditvi države. Opazil sem nezadostno število strojev in želel bi, da bi moja država pošiljala stroie Jugoslaviji."
O pomenu jugoslovanskega petletnega plana pa je Johnson dejal: '
Jugoslovanski petletni plan sem preštudiral od vr-
Rev. Hewlett Johnson Dean of Canterbury
Joseph Kotar,
drugi podpredsednik SANSa:
12. novembra 1947
KRIZE IN SLOVANI
Ce vzameš v roke časopis ali pa poslušaš radio, vedno slišiš o eni ali drugi svetovni krizi, lakoti in gonji proti organiziranemu delavstvu. Listi pišejo o ameriški dobrosrčnosti, o veliki "podpori," katero dajejo Grčiji, Angliji, Kitajski, Italiji in Nemčiji itd. Za naše slovanske vojne zaveznike pa nimajo niti dobre besede več.
Grčija je dobila sorazmerno več kot katera koli druga država take "podpore" iz Anglije in Amerike, toda grško ljudstvo je vedno v slabšem položaju in kriza se stalno poostruje. Isto je z Anglijo, ^ Kitajsko, Italijo in Francijo. Ppsojilo za posojilom ni zaleglo čisto nič v teh državah, kar je nekaj zelo čudnega, oosebno če pomislimo, da si slovanske države pomagajo brez teh posojil, da se življenski standard v slovanskih državah počasi, toda stalno izboljšuje.
Tukaj vidimo nepobitne kon-tradikcije in pouk, če hočemo pogledati tem stvarem do dna, če se hočemo iz teh kriz naučiti in spoznati prave temeljne vzroke, kar bom v svoji skromni zmožnosti poskušal dokazati v tem članku, pa bomo lažje poučili tudi druge, ki ugibajo o vzrokih teh kriz.
"Pomoč," katero dobivajo v roke protiljudski elementi v Grčiji, Italiji, Angliji, Franciji in Kitajski, ni bila niti namenjena revnim slojem, tistim, ki gla-dujejo. Posojila, katera te države dobivajo, niso doslej niti ne bodo poslej, koristile revnim slojem, ker so vsa ta posojila diktirana od strani imperialističnih bankirjev in trustov, da bi s ta-kozvano "finančno pomočjo" dobili popolno gos^podarško in politično kontrolo. *
Režimi, ki sprejemajo ameriško "pomoč," nimajo ničesar skupnega ž ljudstvom, pa zato, poglavitho samo zato, dobivajo posojila iz Amerike. Ce bi vlade v slovanskih državah bile istega značaja, bi ravno tako in brez najmanjših težav dobivale posojila v Ameriki pod istimi pogoji, to se razume, česar pa ljudske oblasti nikakor ne smejo dovoliti, da bi tudi sedaj po zlomu Nemčije in Italije zopet padle v gospodarsko odvisnost od tujih izkoriščevalcev. To je pravi vzrok silovite jeze na Slovane, ki si tudi brez zunanje pomoči gradijo industrije, ki so tem ljudem najbolj potrebne za boljše življenje.
Potem so še drugi razlogi za jezo nad Slovani, toda niso tako važnega pomena, pa vendar so tesno povezani z gornjimi. Prvič, Slovani so danes združeni in kot taki niso več na razpolago za medsebojne vojne. Drugič, slovanski narodi so se po prvi svetovni vojni marsikaj naučili v znanstvenem in političnem ozi-ru, zato so danes najmočnejša sila za vzdrževanje miru, najglasnejši zagovorniki socialnih
pravic, kar ni po volji tisočletnim zatiralcem Slovanov. Slovani so doživeli tako velik duševni preporod, da so daleč prehiteli ostale evropske narode, ki so se smatrali za neka višja bitja, za bolj kulturne itd.
SANS in ameriški'Slovenci
Ameriški Slovenci, to je večina poštenih Amerikancev slovenskega porekla, deloma vedo glavne vzroke za današnje krize po svetu, ker se SANS potrudi in nam objasni prave vzroke teh kriz, da nas lažnjiva propaganda ne potegne za nos, kakor to dela z onimi narodnostnimi skupinami, ki nimajo take zdrave organizacije, kakor je SANS.
SANS ščiti ne samo svoje članstvo pred političnimi zava-jalci, ampak kaže pravilno pot vsem ameriškim Slovencem, tako v mednarodnem oziru kot tudi v ameriških zadevah.
Kriza ni zadela samo nekatere evropske države, ampak ves kapitalistični svet. Tudi Zedin jene države niso izjen\a, čeprav se dela vtis, da smo na konju. Gotovo ni med nami nikogar, ki se bi veselil ameriške krize, saj vsi vemo, da bi to pomenilo, da si ne želimo gladovanja kakoršno je vladalo pod Hooverjevo "pro-speriteto." Toda to ni dovolj. Danes stojimo na pragu napredka ali fašizma, na pragu proše-kucije ali svobode, na pragu vojne ali miru, zato je naša dolžnost, da branimo demokratične tradicije in pravice ameriškega ljudstva ih se potegujemo za mir.
Danes je vsakomur z zdravo pametjo jasno, da je delovno ljudstvo najbolj patrijotičen del ljudstva. Pravilno obnašanje ni danes tako lahko, ker propaganda širi take gorostasne laži in konfuzijo s tako naglico, da se marsikdo znajde v vrtincu reakcije, pa deluje proti sebi in ameriškim interesom, da postane celo petokolbhec in izdajalec svoje domovine. To je tudi cilj te proti-slovanske, proti-delav?
ske propagande v Ameriki.
*
Smelo trdim, da so Slovenci zelo izobražen narod, ako se primerjamo z drugimi narodi, z drugimi naseljenci, z ostalimi državljani. Toda ne smemo pa ostati na strani, ampak stopati moramo z duhom časa naprej in trdno vztrajati v borbi za svobodo ameriška ljudstva. Mi namreč dobro vemo, da črtanje dolgov Italiji in sličnim državam ni dobro za nas, posebno še, ker vemo, da nam niso mero-dajne oblasti naklonjene, ker če bi bile, nam ne bi grozili in vkle-nili organizirano delavstvo pod Taft-Hartley-ev jarem, stalno navijali cene živežu itd. Mi tudi vemo važno dejstvo: kar je dobro za Amerikance, je dobro za vse ostale narode in obratno. Mir, blagostanje in demokratične svobodščine so nedeljive
stice do vrstice in to za vsako republiko, ki sem jo nato naknadno obiskal. Mislim, da je to sijajen napor v planskem gospodarstvu in mislim, da bo velikega pomena. Zelo drago mi je, ker že vidim uspehe plana in spretnost, s katero se izvaja. Angleže preseneča pri vas zlasti to, da hodijo vabi ljudje s pesmijo na delo, medtem ko smo mi navajeni gledati delavce, ki s pesmijo zapuščajo delo. Prav tako me je presentila brzina pri obnovi in graditvi države, zlasti če se upoštevajo skromna sredstva, s katerimi se dela. Zsres v nobeni državi zapadne Evrope nisem videl, da bi se obnova države tako naglo uresničevala, kot velja to za vašo državo."
Johnson je podal tudi zelo pohvalne izjave glede jugoslovanske mladine, zavrgel pa je tudi laži glede obtožb proti Jugoslaviji, češ, da se vmešava v notranje zadeve Grčije. O temu je Johnson odločno dejal: "Absolutno ničesar nisem opazil in ne verjamem, da je to resnično."
Za shod Henry A. Wallacea, žal, v našern uredništvu nimamo več vstopnic. Bile so takoj razprodane. Toda za shod Rev. Hewlett Johnsona lahko za sedaj še dobite vstopnice v našem uredništvu. So po 70 centov in po $1.10.
stvari. Kar škoduje enemu narodu, škoduje vsem.
SANS stoji pred zelo važno izobraževalno nalogo in jo tudi pravilno izvršuje, ko poudarja delovanje za svetovni mir, za sporazum med Ameriko in slovanskimi državami. Vsi vemo, da so vojne nepotrebne in izo-gibne. Kaj so vojne prinesle Nemcem, ki so po vseh "velikih zmagah" danes na beraški palici? Ali je ogromni imperij velike Britanije prinesel kake kori-gti povprečnemu Angležu? To si
naj zapomnijo nasprotniki' SANSa in miroljubnih slovanskih narodov, predno se podajo v sli^be vojnih podžigalcev!
Hehry A. Wallace je svaril in opozarjal na napake, katere se dogajajo pod krinko "pomoči" sestradanim državam. On zahteva, da se tem revežem da pluge in poljedelske stroje, semena in živež, ne pa morilnega orožja za bratomorne vojne, ker taka politika vodi v tretjo in še straš-nejšo vojno, v fašizem ali celo iztrebljenje vsega človeštva.
ATOMSKA SILA IN ZDRAVSTVENA RAZISKOVANJA
David E. Lilienthal, načelnik komisije atomske sile Zed. držav je pred nedavnim izjavil, da je atomska sila ljudska stvar in zadeva, radi česar je tudi potrebno, da ljudstvo ve in razume temeljna dejstva o tej sili. Eno teh dejstev je vrednota atomske sile iz vidika zdravstvenih in biologičnih raziskovanj. Iz dosedanjega razvoja na tem polju je mogoče zaznati v katero smer se bo to raziskovanje, podvzeto v kakih dvajsetih laboratorijih š i r o m dežele, pomaknilo v bližnji bodočnosti. Najnovejši razvoj v tem pogledu se osredotoča okrog fcakozvanih "isotopov", radioaktivnih delcev, izhajajočih iz procesa drobljenja atoma. Iz vladnih virov je bila dana objasnitev, ki bo ljudem pomagala to stvar razumeti.
Material označen kot radioaktiven daje od sebe ali izžareva gotove žarke. Znanstveno so ti žarki označeni z različnimi impni. Nekateri kemični elementi, ki tvorijo vesoljstvo, naravno izžarevajo take žarke. Eden teh elementov je uranium, poglavitni vir atomske bombe. Drugi je radium. Žarki teh prvin se lahko rabijo v svr-ho uničevanja ali. pa v splošno korist človeka. Kot je danes že splošno znano morejo radium žarki potom moderne tehnične uporabe ozdraviti ali vsaj do gotove mere omejiti nevarno bolezen nekaterih vrst raka. Po odkritju nekaj radioaktivnih sestavin je nadaljno raziskovanje privedlo do dognanja, da je mogoče prenesti radioaktivi-zacijo na prvine, ki ne izžarevajo te sile naravnim potom — sem spadajo prvine kot železo, žveplo, živo srebro, jod. kalcij, fosfor. Ko te kemične elemente ali prvine umetno radioaktivi-ziramo, dobimo radioaktivne delce, ki so sedaj z n a ifi pod imenom "isotopes". Te sestavine gredo pri zdravstveni uporabi skozi isti proces kot normalni kemični elementi, katerih del so. Obsevanje s temi sestavinami ima torej isti efekt ka-| kor radium in se more rabiti v iste svrhe. Pod gotovimi okol-ščinami je mogoče te radioaktivne sestavine spraviti v človekovo telo, da tako dosežejo sedeže bolezni ali gotove bolne organe« in izžarevajo svoje žarke naravnost na bolno tkivo samo. Ta način je v raziskovanju sedaj. Vendar je bilo dozdaj mogoče zaznamovati uspeh j zdravljenja s tem načinom le i v nekaterih vrstah oboljenja naj raku.
Raziskovalci si obljubljajo hi-' trejše uspehe z uporabo teh ra-| dioaktivnih sestavin pri prouče-j vanju delovanja ustroja človeškega telesa ozir* poskusnih živalic. Namen teh proučevanj je izslediti kako se bplezen prične in kaj se zgodi recimo z rakovimi celicami, ko pridejo v dotik z radioaktivnimi sestavinami injeciranimi v telo. Upati je, da bodo te študije pomogle zdravniški vedi do odkritja kontrole nad rakqm.
Medtem pa, ko so se raziskovanja pričela z namenom, da se skuša radioaktivne snovi upo-trebiti v zdravstvene svrhe, je obenem v tem vključena naloga, nuditi človeštvu širše znanje o delovanju tega, čemur
pravimo enostavno življenje, a obstaja v resnici iz neštetih živih Stanič in prvin, katere vse imajo opravka z našim zdravjem, boleznijo, staranjem, itd. Učenjaki brskajo po tajnah življenja in upajo odkriti med radioaktivnimi elementi nova čuda zdravljenja. Ako se jim to posreči, bo človeštvo stopilo za velik korak naprej na polju znanstva. Sicer pa ni nič novega v rabi elementarnih sil .v svrho bioloških problemov, že Pierre in Marie Curie sta odkrila, da žarki radiuma hitreje uničijo obolele nego zdrave celice ali tkivo. Stvar, je dobila še večji pomen ko se je zaznalo, da je mogoče radioaktivizirati navadne kemične sestavine umetnim potom. Ali tik pred zadnjo vojno je bilo mogoče producirati le malenkostno količino takih radioaktivnih snovi in še to le z ogromnimi stroški. Iz proizvodnje atomske bombe pa. smo dobili tudi cenen način dobivanja radioaktivnih snovi v večji količini. Glavni vir teh je atomična peč ali plavž v Oak Ridgeu, Tenn., ogromen vojni atomski projekt. Naša vlada je lani pričela nuditi bolnišnicam in univerzam radioaktivne snovi v svrho preizkušenj, zdravljenja, študije. Letos v septembru je predsednik Truman naznanil, da bodo te snovi dane na razpolago tudi drugim deželam v omejenih količinah.
ŠKRAT
NAJVEČJA KNJIŽNICA V JUGOSLAVIJI
Univerzitetna knjižnica v Zagrebu je največja knjižnica v Jugoslaviji. Vsebuje okrog €00,-000 izvodov znanstvenih in leposlovnih del ter kakšnih 50,-000 drugih knjig. V drugem tro-mesečju letošnjega leta *je to ustanovo obiskalo nad 20 tisoč čitateljev, največ profesorjev in dijakov.
Največja knjižnica v Zagrebu, ki ima značaj splošne prosvetne knjižnice, je Narodna knjižnica s 70,000 knjigami večinoma leposlovne vsebine. V drugem tro-mesečju letošnjega leta je ta knjiipica izposodila okrog 15 tisoč Knjig.
Druga največja knjižnica v Zagrebu je Delavska knjižnica, ki razpolaga s 26,000 knjigami. Izposodila je v drugem trome-sečju. 1947 nad 12,000 knjig. Po osvoboditvi je Zagreb izvedel centralizacijo svojih mestnih knjižnic, ki štejejo skupno 30 tisoč knjig. Razdeljene so na deset rajonskih knjižnic, poleg njih pa je še več manjših knjižnic uličnih odborov in sindikalnih podružnic.
(Ponatis iz "Ljudskega tednika")
On ve
Informator: "Vidite, dragi gospodje, tu sta dve lobanji: obe sta od celjskega frofa Ul-r i k a : manjša, ko je bil star
šestnajst let, večja, ko je umrl. *
"Če se bom kedaj ženil, moram dobiti ženo, ki bo štedlji-va, sramežljiva in molčeča."
"Tedaj vzemi ipojo ženo! Ona je tako štedljiva, da mi sproti izpuli iz žepa vsbk cent, in tako sramežljiva, da se celo pred menoj skriva. Molčeča pa je pa tako, da si že pet let za*-' stonj piizadevam dognati, od koga sta njena dva otroka .
Naporno delo
Miha; "Kam pa jo mahate, očka?"
Luka: "Na občinsko sejo moram."
Miha: "Ali bo seja kaj dolgo trajala?"	^
Luka: "Seveda, saj se bom
danes moral podpisovati . "
*
Otroško žalovanje
Krišpinova družina je pri obedu, ko dospe poročilo, da je teta Marijana umrla. Mala špelica preneha jesti in reče: "Čuj, mamica, ali moramo začeti z jokanjem takoj ali šele potem, ko
se bomo najedli?" ^
#
Lovski plen
Žena: "Ali si kaj ustrelil?"
Mož: "Da!"
Žena: "Kje pa imaš plen?"
Mož: "V bolnišnici ..."
*
Star klobuk
V tramvajski voz stopi lična mlada gospica in z največjo vljudnostjo pozdravi neko damo.
"Midve se pa že dolgo nisva videli," reče dama, "prav lepo od vas, da ste me takoj spoznali. To je znak, da se nisem močno spremenila."
"Veste," odgovori gospica, "spoznala sem vas takoj po vašem klobuku."
*
Nagrobni spomenik
Urška (svojemu možu Matiji, ki je prišel iz mesta, kjer je naročil nagrobni spomenik za pokojnega očeta): "Kakšen napis si naročil?"
Matija: "Tu počiva Melhijor Bezgovec, rojen I860., umrl 1929."
Urška: "Pa bi vendar pridal še kaj drugega."
Matija: "Saj bi, ali je spomenik tako majhen, da nima prostora za ničesar drugega. Sicer pa bom brzojavil kamnoseku, naj pridene še 'Na svidenje v nebesih!' če bo še kaj prostora."
Rečeno, storjeno. Na dan vseh svetnikov se je bleščal na spomeniku naslednji napis: "Tu počiva Melhijor Bezgovec, rojen I860., umrl 1929. Na svidenje v nebesih, če bo še kaj prostora!"
#
Otroci
Sloviti pianist Eugen d'Albert je bil že večkrat oženjen, ko se je vnovič poročil z ameriško pi» anistinjo Terezijo Carreno, ki je tudi že tretjič stopila v zakonski jarem. T a k o sta pač vsak iz prejšnjih zakonov pripeljala nekaj potomstva s seboj; ker sta imela nato še svoje, je bil v hiši velik hrušč in trušč, najtežje pa je bilo vedeti točno, v kakšnih sorodniških odnosih so si ti otroci med seboj. Kadar so se otroci sprli, je d'Albert kar pobegnil in prepustil pomirjevanje svoji energični ženi. Tako je nekoč ušel z otroškega bojišča v svojo sobo in zaklical ves obupan:
"Tereza! Pomagaj ; moji otroci in tvoji otroci pretepajo naše otroke!"
*
Vzrok smrti
"Zaradi česa je umrla tvoja žena?"
"Mislim , da je prehitro živela."
"Ne razumem tega.
"No, ko sem jo poročil, je bila za pet let mlajša kakor jaz, a ob njeni smrti se je ugotovilo, da je že bila za deset let starejša od mena ..."
12. novembra 194
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Vlado Habjan:
Korošec sem!
Zamišljeno je postopal okrog borovca in ni vedel, kaj naj počne. Očitno je bilo, da se nikakor ne more znajti v naši druščini. Na obrazu smo mu brali, da bi se rad vključil v edinico, kije zavzela položaje na obeh višinah nad sedlom.
Tudi mi smo ga ogledovali, želj*i, da nam pove, kako mislijo, £utijo in hrepene ljudje za Karavankami. Njegove napete koničaste hlače, močni, okovani gojzerci in kapa z naprej štrle-čim senčnikom so nam nehote budili nezaupanje. Bil je "ge-birgsjeger." Gotovo je Avstrijec ali pa Bavarec.
Nekaj mi ni dalo miru, stopil sem k njemu. "Tovariš, razumeš slovensko?" sem ga vprašal. "Malo," mi odgovori z znaglnim koroškim naglasom; toda kot da je to premalo, je čez čas dodal: "Sehr schlect." "Si Avstrijec?" ga vprašam. Zadnje besede je namreč hudo zategnil. Debelo me je pogledal in izustil šele po nekaj trenutkih, kot da potrebuje čas, da se zbere in načudi mojemu vprašanju: "Jaz? Ne, jaz sem Korošec—Slovenec" — "Pa ne znaš dobro slovenski?" poizvedujem dalje. — "Kljub temu sem Korošec," mi odgovori skoraj v srdu ter pokaže z glavo proti Karavankam. Zenici, ki sta do sedaj le nekam medlo iia negotovo zrli v svet sta dobili samozavesten in radosten sijaj. "Da, tam preko," je rahlo zamahnil z roko "pri Celovcu, tam imam ženo in dva poba." Zopet me je pogledal z vprašaj očim pogledom. Spomnil sem se, da imam pol cigarete. Ponudim mu jo. Pograbil jo je, ne da bi kaj rekel, samo dolgi "O-o" se mu je izvil iz globine. Iskra se mu je vžgala v očeh.—Tako sva postala z Rudolfom prijatelja. Nezaupljivi sij v njegovih očeh je izoginil.
Brigada se je morala premakniti in zavzeti druge položaje. Novince bo treba razdeliti, tudi Rudolfa moramo nekam priključiti "Naj gre zaenkrat v kuhinjo!" odloči komandant. "Saj tako nimamo dovolj orožja! Če oiu pa prehitro daš puško in zaupaš, pa ti jo lahko popiha, če ne še kaj hujšega. .
Kolona je stopala enakomerno; ta zamišljeno, oni topo, brez misli. Vsak čas je bilo treba popravljati naramnice težkih nahrbtnikov z municijo,* ki so se Zajedale v rame. V tem času pa si samo z očmi meril korake svojega prednika.	^
Ne daleč pred menoj je nosil Rudolf velik svinjski lonec. Pospešim korak in šla sva drug ob drugem po zložni gorski poti. Beseda je dala besedo, odprla sva Se drug drugemu, povedala, kako sva postala partizana. "Zakaj pa nisi prinesel orožja s seboj?" ga vprašam. Jezno me pogleda [ m nekaj nerazumljivega zabrun- [ da, nato pa se kar vsuje iz nje- j j ga: "Saj sem prinesel, še hudi-,j cevo sem vlekel, tri puške, pišto-: i ^0, bombe in dva zaboja mutlici-jj ie. Pa so mi vse pobrali." —J
Kdo?" "še vprašaš?" "Partiza-' j Povedal je kako je bilo: Na': terenu so ga poslali naprej z iz-{| govorom, da dobi orožje v bri-j I Sadi. Skušal sem ga potolažiti, 11 ^^je malo orožja, a da ga" bo = ^^di on v kratkem dobil. Besede niso šle v živo. "Pa še ne za-
ško!" Šla sva molče dalje, le nizko vejevje, ki se je v presledkih razgrinjalo nad gozdno potjo, je tu in ta mudarjalo po kovinastom loncu, čigar čudno podrhtevajoči glas je motil najino razmišljanje.
Utrujenost in bližajoč se mrak sta jemala ljudem voljo do razgovora. V koloni je bila nekaj časa popolna tišina. Naenkrat se zagleda Rudolf v moj pas, na katerem je bila privezana narezana bomba. Gleda jo kot prvi sočni sadež, ki je previsoko, da bi ga lahko odtrgal. — "Nisi videl še takšne?" — "O, že!" — "Vsaj bombo bi rad imel. Mi jo hočeš dati . . .? Ti imaš drugo orožje." Nerad, ali vseeno sem mu jo dal. Težko se je bilo ločiti od nje. Sigurno orožje je, bolj varnega se počutiš z njo. Rudolf pa se je zadovoljno nasmihal, jo potežkal, kot da hoče ugotoviti, toliko sovražnikov bo lahko pobila.
Odslej se nisva nehala razgo-varjati. Izpraševal me je po slovenskih besedah ,ki jih ni dobro razumel. Govorila sva o njegovi ženi, o otrokih, o tovarni, v kateri je delal.
Brigada je ob prvem svitu zavzela nove položaje. Modrina nad Karavankami je postala vsak hip čistejša^
Fantje so gradili zaklone. Pri Sv. Jožetu je vlekel mežnar za vrv. Takrat je začelo od vseh strani frfotati, žvižgati. Nepretrgani plazovi smrti so se trgali iz razgretih cevi. Naša brigada je sprejela borbo z močnejšim sovražnikom.
★
Naposled se je vendarle začelo mračiti. Oglušujoče trganje ni prenehalo. Naš,bataljon je bil obkoljen; treba se bo prebiti, še predno pride več vragov, da stisnejo obroč. Municije smo imeli samo še ze nekaj minut borbe. Puškarji so imeli po pet, šest, mitraljezci največ po petnajst komadov, a vsak naboj je bil dragocenost, ki lahko obvaruje razbitje bataljona in marsikatero življenje. Proboj za vsako ceno! Na hitro zberemo nekaj bomb, pet ali šest tovarišev, ki


Zastopniki
Enakopravnosti •k
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 ★
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
jim je že čisto pošla municija, se javi za j uriš. Vsak dobi še nekaj nabojev, eno ali dve bombi. V mali udrtini, kjer smo bili vsaj za šilo varni, se skupina pripravi za napad. "Ostali naj se postopoma umikajo. Zborno mesto, če nas razbije jo, je nad je-senovcem," gre glas od tovariša do tovariša. "Mitraljezca Skala in Peter imata še največ municije in bosta krila s svojimi ujnik."
Naenkrat se priplazi k meni Rudolf, rekoč: "Jaz grem tudi k prednjim, saj imam bombo!" — "Dobro, a lonec?" — "E, ta me bo samo varoval, da ne dobim kakšne v hrbet." Že se je plazil za prvimi.
Votel tresk, vpitje, nato dolgi rafali, kot da je zdivjal vprežen konj, ki podira ljudi ter strašno ropota z vozom, ki se ga ne mo-rešiti. Zopet treski, nato daljša tišina—naši so se prebi-Puškarji so se oglašali ter razbremenjevali Skalo in Petra, ki sta krila umik bataljona.
Ko smo se znova zbrali in ugotavljali, kdo je ranjen in koga ni, smo bili, razen Petra in njegovega prvega pomočnika vsi. Padla sta, da je bataljon ostal živ. Drugi pomočnik je rešil strojnico in povedal, kako je bilo. — "Kje je Rudolf?" Med ranjenci ga ni. Čudno?—Je-li ranjen, ali je pobegnil? Prepričan sem bil, da je naš fant.
Tataljon se je še tisto noč premaknil, da spravi ranjence na varno.
Fantje so čistili orožje pod velikim kozolcem. Bili so zopet zadovoljni, vsak je imel dovolj municije.
^ Glejte, kdo pa gre mimo 'Kamnitnika' s tistim velikim piskrom?" Rudolf je!" se ogla^ šajo nekateri. Po zglodani, ilovnati poti prisopiha Rudolf. Nosi šarca" in trak municije. Pošteno smo se čudili, kje se je vzel, saj je minil že četrti dan od zadnje borbe. Ko se malo oddahne.

mi. Saj nisem prišel s kuh-
Ijo
in loncem osvajat Koro-
^GLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik se vedno nkhaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
potegne s slastjo izstradance par dimov iz cika, ki mu ga je dal Skala. Hrestljaje, mešajoč slovenščino z nemščino, pripoveduje, da je pri prebijanju sklenil za pošteno ceno prodati svojo bombo, upajoč, da pride na ta način do orožja. Za skalo je zapazil tri švabe, ki so besno sipa-11 iz "šarca" na*iaše. Bil je malo nad njimi za smrekovim panjem. "Pisker' ga je izdal. Dva ga istočasno zagledata; naslednji hip že kot besna streljata s pištolami proti njemu. K sreči ga ne zadeneta dosti, razen kože in nekaj las na temenu, ki mu jih je posnel z glave strel. Medtem tretji še vedno obsipava umikajoči se bataljon. Rudolf je poiskal kritje in odvijal bombo. Takrat se mu je prekucnil lonec z ledij pred glavo, kar ga je tudi rešilo. Bomba je opravila svoje. Trije so se valjali v krvi. Otovoril se je zopet z loncem, skočil k "šarcu," ga iztrgal umirajočim "švabu," ki se ga je še vedno oklepal in si vrgel trak municuje okoli vratu. Potem za ostalimi, kolikor je pač mogel s to ropotijo bežati. Zapazila pa ga je skupina "švabov," ki ga je pričela z divjim streljanjem zasledovati. Pri'tem je seveda izgubil smer umika. Strel mu je bil tudi oplazil nogo, da je le z največjo težavo tekel. Bilo ni ni-kakega izgleda, da bi se rešil. Zagledal je gosto grmovje, na desni ogromne skladovnice drv in hlodov, nerodno razmetanih v velike kupe. Partizani so preprečili Nemcem prevoz. Brez misli, do kraja utrujen, je skočil med te kupe. Z zadnjimi silami se je skušal skobacati na enega. Pri tem je s svojo težo premaknil dva hloda, ki sta drčala po kupu na tla. Padel je v veliko špranjo med hlode in si pošteno zvil nogo.
V tem so bili "švabi" že za njim. Misleč, da se je skril v gosto smrečje, so divje strWjali tja. Ko so celo okolico dobro preiskali, sta dva stopila tudi na kup
njegovega skrivališča, a se jima ni zdelo primerno, da bi vtikala nosove vanj. Ko sta hloda zdr-&la navzdol in je padel v špranjo, so se pri teni sprožili tudi ostali hlodi, ki so ga delno zakrili. "Švabi," videč, da ne bo uspeha, so se polagoma odstranili, glasno preklinjajoč psa, ki jim je pobegnil. Tako seje rešil. S trudom je izvlekel noge, si za silo obvezal rano ter z naporom premaknil hlode, da je zlezel ven. Šele čez tri dni so šli kurirji po bližnji poti, prihiteli na njegove klice ter mu dali nekaj jesti. Bil je že pošteno izstradan. Vzeli so^ ga s seboj in pokazali, kje je edinica. V dolini so se ločili, oni so šli naprej proti vasi on pa k svojim . . .
Bil je res naš, vsi smo to čutili, sedaj seje vključil v celoto. Tudi "šarca" je prinesel, prvega v bataljonu. Dosedaj smo imeli samo "zbrojevke" in italijanske "Brede."
"Piska pa ne bom več nosil, sem ga že dosti dolgo, sedaj imam "šarca," tega bom nosil!"
Kot da bi vedel za kaj gre, so
Gospodinje, ko kupujete vaše gro-cerijske potrebščine, obiščite
SALODONIS
FINE GROCERY STORE na 13345 Madison Ave.,
kjer boste dobile prvovrstno hrano po nizkih cenah.
ELEC-TEL RADIO CO.
2621 W. 25 ST.
Mi imamo že 25 let izkušnje v popravljanju radio aparatov. Vse delo je jamCeno. Odprto imamo od 9. do 7. zv. Pokličite SUperior 0985.
TAKOJŠNJI PREVZEM
Lake Shore Blvd. blizu E. 185 St. — Lepa 8-sobna hiša. Colonial tipa; v izvrstnem stanju; rekreacijska soba in lornez na plin. Hišo si morate ogledati, da jo boste lahko cenili. Prodaja se radi odhoda lastnika izven mesta. Dobi jo naj vi# ji ponudnik. .
KE 4071
Gremo v Florido za zimo
■ imamo prostor za enega moškega ali moža in ženo za celo zimo. Za podrobnosti vprašajte na 1557 East 65th St. Cleveland 3, Ohio
oddaljen od doma, toda ne brez stikov
.....................
©m©
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
502 ST. CLAIR AVE.	ENdicotl 0583
'^'^1 bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. ivii,smo vedno pripravljeni zT najboljšo postrežbo.
452	COLLINWOODSKI URAD:
__^ EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
Vojak, ki je mnogo potoval, se je navadil vzdrževati stike s svojo družino in prijatelji potom' telefonirati j a na dolgo dištanco ... in še vedno ugotavlja, da ni ničesar, kar bi se moglo primerjati s prijateljskim glasom, ki ga ponese nazaj'domov. Zdaj, ko so linije odprte za več prijateljskega razgovarjanja, se tudi vi lahko tega privadite. Dobra ideja je določiti si vsak teden en večer za take zadovoljive dolgodistančne razgovore, ki vzdržujejo vaše mladince blizu družinskega kroga, kjer koli so. Vi se boste čudili, kako malo to stane.
Glejte na notranjo stran prednje platnice vaše telefonske knjige za tipično nizke pristojbine za telefoniranje na dolge distance
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
A
pokaže kuhar Tine s svojimi veselimi očmi: "Lonec bi pa jaz vzel." Iztegoval je roko, da ga odnese. Zadnjič so on in še nekaj drugih brez potrebe zapravili dva lonca. Rudolfov lonec pa je bil sicer preluknjan, pa nič ne de, bolje to kot nič, ga bomo že zamašili, orožar ima še malo cinka, je rekel Tine in si, sam s seboj zadovoljen, naložil lonec.
Rudolf pa je ostal s svojim "šarcem" v četi. Oba sta bila njen ppnos.
Že v prvi borbi se je Rudolf
Lastniki radio aparatov!
Prinesite vaše pokvarjene radio aparate našim ekspertnim mehanikom v popravilo.
5602 HARVARD AVE., DI 6030
Vse delo je jamCeno in po zmerni ceni.
URE IN ZLATNINO
vam popravimo v vaše popolno zadovoljElvo.
Delo je jamčeno. Cene so zmerne. Se priporočamo. GARISH 13375 Madison Ave,
POHIŠTVO
popravimo in nanovo tapetiramo na vašemu domu. Damo nove tri-vrstne vzmeti in dobro napolnjene sedeže, itd. Pokličite SW 6890 1142 E. 66 St.
MOŽ IN ŽENA
SREDNJE STAROSTI, ŽELITA dobiti v najem stanovanje s 4 sobami in kopalnico; od E. 55 St. naprej. Oba zaposlena. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
odlikoval. Komandant je rekel: "Človek ga pa res včasih polomi, takšnega fanta pa v kuhinjo!"
Še večkrat sva se srečala. Postal je vodnik, toda "šareč" ni zaupal nikomur. Kadar svo si ob slovesu segla v roko, so se mu oči zasvetile v močnem blesku domotožja, zamahnile z roko proti Karavankam: "Po vsem tem pa se srečamo na Koroškem!" —
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR'
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios. Rec. Players
Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Formalna otvoritev
Welcome Tavern
937 E. 222 ST.
bo v četrtek in petek 13. in 14. nov.
Igrala bo godba JOHNNY VADNAL ORKESTRA
Vsem posetnikom se bo dalo brezplačne spominke
Vsak petek se servira ribjo pečenko—in godba igra vsak petek, soboto in nedeljo.
SE PRIPOROČAVA ZA OBILNO UDELEŽBO
MR. IN MRS. ANTON KEBE
lastnika
V blag spomin
prve obletnice prerahe smrti našega dragega in nikdar pozabljenega očeta, starega očeta in tasta
Jakoba Švigel
ki je svoje mile oči za vedno zatišnil dne 12. novembra 1946
Hladna Te zemlja že leto dni krije,
fnirno in sladko v grobu zdaj spiš,
združen v večnosti s življenjsko tovarišico, zapustila si nas žalostne.
Kako pozabit to gomilo,
kjer blago Tvoje spi srce,
ki nam brezmejno vdano bilo je ves čas do zadnjega dne?!
Žalujoči ostali:
FRANK, sin
MARY, poročena Ma:rn. hči EMILY, sinaha JOHN MARN, zet vnuki in pravnuki ter več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 12. nov. 1947.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
U '
12. novembra 1947
BORIS GORBATOV
IVEUKROČEM
TARASOVA DRUŽINA
(Nadaljevanje )
—	Nisem zoper lakoto! — je nenadoma, razburjeno rekel pevec. — Umetnik mora biti nekoliko lačen, sicer mu poje želodec, — a peti mu mora duša. Ne prenesem, da ljudje žro! — je zakričal. — Cmoka jo! Služil sem v harkovski operi . . . Dobro, pa naj bodo Nemci. Poznam Nemce. Imeli so Wagner-ja. A ti . . . ti . . . -niso Nemci! Ne! Ne prerekajte se z menoj! Priganjali so me, naj jim pojem pri večerjah ... in cmokali . . in vpili: vrag vzemi Wagnerja! In so me silili, naj jim pojem kuplete, kakršne prepevajo v javnih hišah, — hipoma je prestal, se prijel za grlo in' pre-mražen stisnil ramena. — Oprostite . . . Hm ... Ne smem se razburjati. Zaradi glasu. Čuvati ga moram. Upam, da bom še pel Wagnerja ... Še enkrat v življenju . . . kadar ... — ni dokončal, a vsi so razumeli in zavzdihnili.
—	Vi bi morali uživati surova jajca ... — je sočutno dejal brivec. — Vsak d&n surovo jajce ... Jaz se spoznam na umetnost, razumem . . ,
—	Da, to je dobro . . . jajce ... — je slabotno izgovoril pevec.
—	Našli bomo bogato vas! — je z navdihom nadaljeval brivec. — Našli bomo takšen kraj, kjer imajo še jajca! ... In polne kašče žita! . . . Sprejmejo nas kot povabljene goste .
in . . .
—	Takih vasi ni,. Jakov Ivano vič, — je zmajal z glavo knjigovodja.
—	So! — je zakričal Pjetuš-kov. — Morajo biti! Za svoje blago nujno potrebujem bogato vas, neporušeno, veselo . . .
—	Kakšno blago pa imate? — je vprašal Taras.
—	O! Imam psihološko blago! — je negotovo odgovoril brivec.
—	Štiri in osemdeset krompirjev in sto sedemdeset žlic moke, — je iznenada zašepeta-la ženska.
—	Kaj? — vsi prestrašeni so jo pogledali. Ženska se je zme dla. Ni si bila v svesti, da je govorila na glas.
—	Ne, oprostite! — sejs približal neutrudljivi Jjetuškov, — Nekaj ste rekli o krompirjih?
Izvedel je vso njeno zgodbo. Ženski — imenovali so jo Matr-jono — sta ostali v rovu dve hčerki. Starejši je bilo des$t, mlajši pa pet let. Pustila jima, je nekaj moke in krompirja, vse prešteto. Ukazala jima je, naj si vzameta vsak dan po tri krompirje in naj devata po tri žlice moke v juho. Starejša, Ljuboša, se je zaklela, da ne bo porabila več. Zdaj jima je ostalo še sto sedemnajst žlic moke in štiri in osemdeset krompirjev .. .
—	Jaz pa še nisem prehodila niti pol poti, — vzdihne rudar-ka.
—	Da, tudi na naju čakajo lačni doma . . . mračno de knjigovodja. — Kako dolgo že hodiva, Jakov Ivanovič?
—	A ne pričakujejo naju praznih rok, marveč z žitom. Kaj bi jim brez žita? Najti morava bogato, neporušeno vas, kjer bi dobro zamenjali svojo starino . . .
—	Pa kje bomo našli tg,%q vas? — vzdihne knjigovodji^. In — ali jo bomo našli?
-—Našli jo bomo! — je si prepričanjem odgovoril brivec.
— Pojdi, pojdi!
Prenočili so poleg tleče žer-
javice, ob zori pa so se vsi odpravili iskat neopu^tosenega kraja ...
5
Iskat neopustošenega kraja. Nikdar si Taras ne bi bil mogel misliti, da je naša zemlja tako velika in brezkončna, da je na nji toliko vasi in celic, posestev s cimetastimi češnjevimi nasadi, toliko osamljenih gozdnih koč, toliko cest, širokih kakor bulvarji, nasutih, z drevoredi akacij; starih, s travo poraslih vozarskih potov; novih, pravkar izpeljanih cest z jarki, polnimi vode; prepadnih vaških kolovozov, z večno strnjenim blatom in veselih, kakor s kozaškimi lampasi z zlato slamo obšitih poljskih stezic; živah nih vaških stez s kalužami in jamami, neprehodnih ob slabem vremenu; plahih, zavozlanih stepnih poti; kakor strela ravnih posekov skozi gozd . . Mnogo poti. Vse so že prehodili Taras in njegovi tovariši, neo-pustošene zemlje še niso našli.
Neumorni Pjetuškov jih je vodil ter jim venomer obljubljal, da je obljubjjena dežela !tam spredaj. A te dežele ni bilo na obzorju. Vasi so gorele, tulile so črede, ki so jih gnali Nemci, ženske so jokale, majali so se obešenci kraj cest, njih. posi nele bose noge niso segale do trave.
Pogosto so prihajale k og njem popotnikov žene z otroci i? požganih vasi, da bi našle za vetje.
—	Pustite nas, da se pogre-jemo, dobri ljudje! Ničesar nimamo. Ne hiše ne imetja nimamo. Samo duša nam je ostala.
—	šest in šestdeset krompirjev in devet in devetdeset žlic moke ... — je šepetala Matr-jona, ko je gledala otroke po-gorelcev.
Pjetuškov je neprestano vpraševal njim enake popotnike, ki so jih srečavali, o krajih, od koder so prihajali:
—	No, kako pa tam? Zamenjujejo? . . .
—	Da, men ju je jo ... — so neradi odgovarjali ljudje. Vbo-gaime men ju je jo ... A sami nimajo nič.
—	Kako da nič? — se je čudil Pjetuškov. — Kam pa so dali?
—	Kam! Kam! Saj je jasno, kam ... in so izginjali v cestnem prahu, brezupno mahaje z roko.
Po takšnih pogovorih je bilo še težje hoditi in verjeti, da je na svetu neopustošen« kraj.
—	Ni ga, ni! — je trdil Pjo-tr Petrovič, a šel je, kakor vsi.
—	Mora biti! — je kričal brivec. — Tako mastne zemlje ne morejo Nemci oglodati kakor koščico . . .
—	Nemci morejo vse! — je ? glavo majal Taras.
—	Šestdeset krompirjev in tri in devetdeset žlic mok«, — je
šepeta je vzdihovala Matrjona.
Ogenj se je dimil . . . 1'lelo je staro, odpadlo listje ... A neopustošenega kraja ni bilo.
Taras, ki je bil počrnel od prahu in ves shujšan, je postal povsem molčeč. Čim več je videl tujega gorja na okrog, tem manjše se mu je zdelo lastno. Njemu je bilo vseeno, kam gre. Vseeno mu je bilo, kaj je — peso, jagode, gobe ali drevesno skorjo. Njegov hrbet se je ukrivil nad samokolnico, krvavi mozolji na rokah so otrdeli. Hodil je za Pjetuškovim, ki ga je gnala utvara, a sam ni vedel, ali še veruje, da je kje neopu-stošena zemlja, ali ne veruje več . . .
Ponoči je Pjetuškov pri og-njih vzhičen pripovedoval o mastni, nedotaknjeni zemlji, ki jih čaka tam naprej. Taras je molčal, knjigovodja je ugovarjal. Pevec se je sam zanašal s sanjarjenjem
—	D&, da! — je rekel. — To je prekrasno! — in se nemirno zagledal v brivčeve oči. — Ali bomo dospeli, bomo prišli do tja? — Njegov površnik se je na poti ogolil, repinec in trn se je bil zadri vanj, mehki klobuk, ki je z njim pokrit spal, je že davno izgubil svojo obliko. Bil je suh, starejši človek, neobrit, z velikim Adamovim jabolkom; nihče bi v njem ne prepoznal znamenitega harkovskega baritona.
—	Prišli bomo! — je prepričevalno odgovarjal brivec. Za Donom je bogata zemlja, — in> začel je pripovedovati o tej zemlji, in čim redkejše so bile vasi na njihovi poti, tem slikovite jše in tem bujnejše je bilo njegovo pripovedovanje.
—T Takšnih vasi ni in jih nikoli ni bilo! — mu je oporekal knjigovodja.
—	Bile so, — ga je branil pe vec. — Nekoč smo koncertirali, spominjam se, da so postavili stolice pod češnje. In gore dišečega belega kruha . . . Bokali mleka. Zlat med v prozornih čašah . . . Jajčna jed kakor sončni zaton . . .
—	Da, živeli smo, živeli! je vzdihnil Taras.
A Pjotr Petrovič se nikakor ni mogel domisliti, zakaj mu prej življenje ^ni, bilo, po godu.
-It-, Natanko ^^'sp^minjam, • j$ govoril, ne da bi ^i Ibil! na jasnem, — da sem' bil nez£|,do-voljen. A če me ubiješ, se: ne spomnim zakaj, zaradi česa!
In nikakor se ni mogel spomniti, zaradi česa se ni skladal s svojim ravnateljem
—	Zaradi njega nisem niti evakuiral ... Ne, pravim, ne grem! Rajši živim z Nemci kakor z vami, ravnatelj! Pa zakaj sva 80 sporekla? . . . E ne spominjam se . . . Natanko se spominjam: bil je hlaper, ži vina. A če bi fea zdajle srečal .
e . . . poljubil bi ga, hlapca! Na častno besedo, poljubil!
—	Da, ilveli smo, živeli . .
—	Štiri in petdeset krompir jev in sedem in osemdeset žlic moke.
Neopustošene zemlje pa ni bilo nikjer;
Zašli so že v donske stepe. "Zd£^j bo skoraj, skoraj!" — je govoril Pjetuškov. Razveselil se je. Včasih je celo, upognjen nad samokolnico, požvižgaval.
Zdaj so hodili po mastni, črni, dobri zemlji. Zvečer se je

DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. CUir Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00

spuščala nanjo' gosta in drobna megla, Pjetuškov je bil prepričan, da bi JO mogli namakati na kruh, kakor maslo. Toda kruha niso imeli. Hranili so se od odpadkov, kakor vrabci. Okrog njih so se na stotine vrst daleč osipala in gnila pšenična polja,
—	samokolničarji so pobirali in jedli gnilo zrnje. "Zdaj bo kmalu, kmalu!" — jih je prepričeval Pjetuškov. Bil je ves pijan od dišav mastne zemlje,. detelje in ajdovega medu. V vsem je videl in uganil predznake srečne zemlje, kakor mora spoznati mornar v meglenem morju znake bližnje obale.
—	Vidiš, kakšne vasi se bližajo! — je govoril. — Večje, gospodarske ... — in kazal je na ostanke kolhoznih gospodarstev in traktorskih postaj, na vesele strehe iz železa in opeke, na tople, 'pokrite hleve. Res, da ga je motilo, da tod ni bilo slišati ne mukanie črede, ne kokodakanja kokoši.
—	Naprej, naprej bo vsega dosti! — jih je prepričeval. Vsi so mu zdaj verjeli. Dišava, ajdovega medu in gnijoča pšenica je razdražila njihove lačne nozdrvi.
Na donskih cestah so naši popotniki zadeli na hudournik iz Rusije. Pojavili so se ljudje iz Kurska,. iz Belgoroda, iz vo-roneških mest. Rusija se je gre čala z Ukrajino, vzporedUi so samokolnice, posedeli, prižgali cigare iz lanske suhe trave, ki so jo štrli v dlaneh, krvavih pd samokolnice.
—	Ne hodite v večje vasij — so svetovali drug drugemu, ■ tam so nemške posadke . . Ničesar ne ^ste dobili, ampak Nemci vara vzamejo še to, kar imate.
—	Da, ■ a za njimi nimaš po kaj hoditi . . . Pojedo do jučice vse . . . kakor kobilice . . .
—	No, kako je pri vas? — je vpraševal ^'aras ljudi i? Kurska.
Zamahnili so samo z roko in dejali:
—	Kakor pri vas! Nimamo se s čim. pohvaliti ...
—	Divjajo?
—	Ni, da bi o tem govorili .
In T%a8 se je zamislil, ko je
potiskalsamokolnico;. ali ima ljudstvo gorje svojo mero, svoj rok ? ,
—	Osem . in štirideset krompirjev in $na in osemdeset %ic
Razito
I'.
VETERAN
z ženo in osem mesecev starim otrokom želi dobiti v naj^m stanovanje s 34-5 sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče CV 9861.
Poslopje s 15 #oW
za "rooming house." Od(^ajja se po 2-3 sobe v najem. Mesečni dohodek $325; severno od EucUda.
SW 6204
Posluga
KOMPLETNI motor REBUILT od $97.30
ZAMENJAVA Vprašajte za Ralph ali Bili Brooklyn Engine Rebvi^^ey: Co.
11' -
4541 W. 35 St.	Rd.)
med Cypress in Hlllqrest
PRENOVIMO—POPRAVIMO
F O R N E Z E
Novi forneii na preqiog, qI]«. plin. gorko vodo ali pnio. Afsalting $15—«ii£«nU $5; pramanjam« tiara na olja. Tharmostat.
Chester Heating C*.
1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
FEDERAL TRUCKI IN TRAKTORJI
Za iakoj§h}o
Lahko preskrbin^o lo za več skupin. Pokličite
MR. DARLING SK 2000
moke, — je IjQmo šepetala Matrjona. — Ti moj Bog, moj Bog!. . .
A neopustošene zemlje ni bilo nikjer ... *
Naslednjega dne jih je Pjetuškov pripeljal na avtomobilsko cesto.
—	Zdaj bo kmalu! — je razglasil, kakor bi mu bilo dano preroško gledati skozi meglene daljave. — Zdaj bo kmalu!
Potisnili so svoje vozičke na trdno, suho, izravnano cesto, in prvo, kar so zagledali, je bilo — zleknjena ženska.
Ležala je na cestnem robu z obrazom navzdol, proti zapadu.
—	Mrtva! — je začudeno dejal knjigovodja.
(Dalje prihodnjič)
Dela za moške
MOŠKI
nekoliko izurjeni za razdrtje raznih delov ha opremi. Visoka plača od ure. Stalno delo.
10309 Harvard
MOŠKI
za popravljanje Hoover čistilcev. Damo priporočila. Dobri in pripravni delavci lahko zaslužijo $400 na mesec.
THE HOOVER CO. 10324 Lorain Ave., CL 3360,
INŽENIR
(STATIONARY); 48 UR TEDENSKO. STALNO; PLAČA OD URE.
Morton Salt Co.
E. esth & N. Y. C. proga
Dela za ženske

FANNY FARMER
IŠČE ŽENSKO ZA SNAŽENJE ZA POLN^ ČAS.
Zglasite se pri FANNY FARMER CANDY SHOP 1923 E. la @1.
Ženska za splošna hiSna dela
Prijetna odrasla družina. Dobra plača. Nič kuhe in ob večerih gre domov. 5Vz dni tedensko.
FA 3424
Dela za moške
Boring Mill operator
Horizontal; visoka plača od ure za prvovrstnega delavca. Stalno. 50 ur tedensko.
LEE TOOL CO. 4151 Broadway
Turret Lathe operatorji
z nekoliko znanjem tovarniškega dela. 40 ur tedensko. Dobra plača od ure poleg incentive.
CHICAGO PNEUMATIC TOOL 1241 East 49th St.
Pomočniki - težaki
Press operatorji in sppt varilci. Plača od ure. — Stalno delo.
THE CUYAHOGA STAMPING CO. 10201 Harvard
TOVORNI NAKLADALCI
stalno delo skozi celo leto z dobro plačo.
Commercial Motor Freight
3825 Perkins Ave.. EN 0011
ž==S3
Zemljišča
Pozor, O J/s
E. 14th-SČovllI okolica. Hiša za 2 družini; 6 in 6 sob, nov fornez na plin, vse udobnosti; sedaj v najemu; tudi hiša s 6 sobami, zadaj, se lahko proda posebej ali skupno. Velika lota do stranske ulice. YE 7803
Moderen dom na Heights blizu'St.
Ann's' bolnišnice;, običajne sobe, stranišče in zajtrkovalna soba ha 1. nadst., ,4 spalnice in "tilf" kopalnica na 2. nadst., žgotpvljeno 3. nadSt. Parna gorkota s st'dkerjem; velika lota.
NEFF BARNESrBealtor 2180 Tarlot Bd.. blizu C*d«r PA 7070
Hišnik.
da bi pomagal s snaženjem in zgla-jat pode. Stalno delo. 44 ur tedensko. Zglasite se v Personnel Office ST. LUKE'S HOSPITAL 11311 Shaker Blvd.
Barvar
prvovrsten, ki je zmožen mešati barve. Izvrstna delavnica. 40 ur tedensko; na razpolago je hospita-lizacija. Vprašajte za Mr. Fuller CENTRAL CADILLAC CO. 2040 E. 71 St.
Avtna mehanika (2)
Umivalec avtov — Porter
RUDY FICK, prodajalec Ford avtov, nudi stalno delo izurjenim moškim, če ste pri volji delati in hočete zaslužite več kot pa so povprečne plače. Določena plača z jamstvom. Pokličite ali se zglasite pri Mr. J. Arnost.
Rudy Fick Inc.
5310 ST. CLAIR AVE.
HE 1103
Registriran« bolničarke
IN POMOČNICE BOLNIČARKAM Tedenska plača. dpgovor pokličite.
Doctor's Hospital GA 1800
STENOQIIAFKA
5 dni, 40-urni tednik; prijetne delovne razmere; tedenska plača. Zglasite se osebno. R. K, O. HAP^P PICTURES _2340	4^v«.
• Comptometer
BOWMAN PRODUCTS esq E. 72 St,
5 dni, 40 ur tedensko Tedenska plača, stalno ^elo, dobre delovne razmere.
PX 7200
Strojepiska
5 dni tedensko; 40 ur; tedenska plača, sta^TO delo.
Dobre delovne razmere.
Nova okolica E. 72 St. in St. Clair Ave.
EX 73QQ
LUBRIKATOR
DOLOČENA PLAČA
40 ur tedensko.
Hospitalizacija in zavarovalnina na razpolago. Dovolj dela na avtih General Motors izdelka. Mr. Fuller.
CENTRAL CADILLAC 2040 E. 71 St. EN 2400
COUNTER GIRLS
ZA DELO V "SANDWICH SHOP ' Tedenska plača, obe^i, uniforme in napitnina. Na vzhodni in zapadni strani.
TASTY-BURQBR SYSTEM 10622 Rwflid Ave. 117th & CHOoq Blvd.
"	II. HJ.I. M.I]*	,1 ,
KAŠIRKA-TIPKARICA
Izkušnja v osebni)^ posojilih koristna; downtown alf na zapadni strani; tedenska plača; dobra bodočnost.
Ohio Loan % Discount Co. MAin 4368 Mr. Qourl^y
12332 Ashbury Ave.
ZA eno družino, 5 sob; popolnoma prenovljeno znotraj; fipvo barvano znqtraj in ?unaj; plinska gorkota kontrola ria termostat; zavese, preproge, behečki zastori. Cena $8,000. . GA 8544
6 LET STAR $UNGALOW na lopi loti 50x200; preproge: zimska okna, beneški zastori, bakrene mreže, zamrežen porČ, fornež na plin. Sobe in klet so velike in lepo vrejene. Ni hiša zgrajena v, vojnem času ali po načrtu projekta. Zunaj prostor za peCenjfe in pikniška miza. Dajte ponudbo. 815 E. 260 St.. RE 0816
Dobra hiša za 2 družini
5 sob zgoraj, 5 spodaj; velika lota. Na Euclid Beach poulični. Izpod $11,000.
GL 9545
Za eno družino 6 sob
v primernem kraju; blizu trans-portacije, šol in trgovin. Se izrazne čim se proda. V bližini Five Points.
GL 9545
5471 Beech wood
6-sobna moderna zidana hiša za eno družino v Maple Heights. Fornez na plin. Vključeno je tudi pohištvo. Vidi se lahko samo po dogovoru. Cena $15,000. Pokličite LO 2993 ali WA 7228
Moderna hiša za Ž družini
4 in 4 sobe; 2 forneza; dva porča, nova streha; novo barvano. Zgoraj je prazno. V zelo lepem kraju. 3403 W. 91 Št. Ne nadlegujte najemnikov. $10,500.
ME 0823
DOBER NAKUP
Izvrstna investicija v poslopje, nahajajoče se v središču glavne ulice; 8 Stanovanj in gostilna z tedenskim dohodkom $1,400. Stanovanja prinašajo $635 mcsččno. Gostilno se lahko posebej kupi s prednostjo do nakupa poslopja za šest mesecev. Pokličite Mrs. Cherdron.
PO 0260
MAŠINISTI
2. ŠIFT
Da si sami vzpostavijo delo in operirajo radial drill press, boring jnills, milling machines, lo-swing lathes, external grinders in turret lathes. Plača od ure.
THE OLIVER CORP.
preje The Cleveland Tractor Co.
19300 Euclid Ave.
SPLOŠNO UTILITETNO DELO
Menjajoči se šifti z razliko v plači. Zavarovalnina in podpora; visoka začetna plača; nekaj težkega dela. Tovarna je na južni strani; vsa dela v naprej določena v tej tovarni so narejena od utilitetne skupine. Iz vrstne delovne razmere.
MI 8580;
vprašajte za Mr. Frank
VAJENCI.
da bi se naučili lesnega dela "wood finishing."
Sanders, Shading, Spraying & Polishers.
Dobra plača od ure, ko se vadite, plača od komada, ko se naučite.
F. ZIMMERI^AN CO. 2040 W. 110 St.
FANTJE IN MOŠKI
18 DO 50 LET STARI
DOBIJO DELO TAKOJ
NOVA ZAČETNA PLAČA $1.09 NA URO IZVRSTNA PRILIKA ZA DOBRO BODOČNOST PRI ŽELEZNICI Vprašajte za MR. GEORGE J. WULF
Nickel Plate Railroad Co.
E. 9th & BROADWAY Cleveland, O.
PRpDAJAl^E
za- delo v raznih oddelkih z darili, knjigami, pisč^li^imi potrebščinami, pisalnimi peresi in kartami., V predmestju in ^'downtown." Stalno in za praznike.
Tedenska plača in r^zac podpore. Intervuj med 10. in 12. ter 2 in 4.
buhrows
. 633 Euclid Ave.
Blue 'Boar Cafeteria
nudi delo ženskftrp pd IQ do 35 let starosti; sriažna, prijazna okolica.
Food Chaok^rš
Floor Gltlu Counter Qifls
Prijetno, zanimivo delo; j)lača, obedi in uniforme.
643 EUCUD AVE.
* Delavke na Raschef strojih
Nočno delo Plača od ure
EXCELSIOR KI^ITTING
MILLS. INC. 6611 Euclid	EX 4920
Dela za moške
Platers & Plalers' Helpers
Cadmium, nikel in krom. Dobra prilika za stanovit^ie delavce; dobra plača in dobre delovne razmere.
1725 C. 37 ai.
kurjač
LICENCIRAN; VI^QK PRITISK. 48 ur tedongkq. Stalno. Dobra pla^ 6^ ure.
Morton Co.
E. 65th St. » N Y- C. proga
Dflavc^
za nakladftnje toy or*. 18 do 35 let starosti. $^alna d^lQ., PlaC® C" ure. Zglasite se rned in 11. zj.

CO.

OGLAŠAJTP V TT—
"ENAKOPRAVNOSTI"