Slovenski tednik
za korist! delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi je moči
GLASILO SVO BO DOMISELNIH SLOVE S* CE V V A MEHIKI
Od boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Ste-V. 23.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office s at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, lit., 4. junija 1909.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto VIII
PROTEST V GLAS SVOBODE ŠTEV. 17.
V	17. številki “Glas Svobode” z dne 23. aprila t. 1. nastopili smo odločno proti nasilstvom in nadutosti Zveznega nadsodišča v Peim-sylvaniji, katero je v neki razsodbi izreklo za ves človeški rod sramotilne besede, da inozemski delavec nimm niti rudečega centa komercijelne vrednosti v tej deželi. Odreklo se je inozemskemu delavcu vsako pravico do odškodnine v slučaju kake nezgode in cenilo se ga je za man je vrednega kot psa ali mačko!
Mi smo pustili na stran vsako politično razprtijo ter zavzeli stališče enakopravnosti. Brez ozira na narodnost, verstvo ali politično baziran je, zavzeli smo se za delavca-trpina in nič druzega. ¡Sprožili smo moralično bomlbo in nje pok ni bil pok v puščavi, marveč našel je odmev v poslanski zbrnici na Dunaju.
Dobili smo registrirano pismo sledeče vsebine:
4 ‘ ABGEORDNETENHAUS
Na Dunaji, 18. 5. 1909. Slavno uredništvo!
Pred vsem Vas zahvaljujem na zaupanji, katero ste mi skazali s tem, da ste 17. štev. cenjenega svojega lista naslovili tudi na-me.
S kolego dr. Rybärsem nameravava začeti energično akcijo v smislu Vaših pripomb na 4. strani gori omenjene številke. A zato nama je potreba točnega prepisa one razsodbe, o katerej v svojem cenjenem listu govorite.
V	interesu dobre stvari Vas prosim, da mi preskrbite ter kar najpreje mogoče dopošljete točno besedilo omenjene razsodbe.
Z odličnim spoštovanjem udani
Iv. Hribar.
Da smo se takoj na pristojno mesto obrnili, da dobomo prepis dotične famozne razsodbe, nam ni potreba naglašati.
NAROČNIKI GL. SV. POZOR!
Čitatelje-naročnike “Glas Svobode” še enkrat opozarjamo, da je polletna naročnina na list EN DOLLAR in ne 75c kot poprej. Celoletna naročnina je pa samo $1.50.
Naše zastopnike in prijatelje prosimo da stopijo v bojne vrste in prično agitacijo za “Glas Svobode”. Tudi mi smo v akciji. To-raj združimo se! Vi s naročnino in novimi boritelji, mi pa s čtivom stopajmo naprej, naprej do zmage za svobodo in pravico.
Upr. in ured. Gl. Sv.
Listnica uredništva.
Zaradi dvakratne izdaje lista, spregovorimo v eni 'bodočih številk. Še nismo vse odgovore dobili, od' nekterih naročnikov, kateri se z vso vnemo za stvar zanimajo.
Umrl
je v Clevelandu, Ohio, Anton Benedik, bivši kompanjon g. Frank Korčeta, bivšega bankirja isto-tam.
Umrli je bil naš zagrizen nasprotnik ; toda naj mu bo odpuščeno in lahka mu zemlja v tujini.
Rojak, kateremu si dal “Glas Svobode”, da je čital, je pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.35 ................. 50	kron,
za *	20.55 ................ 100	kron
za $	41.10 ................ 200	kron,
za $	102.75 ............... 500	kron,
za $	205.00 .............. 1000	kron,
za $1020.00 ............... 5000	kron,
Poštarina je ršteta pri teh srotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad r 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otorini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St„ New York 104 St. Clair At«., N. E.	Cleveland,Okie
SVETOVNI PREGLED.
Avstrija.
Dunaj. 1. junija. V Hamburgu zborujoči zastopniki galiških petrolejskih! interesentov in pa “¡Standard Oil Company” so na-mtravali avstrijsko industrijo a-meriškemu trustu podjarmiti, za kar se je .že delj časa pogajalo. To nakano je avstrijska vlada prečrtala. Vlada je vsako zedinjene odločno prepovedala in ob jednem eno skupino bank napotila, da podporno akcijo omogočijo. Ga-liško (petrolejsko industrijo se bo financijelno podpiralo, da se zgradijo potrebni rezorvarji po najnovejši tehniki.
Italija.
Rim, 30. maju. “Tribuna” poroča, da v bližnjem ¡času se snideta v Neapolu italijanski kralj in pa ruski car. Ta poročilo se vsestransko razmotriva. Kakor znano je bil italijanski kralj čara v Petrogradu obiskal, a car posest še ni vrnil, ker so tukajšnji socialisti žugali, da bodo čara, tlačitelja ruskega naroda, ob njegovem prihodu izžvižgali demonstrirali.
¡Na ukaz ruske vlade, sta prišla dva ruska .policijska nadzornika, katera sta v Petrograd poročala, da bodejo socialisti brezdvomno (besedo držali in “batuško” izžvižgali. Vsled tega je potovanje Miklavžla 2. v Rim izostalo in kakor rečeno, bo sestanek v Neaplu. Če se to uresniči, tako ostane ves (potovalni načrt vladna tajnost. Tukajšnjo ministrstvo vnanjih zadev, je sicer izjavilo da še ni gotovo, pride li car v Italijo, ali ne, toliko manje je pa znano o podrobnostih potovanja.
Francija.
¡Paris, 1. junija. Vnanji urad odločno dementuje v Berolinskem “Lokal Anzeigerju” objavljeno vest, da bi bila francoski poslanik M. Constans, in ruski poslanik M. Zinowilff, iz Carigrada za to odpoklicana, ker so se v Yildiz Kiosku, pisma našla, katera dokazujejo, da sta bila v službi Abdul Hamida, ter sta dobavljala mesečno po 10.000 oziroma 5000 dolarjev. Vnanii urad pravi, da o-menjeno poročilo nima nikake podlage in da se je imenovalo nove poslanike v porazumlienju obe-dveh vlad.
Rusija.
Petrograd, 31. maja. Veliki knez Mihael Aleksandrovi«, mlajši ¡brat cesarja, je imenovan 'za-povodnikom v Feleeu ležočim peš>-polku, kjer bo v malem mestecu določen čas odslužil.
Takega dogodka šq ni bilo. Veliki knezi imajo predpravico, da odslužijo vso službeno dobo v e-litnem — cvet plemstva — gardnem polku v Petrogradu; predpisi, koji zahtevajo da morajo Veliki knezi, predno so povišani v kakem pešpolku služiti, se navadno prezirajo. Veliki knez Mihael je izjemo naredil, ker se je v dumi kritiko vala predpravica knezov.
Španska.
Madrid, 31. maja. Poslanska zbornica je predlog sprejela, s katerim se $2.000,000 dovoljuje za zboljšanje pošte, brzojave in telefone. V zboljšanju je zapopade-no:	znižanje sedanje poštnine,
vpeljava tovorne pošte, uvedba poštnih nakaznic in postnih hranilnic.
Dominiko.
¡San Domingo, 31. maia. General Camacho, vodja ponesrečene revolucijoname ustaje, je z njegovimi pristaši, kateri so bili od vladne trupe silno preganjani, preko meje v državo Haiti pobegnil. Bili so na oni strani prijeti m bodo najbrž: iz dežele pregnani. Vlada zatrjuje, da je v Santo Domingo sedaj mir.
Mitchell v New York.
Spring Valley, HI. 31. maja. John Mitchell, bivši predsednik združenih rudarjev v Ameriki in sedajini tajnik “Civic Federation” odpotuje v pondeljek z rodbino iz Spring Valley, kjer je 17 let bival, v ¡New York. Mitchell je bil dobil v Spring Valley njegovo prvo delo v premogokopu.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
Atlanta, Ga. 31. maja. Zastopniki Georgia-železnice in zastopniki zveze strojnik kurjačev se niso sporazumeli, ter pride zadeva pred razsodno sodišče. Vsaka stranka si izvoli enega sodnika in ta dva izvolita tretjega. Ako se ne mo rata za treto osebo zjtdiniti, imenoval ga bo Zvezni-delavski komisar (Neil. Po to zadevnih zakonih se bodo morale stranke razsodbi podvreči.
Zastopniki zveze kurjačev zahtevajo, da se imajo uigri odstraniti.
—	Baltimore, Md. 31. maja. Ker se je v delavnicah delo od komada vpeljalo vslie temu da so bili delavci temu nasprotni, napovedal je O’'Connell, predsednik mednarodne zveze strojnikov, generalno stavko na železnici Baltimore in Ohio.
—- Montreal, Quebec., 31. maja. Predilci vposlcni pri Dominio,n Textil Company, so predložili u-pravnemu vodstva ultimatum, naj se jim zopet plača za pet odstotkov poviša, kar se je lansko leto znižalo, ali pa se naj splošno stavko pričakuje. Vposlenih je sicer samo 70 predilcev, toda če le-ti za-stavkajo, mora 1500 ljudi počivali
—	Philadelphia, Pa. 31. maja. Tukajšnja družba pouličnih železnic je “skabe” za nadomestilo štrajkujočih voznikov in sprevodnikov, iz drugih mest dobila, s kojo pomočjo misli promet vzdržati. Po dnevu je družbi porata-lo, ali po 8mi uri zvečer ni bilo nobenega voza videti več.
Župan Reyburn se je izrazil, da promet se mora vzd raža vati in če
10.000	pomožnih policistov vpasti, in če še to ne bo pomagalo, vozili bodo kare policaji in ognjegasci. Predsednik “Central Labor Union”, je stavkarjem obljubil pomoč,
—	Sisson, Calif. 1. junija. Z noži in s puškami oboroženi štrajka-' joči drvarji so danes pognali v beg stražnike skladišča smodnika in dinamita, McCloud River Lumber Company. ¡Stavkarji so sedaj v posesti preko ene tone dinamita. Telefon je uničen, dratovi porezani. 40 ali 50 pomožnjih šerifov je šlo na lice mesta, toda nasproti jim stoji 600 stavkarjev in pričakovati je, da se vsaki čas spopadejo.
—	New York, 31. maja. Po štiri tedne trajajočem štrajku, se je včeraj 21 bosov udalo in ne samo pogodbo podpisali, marveč več o-bl j ubili kot kar so stavkarji zahtevali.
Peki bodejo prav gotovo zmagali.
Brez posla.
New York, 31. maja. Tisoč a-gentov je danes “New York Life Insurance1 Company” odslovila in sicer zaradi tega, ker neki New-yorški državni zakon prepoveduje, da bi smela kakšna zavarovalnica na življenje več kot za $150.000.000 ponudeb sprejeti.
Pri zaključku lista došlo.
Cleveland, O. 2. junija. .Stališče posredovanja med “Lake Car-riers’ Association” ib štrajkujo-čimi uslužbenci pomorščakov, je slabo, ker so se odlični člani Association v neki konferenci s državnimi razsodnimi sodniki, izjavili, da oni na svojem! stališču vstrajajo. Na to so razsodni sodniki razglasili, da je njih trud zaman.
—	Boston, Mass. 2. junija. — Stavbeni mizarje v Bostonu in v okolici, 1000 maž, so delo ustavili, da izsilijo poldnevni praznik brez prikrajšanja plače in sicer za celo leto.
—	Wheeling, W. Va. 2. junija. V podjetju “American Sheet and Tin Plate Co.” so se letaki nabili v kojih se naznanja, da od 30. junija dalje se bo v vseh tovarnah družbe sistem “odprte delavnice” vpeljalo. Ob enim se 'je tukajšnjim1 časnikom naznanilo, da korporacija od navedenega dne dalje se ne bo z nobenimi odposlanci delavskih zvez pogajala. Prizadetih je 10.000 mož. tokaj in v Martins Ferry, Ohio.
RAZNE NOVICE.
Številke govore.
Washington. 1. junija. Priman-kl.jaj v državni blagajni za mesec maj, znaša po vladnem izkazu $5.453.995 in za minulih 11 mesecev računskega leta $97.858.102.
(Skupnih dohodkov meseca maja je bilo $¡53.332.310, in izdatkov $58.786.205. Ta izkaz je ugodnejši kakor se je pred tremi meseci v vladnih krogih pričakovalo, in zamore biti letni primankljaj ma-nji kakor je bilo cenjeno na 112 milijonov.
Glasom mesečnega izkaza državne blagajne, znašali so Zvezini dolgovi s sklepom 31. maja, po odbitku v blagajni ležoče gotovine $1.030.129.610. To znači povi-štk v mesecu za $4.24:5.955.
Skrb za brezposelne.
Peruanska vlada je potrebno u-redila, da mnogoštevilne brezposelne delavce svoje dežele z javnimi sredstvi vposli. Uprava (glavnega mesta Lima je že v to svrho z javnimi deli pričela.
Koliko daleč so še Južno-Ame-rikanei za nami tu na Severu ! Tukaj4 nima nobena vlada in nobena mestna administracija potrebo, se za brezposelne pobrignuti.-------
Korak za korakom navzdol.
Laporte, Ind. 31. maja. Množica urednikov in meščanov zasledujejo nekdanjega- bankirja Robert Greene, kateri je bil zaradi ‘konjske kraje obsojen, a je minuli petek iz ječe Michigan City pobegnil. Nekako 14 ur po begu je deset milj od jetnišniee oddaljeno farmerju J. E. Payne, voz in konja ukradel ter se odpeljal. Uradniki so ga zasledili in nanj streljali ter so ga tudi ranili, kar je krvava sled pričala. Predno so se .uradniki njemu približali, skočil je raz voza in pobegnil v mejo.
Greene, je bil popred podpredsednik.
Stric “linč”.
New York, 1. junija. 3284 mož, žena in otrok je bilo linčanih v teku četrt stoletja, pravi gospa Ida Wells Barnett. Med drugimi je tudi povedala, da je bilo približno ena četrtina linčanih po nedolžnem gnana v smrt.
Zakon proti smrtni kazni.
¡Springfield, 111. 2. junija. ¡Smrtne kazni ne bo več v državi Illinois. ako bo sprejet predlog, za opustitev smrtne kazni, katerega je že potrdila poslanska zbornica s ¡81 glasovi proti 43. Namesto smrtne kazni bo dosmrtna ječa.
Tempelj za Johna D.
Neka stavbinska družba je objavila, da je že začela s konstrukcijo krasnega vodometa, arborja in tempelja na John D. Rockefellerjevih posestvih v Pocantico Hills v bližini kraljevskega gradiča, ki stane samo $250.000. Tempelj-, bo privatna kapela za Rockefellerjevo družino.
¡Pa naj še kedo reče. da bo šla prej kamela skoz šivankina ušesa, kot pa bogatin v nebesa, ali pa, da si ne bi John D. m-ogel kupiti nebes.------
Žalostno.
Chicago Daily Socialist prinaša sledečo žalostno vest iz Denver, Colo. Blizu ¡S. & S. Križpotja zap. Alaska ceste so našli sinoči ob 8. uri do smrti sestradanega Ivana Uliek (an Austrian), najbrž rojaka, ki je približno ¡50 let star. Dr. MeGillivray j s bil poklican in na mestu je konstatiral, da je U-lick nevarno bolan. Prepeljali so ga v okrajno bolnišnico.
Zgleda, kakor da ne bi nikdo izmed tatnošnjih Slovencev poznal Uliek a in trdi se, da je najhrž prišel' v Denver za delom, katerega pa ni mogel dobiti. Ker ni imel denarnih sredstev, je taval po cestah, 'dokler se ni nezavesten zgrudil na tlak.
Denverški Slovenci se naj bi pobrignili za Ulicka in mu kot rojaku pomogli. Najbrž, da se še nahaja v County bolnišnici.
PROSPER1TETAÎ?
Iz PittsbUrga, Pa. se poroča : McKeesport Tinplate Company v McKeesport, Pa. bo zgradila deset novih tovarn v Portvue Borough, ne daleč od Pittsburg. Delo grad-be bo stalo pol miljona dolarjev.
Nadalje se poroča, da so sedaj zopet pričele livarne, plavži in vse druge topilnice s polno oaro delati. To poročilo obsega Carne,grave jeklenarne, American Steel & Wire1 Co. in nekaj drugih večjih podjetij. —
INeki višji uradnik American Steel1 and Wire družbe je včeraj priznal, da še nikoli niso bile zaloge tako prazne kot so sedaj. Isto tako se poroča glede Carnegie-eve družbe. Neka Pittsburška družba zahteva 100.000 sodčkov žebljev v najkrajšem času, ker ji je skoro vsa zaloga žebljev pošla.
Mogoče, da so se res zaloge o-verproduciranega blaga spraznile in mogoče je, da se zopet s straj-nim delom prične. —
Iz Philadelphia se pa poroča : Harrimanove železnice so dale nalog Baldwin Locomotive Works za zgraditev 105 lokomotiv. S tem ordrom pravijo bodejo imeli delavci pri Baldwinu precej časa delo. Novih delavcev družba ne bo najela.
Meso se podraži.
Delavec se je v teku časa na to privadil, da se mu pehar s kruhom vedno višie obeša. Toda niso samo žitni špekulanti, trgovci z moko in peki, kateri ga silijo, da svoj pičli zaslužek ž njimi deli in da stradalpi pas vedno za eno luknjo tesneje zapne, marveč so tudi drugi, ki hočejo svoj, delež pri izčrpanju imeti. Prašičji- in volovski baroni so se izjavili, da pri sedanji ceni -mesa nemorejo obstati in da mora drugače biti, če nočejo priti na beraško palico. Kar je enemu prav, je drugemu pravično : če zvišajo Patten in drugovi ceno moke, zakaj ne bi smeli Armour in drugovi z mesnimi cena-mi kvišku iti! Amour namerava tu v Chicagi opero — spevoigro — osnovati iu sedaj je potrebno da se eden milijon v svrho pospešitve umetnosti na kakšen način zagotovi. Da sam- sebi stroškov ne napravi a vzlic temu se mecena umetnosti pokaže, se stroški na ljudsko maso navalijo. Cena teletine je poskočila na 15c. ter svinina in govedina bode takisto sledila. Mesna borza je naznanila, da bo cena govedine v naj-bližnjem času za 2 do 4 cente poskočila.
To izčrpanje utemeljujejo s puhlimi frazami. Za vzrok navajajo visoke cene 'žita.
Caha obdelovanja.
Trgovinski oddelek, je izdal sestav, po katerim živi v Zdr. državah ameriških 88.000.000 ljudi. Od teh živi ena tretjina v začetnih trinajstih državah, druga tretjina v, k tem 13 državam cedira-nih teritorij in ostala tretjina živi v onih krajih, kateri so se pridobili, ali vsled nakupa, ali vsled a-nekcije.
Akoprav, je veliki del teritorija Zdr. držav že obdelan in razdeljen v posamezn: posest prešel, tako je bila (koncem leta 1908 vendar še ogromna državna rezervacija v obsegu 754.898.000 akrov sveta, kateri še ni obdelan. (Se ve, od sveta je skoraj 200.000.000 a-krov v Alaski, toda 62.005.000 a-krov leži v Nevadi, 48.000.000 v Montani, 46.000.000 v Novi Mexi-ki in 44.000.000 akrov v Arizoni. Močvirnate zemlje je 75.000.000 akrov, katera bi se dala osušiti in obdelati. 'Ta svet leži večinoma v Floridi in Louisiani.
V rezervacijah, gojzdne rezervacije' in narodni parki, kot n. pr. v Yellowstone Park ne všteti, je še 386.000.000 akrov neobdelane zemlje. ¡Skupaj je tedaj še
1.215.898.000	akrov sveta v ZdT. državah, kateri se da obdelati.
Neki kmet se je oženil in g. pastor — župnik — je imel poročni govor. Kmetu se je govor silno do-padel, in za to reče župniku : '“Gospod -župnik, Vaš govor je bil 'zelo lep. Vi smete za to dve kobili k mojemu žrebcu poslati.”
IZVOLIMO SOCIALISTIČNE KANDIDATE!
PORAZIMO “INJUNCTION SODNIKE”!
Chicaške volilci pozor!
Najvažnejše volitve za delavstvo so volitve sodnikov. Zveza delodajalcev, železnične družbe in vsi drugi vposlujoči interesanti to dobro razumejo in za to tudi gledajo na to, da obe stare stranki, republikanska in demokratična nominirati take juridične kandidate, na katere se lahko zanesejo, da bodejo z veseljem izdali sod-nijske prepovedi (injunctions) proti delavcem, kedar koli bi ta-ko^'delodajalci zahtevali.
če voliš republikanske ali de mokratične sodnike, voliš za injunction- Voli toraj socijalistične sodnike!
‘Socijalisti stoje vedno in povsod za delavski razred in teh ne morejo delodajalci rabiti za bojno orožje proti unijam! Zapomnite si to!
če bodejo strokovne unijie v Chicago glasovale v prilog soei-jalističnih kandidatov, potem bo v bodoče malo ali pa nič sodnij-skih prepovedi naperjenih proti delavstvu.
Važnost teh volitev in glasovanje za socijalistične sodnike naj bode vsakemu pred očmi, vsakdo naj pa tudi gleda na to, da pridobi kar največ glasov za spodaj o-menjene kandidate:
Volite predno grete na delo, v pondeljek dne 7. junija, 1909.
-Socijalistični kandidati so:
T. J. Morgan, odvetnik, in soč. govornik, kandidat ¡Superior Court, J. J. Kral, odvetnik in glavni- urednik češkega soc. dnevnika “‘Spravedin ost” ((Slovenci, ki sicer iz razlogov ne volite soc. ti-keta, volite za Slovana iz narodnega naigiba!) Nadalje so: W. C. Benton; M. H. Taft; D. J. Bentall S. Stedman; Wm. A. Cunnea; H. E. Murphy; L. J. Delson; A. W. Mance; A. Hvale; Wm. B. Lloyd; Win Feather; Peter Sissman in Samuel Block. Ti vsi v Chicagi dobro znani kot pošteni vzorni in miroljubni občani ter trdni ¡socijalisti.
Glasujte zanje!
Dva vzorna ptiča.
<Znani odvetnik John ¡Sykes iz Trentona. -N. J. je bil pred' tedni krivim spoznan ponarejanja in poneverjanja (tudi “božja previdnost” ), ter ga je sedaj sodnik Rellstab v sodišču Mercer County na 16 let državne ječe obsodil. Sedem let je dobil za ponerejenja in devet let na tri obtožbe poneverjanja. ¡Sykes je bil miren in zavesten, ko se je razsodba publicirala. Sodnik Rellstab, je povdarjal v razlogih, -da za take odvetnike, koji njim zaupani denar poneverijo, ni nobene preostre kazni.
Sykes je pred' meseci nenadoma zginil iz Trentona- ko je na dan prišlo, da je on njemu zaupane velike svote poneveril in izvan tega javne listine ponarejal. Neka priletna dvojica je zgubila vsled njegove manipulacije svoje do-movje. 'Sykes job d vPhiladelphi j o pobegnil, od koder je svojemu sinu pisal. Le-ta je pismo državnemu pravdniku izročil, in ko je Sykes na kolodvor v Trenton ¡dospel, da bi s svojim sinom govoril, bil je prijet. On j-e bil veliki cerkveni steber, bil je celo pridigar v cerkvi metodistov v Hamilton ¡Square in je imel v Trentonu obširno prakso. Poneveril je 100.000 dolarjev.
m
(Nekdanji mirovni sodnik Mihael McIntosh v Barrington, 111. je moral na nedoločen čas v ječo in sicer na podlagi opetovane razsodbe sodnika Ohetlaina.
Obtožba, pod' katero je bil McIntosh pred enim letom1 ohsojen, glasila se je na ponarejo čekov. Da se je ¡dala obsojencu priložnost na višje sodišče pritožiti, odložila se je bila njegova prepelja-va v Joliet na 30. dni.
Strahovalci dveh kron
l/v_

ZGODOVINSKA POVEST.
' Spisal FRANJO LIPIČ
PRVI DEL.
XXXII.
Oj yeter, veter ti neba,
Oj veter, veter ti morja,
Ti veš za morja ceste vse,
Ti veš za steze zemlje vse,
'Xe veš, kaj moje si želi srce.
Narodna.
Bila je noč. Nebo je bilo oblačno in komaj so se razločevale najsvetlejše zvezde. 'Morje se je penilo in metalo čedalje višje valove, čez penečo se vodno površino pa je tulil veter in napovedoval vihar.
Na ladji je bilo razpeto le malo jadro, a še to so mornarji zavili in zavezali, kajti veter je podii ladjo tudi tako z bliskovo naglos-tjo v smeri, ki jo je krmilo le še iz težka vzdrževalo.
—	ISpravi svojo ženo v kajuto, je rekel kralj Gjačič svojemu sinu Ladislavu. Vihar je tu in zdaj ne bo nihče več utegnil paziti na radovedno žensko. Bojim se, je dostavil po kratkem motrenju neba, da bo to eden naj hujši h viharjev, kar sem jih kdaj doživel.
V nevarnih trenotkih je kralj Gjačič vedno sam zapovedoval svoji ladji, do čim je sicer prepuščal vodstvo sinu. Ko je Ladislav odšel, je 'Gjačič vzel v roko dalj nogilied, ki ga je bil našel na neki oropani holandski ladji in ki je bil eden prvih izdelkov te vrste. Gjačičev daljnogled se hrani še dandanes v (Nikoziji na otoku 'Cipru.	’	;	'i-
—	Vse bolj se mi dozdeva, da nas ta malteška jadreniea zasleduje, je mrmral Gjačič, ko je z daljnogledom premotril morje in nebo. Kamor se obrnem, povsod mi sledi. Kapitan pač ne sluiti, da imam jaz daljnogled.
Gjiačič je jadrenici, ki je plula več streljajeiv daleč od njega, posvetil vso pozornost in ugibal, kake namene utegne imeti. Prišel je do spoznanja, da utegne pod mal teško zastavo vozeča ladia imeti zanj slabe namene in je -isled tega odredil vse, kar je bilo treba za slučaj boja.
Ladislav je medtem pristopil k Asunti, ki je stala pred srednjim jamborom in zrla nepremično na morje. Že opetovano so mornarji svetovali Asunti, naj se umakne s krova, toda brez uspeha. Asunta je ostala na svojem mestu in mornarji so se med seboj norčevali, da se' pogovarja z vetrom in mu naroča pozdrave v Benetke odpeljanemu očetu in kdo ve, če ne še komu drugemu.
Sklepali so na to, ker so bili priče, ko je Asunta prišla na krov. Prišla je prostovoljno, ne da bi jo biil Ladislav 'klical, a povedala je takoj tudi vzrok, zakaj jie: to storila. “Prišla sem^, ker sem: dolžna izpolniti, kar sem obljubila s prisego.” To so bile (prve besede, ki jih je izpregovorila, prišedši na krov in to so bile edine besede, ki so jiib mornarji doslej 'slišali iz njenih ust, dasi so se «vozili ž njo že drugo noč. iStooznali so kmalu,, da Asunta ni prostovoljno postala žena Ladislavova in na tihem so se veselili, da postona Asunta s kraljem Gj-ačičem in s svojim možem tako žatjivoošabno in prežimo. Med pirati je bila navada, da so se' možati in ženili med seboj ali pa z ženskami, ki so jih s silo ugrabili. Da se je njihov “kraljevič” zaljubil v odlično damo, v hčer znanega velikaša, um ni bilo všeč, kakor jim sploh ni bilo prav, da sta se kralj Gjačič in zlasti Ladislav začela povzdigovati nad svoje tovariše. Sumili so, da hočeta Gjačič in njegov sin -popu st it i piratstvo in se umakniti kot velika gospoda v kak oddaljen kraj. 'To jim seveda ni -ugajalo, zlasti ker so si rekli, da so piratje pridobili kralju Gjačiču njegovo ogromno imetje in da bi morala Gjačič in njie-gov sin v-sled tega-piratstvu zvesta ostati. Poroka vojvodinje Asunte z Ladislavom se jim je zdela zadosten dokaz za njih sume, a ko so zdaj videli, da se Asunta ogiblje svojega moža in d'a neče ž njim občevati, jih je to veselilo, zlasti ker so upali, da se tajni načrti kralja Gjačiča in njegovega sina izjalove.
Ladislav, ki je bil v svojem samoljubju globoko užaljen, ker -se Asunta zanj kar nič ni zmenila iti niti govoriti ni hotela ž njim, je
bil medtem pristopil k svoji ženi in ji rekel, naj gre v svoio kajuto. Ker^ se Asunta ni maknila z mesta in tudi ni ničesar odgovorila, <*a je Tvrevzela jeza. Čutil se je ponižanega, da občuje spričo moštva ž njim- tako prezirno in v tej jezi je svojo ženo zgrabil za roko in jo potegnil s silo za seboj v ka-juto.
Asunta se ni ustavljala, a ko je prišla v kajuto, je. vzela skrivaj iz nedrij bodalce in se pripravila za vse slučaje.
Ladislav jie zaklenil za seboj vrata in -potem stopil pred Asun-to.
—	Moje potrpežljivosti je konec, je rekel o-somo. Moja žena si. nravilno si. z -menoj poročena, in jaz zahtevam-, da mi je moja žena pokorna in vdana. Zapomni si to.
■—■ 'Yarn naj bom1 pokorna in vdana, je s porogljivim smehom odgovorila Asunta. Izpolnila sem svo.io prisego -do pičice in s tem je med nama vse pri kr^-i. Rekli ste mi, da 'bodete -čakali, da se Vas navadim in da -se sprijaznim s svojim noložajem. Čakajte torti in pustite me «v miru.
Asunta je slonela ob steni. Ladislav, v 'katerem je vse vrelo, se ji ie približal, kakor bi se je hotel s silo polastiti. V tem trenot-kn pa ie dvignila Asunta roko in za-bliščalo je bodalce v -njeni roki.
—	Ne dotaknite se me — raje se usmrtim na mestu.
Tako -grozeče jie 'donel ta klic, da je Ladislav odstopil nekaj korakov. Zdaj st-a si molče stala nasproti in se gledala z žarečimi očmi.
Še je Ladislav premišljeval, kaj naj stori, ko je začul trkanje na vrata.
—	Halo — Ladislav — oče te kliče.
Asunta je nehote zavzdihnila, ko jie cula ta klic. Zdelo se ji je, da je bila to rešitev. Ladislav se je tudi res takoj odvrnil od nje in zapustil kajuto. Komaj je bil stopil čez prag, je bila Asunta že pri vratih in jih zapahnila. Rešena je bila.
Vihar je že divjal z najljutejšo silo, ko se je Ladislav povrnil k svojemu očetu. Valovi so se kar igrali z Gjaeieevo jadrenico, a ta je bila tako trdna, da je srečno kljubovala razljnčenim elementom.
—	Čemu si m-e dal klicati, oče? je vprašal Ladislav, in nekako o-čitajoče dostavil: Ravno ko sem hotel s svojo ženo izpregovoriti odločilno besedo, kakor si mi to vedno priporočal, pa .ie Groga potrkal na vrata.
—	Nisem utegnil čakati. Kralj Gjačič je izročil sinu daljnogled in je z roko pokazal na sence, ki jih je bilo videti, kadar se je zabliskalo. 'Poglej na to stran. Velika ladja se bori z viharjem. Srednji jambor ji je vihar že zlomil. Bogat plen je tam dobiti. Ali greva ponj, Ladislav?
Molče je Ladislav skozi daljnogled motril tujo ladjo.
—	Ne silim te, Ladislav. Obljubil -sem ti, da bo tvoje ženitovanj-sko potovanje mirno in res gosposko, kajti mislil sem-, da boš pri svoji ženi užival lene ure. Prišlo je drugače. '(Morda bi bilo zate prijetno razvedrilo, če poskusiva danes zopet enkrat svojo srečo?
Z napeto radovednostjo je čakal kralj Gjačič na odgovor svojega sina. Ladislav je le malo časa premišljeval in notem je pritrdil očetu.
—	Prav tako. Ladislav, zdaj vidim, da si kri od moje krvi, je veselo vzkliknil kralj -Gjačič. Z malo jadrenico in z maloštevilnim moštvom- napasti neznano velike ladjo, to ie pravo junaštvo. Na ta način smo piratje postali veliki in močni. Torej na delo!
Kralj Gjačič je bil v tem tre-notku- ves premenjen. Bojevanje je bilo njegovo največje veselje in tudi če plen ni bil v nobenem razmerju z nevarnostjo in s trudom boja. vendar je bil1 vselej vesel vsake zmage. . toliko bolj vesel, čim teže si jo je priboril.
Tudi v Ladislavu se je vzbudil bojeviti duh očetov, s toliko večjo silo, ker je iv njem že itak vse kipelo vsled' jeze na Asu-nto. Tudi ko bi bili vedel, da uogine v tem boju, lotil bi se ga bil vendar, že zaradi nade, da stori ž njim vred tudi Asunta žalostno smrt.
Čez krov je zadonel mogočni glas kralja Gjačiča.
—	Dečki na krov! Razpnite dve jadri, pripravite topove in sekire, ves plen bo Vaš!
Ta poziv v zvezi s to obljubo, je kar poživil vse moštvo. Dasi jr imel' Gjačič le deset maž na svoji jadrenici in je bilo "otovo, da jih je na ladji, ki so jo hoteli napasti še enkrat toliko, ni vendar nibča niti- trenotek pomislil, s kako nevarnostjo je združen nameravani napad.
In zopet je kralj Gjačič z glasom, ki se je kosal s tulienjem viharja zakričal:
—	Groga prevzame vodstvo krmila, moj' sin Vas bo vodil pri napadu — naorej!
Jadra so bila v trenotku razpeta in vihar se je,zapodil vanja, da je ječala vsa jadnenic-a in -so se pripogibali jambori, kakor bi se hoteli zlomiti vsak trenotek. Kakor bli-sk je šla ladja čez morje.
Že so se razločili obrisi velike ladje, ki se je s polomljenimi jambori gugala, na valovih, že je bila Gjačičeva jadreniea tako blizu ladje, da se je moglo razločiti posamezne osebe na krovu, ko se je Gjačič slučajno obrnil nazaj in zagledal, da drevi naravnost nanj malteška ladja, ki mu je sledila ves čas.
—	Nazaj. Groga ! Obrni hitro, drugače pridemo med dva ognja. Ladislav, pošlji malteški ladji naš pozdrav.
Jadreniea se je umaknila tako, da je prišla s široko stranjo v isto črto, kakor je veslala malteška ladja. V tem trenotku je Ladislav sprožil top. Zagrmelo je. a ko je prvi blisk razsvetlil noč. je Gjačič videl, da malteška ladja ni poškodovana in da drevi naravnost ni prej.
Gjačičeva jadreniea se je bila v tem oddaljila- o J poškodovane ladje tako, da ji je bila malteška ladja zdaj dosti bliže. Kralj Gjačič je sprevidel, da je napad sedaj nemogoč in dasi se sa je polastila divja jeza, je imel vendar toliko preudarnosti, da je opustil misel na napad vziic vsem ugovorom svojega sina in vziic nevolji moštva. Gj-ačičeva jadreniea se je obrnila in je zopet nadaljevala svojo pot proti vzhodu.
V tem se je malteška ladja približala veliki ladji, ki ji je bil vihar polomil jambora. Po običajnih signalih in klicih se ji je približala toliko, da sta stali skoro stran ob stran.
—	Ilojo — kdo tam? je zadonei klic z velike ladje.
—	Tu kapetan Desantič z ladjo vojvode Dali Ferro.
—	Tu Piali-paša z vojno ladjo “ISoliman”. Kdo je streljal na Vas?
—	Kralj piratov Gjačič, ki ga zasledujem. Hotel Vas je napasli in- iaz sem ga pregnal.
—	-Škoda, da ste ga pregnali Zdaj' bi bil že obešen. Na ladji imam 150 mož.
Desantič je vziic viharju splezal na turško ladjo in pojasnil Piali-paši vse, kar se je zgodilo in da zasleduje pirate, da izve njih skrivališče. Piali-paša je že več mesecev zasledoval isti namen, a brez uspeha. Zdaj, ko je prišel piratom na sled, pa je bila njegova ladja poškodovana tako. da se ai mogel geniti. A odloči! se je hitro
—	Vzemite me seboj, kapetan Desantič, je rekel Piali-paša. Moji ladji so se sicer polomila jambora, a drugače je trdna in bo že prestala ta vihar in si pomaga kakorkoli naprej, čim neha veter in se morje umiri. Vam pa. kapetan Desantič, se izkažem resnično hva ležnega, če mi pomagate zaslediti Gj-ačičevo skrivališče.
Desantič je bil seveda vesel, da je dobil takega pomočnika. Piali-paša je zapovedoval turškemu brodovju, ki je čuvalo turške trgovske ladje in se trudil na vse načine, da bi piratstvo zadušil, vziic sultanovemu ukazu, naj skuša pirate pridobiti kot zaveznike Turčije proti Benet kam.
Kmalu je Desontičeva jadreniea zopet razpela jadra in hitela za ladjo piratskega kralja.
(Dalje prihodnjič.)
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani iD stane le 35c. poštnine prosta.
Vsak slovenski delavec | mora citati svoje glasilo I t. j. “Glas Svobode!” |
Ljubezen do svojcev.
Wmnipeg, Alan., 29. maja. V tukajšnjih ječah zdi-h-uje Li.tavec, Budhholz, politični -begun, kateri je bil na -zahtevo Ruske, vlade prijet in bo sedaj carskim ra-belj-uom izročen, ker se jie izročitvenemu pogajanju odpavedkl. Mož je 67 let star ter ima domovinsko bolezen, želi še enkrat domovino videi-ti- in tam umreti, ako Ruska vlada njegovo življenje res hoče i--meti.
Buebholz pravi: “Jaz sem star in n-emorem delo v tej deželi o-pravljati. Zatoraj hočem se v domovino povrniti, mojo ženo in o-troke videti in -potem naj se z menoj zgodi, kar se 'hoče. Tudi če me hočejo umoriti bo bolje, kot v tej deželi, oddaljen od' domovine živeti. ’ ’
“Julija meseca 1906 bil je neki mož, po imenu Lehman-n, član ta-kozvanih “črnih sto” in silni nasprotnik revolueijonarcev, od socialista Breden, usmrčen. Neki Ivan Hoosenb-ock jie bil dejanja deležen. Nekega dn-e sem bil jaz prijet in obdolžen -umora Lehmana, ali vsaj, da sem- umor povzročil, ak-oravno nisem o celi stvari ničesar -znal in še le dolgo po Leh-mannovi smrti o tem sem nekaj slišal. Julija meseca sem bil prijet in sem moral (do septembra v ječi prebiti. Potem- sem -bil pod poroštvom izpuščen. Med časom zapora bil sem neznansko trpinčen, več mož mi je na tilnik ostre sablje pokladalp ter so mi grozili, da mi glavo odsečejo, ako ne pri-p-c-znam, da sem umor Lehmanna navodil. Niešt-c-vilnokrat sem bil do nezavednosti tepen in na druge načine trpinčen. Neki -dan so me peljali v malo sobo, kjer so mi pokazali slike mož v smrtnem bojo in mož kateri so bili do smrti trpinčeni. Potem- se -mi je reklo, da bom tudi take smrti konec storil, ako ne pripoznam. Ja,z sem bil že v takem- razpolo-žaju, da nisem vedel kaj storim, in kot tak sem rekel mojim raibeljem : “Jaz sem tisto storil”, ak-oravno sem bil popolnoma nedolžen.”
“Molja žena in nje brat sta položila varščino 15.000 rublev. Ko sem- bil iz ječe izpuščen, sta mi -dala 200 ruiblev in s tem denarjem sem ostavil -domovino. Pred dvema leti sem dospel v Kanado kjer sem -dobil delo na farmi Lithvca Sift.on v Dauphin-okrožju. Tam sem bil prijet.”
NAŠI ZASTOPNIKI.
Spodaj podajamo imenik naših zastopnikov, na katere se sme slavno občinstvo za točnost poši-ljatve naročnin na Glas Svobode in drugo v tiskarsko stroko pripadajoče stvari zaupno zanesti. Isti so tudi poverjeni sprejemati in pobirati naročnino in' drugo.
'Za Iro-nwood, Mich. P. Geschell.
Za Alix, Ank. Rr. Krepel.
Za Cherry, 111. Jos. Mrežar.
Za Leadvilla. Colo. John Skala.
Za Hughes, Okla. D. -Semiškar.
Za- Clinton, Ind. John Albrecht.
Za Huntington, Ark. M. Povetz.
Za San Francisco, Calif. Anton Ser jak.
Za Yale, Kans. Anton Rupar.
Za W, Mineral, Kans. Louis Kovach.
Za La iSalle, 111. Anton Kovačič.
Za Bridgeport, Ohio, Frank -Speind’al.
Za Indianapolis, Ind. Jos. Push-nar.
Za Thomas, W. Va., John Merhar.
Za Durango, Colo. Mart. Motile.
Za Winterquarters, Utah, Jacob Zajce.
Za 'So. Lorain, O., Fr. Ve var.
Za Darragh, Pa. Joe Hauptman.
Za Larmont Furnace, Pa., J. Gregoričih.
Za Bear Creek, Mont., Steve Prešern.
Za West Jordan, Utah., Matt Kolar.
Za Conemauigih, Pa., Mih. Rovanšek.
Za Chisholm, Min n. Ant. Sterle..
Za Aldridge, Mont. J. Kočevar.
Za Eveleth, M in n. A. Omrzu.
Za Ely, Minn. John Seliškar.
Za Broughton, Pa-. Blaž Godec.
Za Denver, Colo. John Perko.
Za Greenland, Ali eh., Mihael Geschell,
Za Milwaukee, Wis., Jos. Presečnik.
^Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se Vam list redno pošilja!
NE OZIRAJTE SE
na vpijoče oglase ki trdijo, da za polovico vrednostne cene prodajajo.
Mi tega ne storimo; marveč Vas vabimo da pridete in si ogledate blago. V zalogi imamo raznovrstne
obleke, slamnike, klobuke, srajce, ovratnike, spodnje obleke i t. d.
Oglejte si vzorce za moške obleke in
velikanska zaloga obutev.
STROGO UNIJSKA PRODAJALNA
Izdelane za Vas
Obleke pomladanskega kroja. Oglejte si jih v razložnem oknu in v prodajalni. Posebni kroji, veliko veselje za mladenče. Tf Tf Konservativni modeli za priletne moške.najlepšega in najnovejšega kroja; vse obleke so prikladne ter vredne
;	L	---- — —
imenovane biti “Sckwitznerjeve obleke”.
m fr «T
Največja prodajalna oblek to stran glavnega mesta je
Cunard, Ogrsko, Ameriška Linija
Iz New Yorka v zredozemska in adrianska pristanišča —- V Reko čez Gibraltar, Neapolj in Trst -—>—-
Sito* taonia, V o1""Sr T To- M* Ultonia
O o O Od 10,000 do 13,000 ton
Posebno zgrajeni v to svrho in bojo redno pluli na tej črti skoz celo poletje in zimo; pridružila se bodeta še dva največja svetovna parnika Caro-nia in CarmaniA. Obiščite naše zastopnike glede cen in izvanrednih ko-modnosti za med krovne potnike. — Za nadaljna pojasnila obrnite se na
CUNARD STEAMSHIP CO- Lm.,
F. G. Whiting, M’g’r Western Dept., S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts. Chicago, III., ali na lokalne agente vsepovsod.
Čemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svtrie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 483.
Na novem prostoru Kobzitlči
594-596 Blue Island Av., CMcap
Slika predstavlja otročji voziček, trpežnega(ftQ OP dela s streho samothj.HJl
Se priporoča slav. občinstvu za obisk, ter jamči za točno in pošteno postrežbo
Slovenci pozor! §
&
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
po
jf. najnovejši modi in nizki ceni. ¿e
JURIJ MAMEK,
581 S. Centre Ave., blizo 18. ni.,
CHICAGO, ILLINOIS
I
%
i


GLAS SVOBODE
TISMO.
(Naši Zapiski.)
Gospod rednik! — “Naše Zapiske” zopet izdajate, — rad bi Vam povedal nekaj. — “Ravnaj tako, da rahljaš človeštvo i v svoji osebi, kakor v osebi vsakega drugega vsakokrat kot smoter, a nikdar ne kot sredstvo,” je dejal Kant. Kantovi razlagatelji posnemajo iz teli besed, da je Kant videl v razvojui socializem in ga .spoznal opravičenim z etičnega stališča. In po njem je dejal Goethe: “Da ist's denn wieder, wie die Sterne wollten:	Bedingung
und Gesetz: und1 aller Wille ist ein Wollen, weil wir eben sollten, und vor dem- Willen schweigt die Willkür still.”
Revijo, ki naj vodi do spoznavanja- socialnih vprašanj, ste zo■ pet oživili. Mladi možje ste zopet stopili v kolo in dejali, da mora naprej. Dobra Vam sreča! — Citirana duševna velikana opravičujeta Vaše podjetje. In mladi ste. “Z odraslo generacijo ni dosti započeti ne v telesnih, ne v duševnih stvareh, ne v stvareh o-kusa, ne razsojevanja, začnite pa z mladino in šlo bo,” pravi isti Goethe. “Kar mladina veruje, je večno, znanje starih pa mine.” Šlo bo, ker je treba pri nas tudi Vas mladih, ki ste se kaj učili in ki ste našli, da izhaja iz sedanjega .gospodarstva in duševnega življenja neka! kar je bilo in bo ved!-no v vseh človeških družitvah: zraven boja za biti ali ne — medsebojna pomoč kot naravni zakon človeških razvojev.
Želim Vam srečo na pot in želim Vam prav srčno toliko uspeha, da tudi o Vas lahk'' - ''rečemo -v doglednem1 času, kar je Tertu-lian rekel o krščanstvu: mi smo šele od včeraj in vendar že polnimo ves vaš svet: vaša mesta, vaše gradove, vaše trge, vaša zborovanja, ivaše armade, vaš senat, forij, vaš palatin; ne puščamo Vam druzega, kakor Vaša svetišča!
In Vi ljubite prav srčno to naše domovje, naše ljudstvo in vidite ga ob morju in v krajih onkraj Kolpe, Sotle- Lahko ta patriotizem sna,jate z ljubeznijo do onih naših, za katere se doslej nismo brigali. “Domoljubje je pač čut, ki se brez naše vednosti in volje udomači v našem srcu, ki v "■’'»■m živi, kakor domotožje, kakor materina ljulbav; vsota je vtisov in spominov, nad katerimi nam ni o-blasti. ÜSÜ lahko povedati, zakai v pl iiva na naš čut zvok materinega jezika, glas domače pesmi, tisočero navad na zemlji, kjer smo se rodili. Cnt jie to, ki se zbuja prav v tujini, ki ne zgrablja pregnanega revolucionarja nič -manj, kakor miroljubnega meščana. Ne morem sprevideti, da bi ta čut le bil dedščina posebne vrste ljudi. Nesmisel je trditi, da bode ta čut kdaj izumrl v širokih plasteh, dokler bo še kaj dežel in ljudstev 3 poselbnirü jezikom in s svojimi pesnimi.” Tako znameniti učenjak, tudi naš sobojevnik Werner Sombart.
In narod je naravna podlaga za vse organizacije. Na ti podlagi se da vspešno delati. Ta naš slovenski, hrvaški narod Vam je pred očmi.
Vaš nastop je potreben. Moramo Vas biti veseli, ki hočete podajati našemu narodu pouk o stvareh, ki jih znati mora, ako hoče v sedanjem svetu živeti kot pametna stvar. — Upam, da izvedete, svojo nalogo dobro in da priraste Vašemu kolu vsako leto vee dobrih delavcev in dosti bralcev, naročnikov. Pijonirji ste nove dobe, ki jo marsikdo čuti in si jo hoče razjasnjevati. Ni Vam treba pouka, pokazali ste že, da umete svojo nalogo; ali morebiti utegnem kaj koristiti in dovolite starejšemu ižurnaliista, da pove, kako bi naj se razdelilo Vaše delo. * #
V vsakem oziru najdete pri nas še ledino. Najvažnejše je pač gospodarstvo. To je podlaga našega življenja, naše sedanje reve; lahko pa postane podlaga našega 'blagostanja. To je' temelj človeškega življenja; vse ostalo, kakor: verstvo, literatura, umetnost in drugo je nadstavba, kakor Marx dokazuje.
Gospodarstvo je odvisno oč zemlje, na kateri se izvršuje, in od človeka, ki ga izvršuje.
Narava zemlje, na kateri človek: živi, vpliva na njegov razvoj. O tem bodo dali pouk naši naravoslovci; seveda tisti ne, ki se boje imenovati v šoli ime: Darvin.
Na razvoj gospodarstva vpliva kakovost zemlje, nje lega. Važno je, ali leži ob morju, ali je hribovita, ravna, ali je na nji kaj >več-1ih rek in ali se iztekajo v morje, to zemljo obdajajoče. Važno je. ali je zemlja dobra za kmetijo, ali ima tudi premog in rude in to o-boie blizo skupaj, Hoste so regulatorji obnebja, so v časih razvitejšega gospodarstva bogatije dežel. Morje je prevažno. Vsa kultura se je v Evropi baje začela v krajih, ležečih ob morju. Morje daje vlago kopnini, morje preživlja več ljudi, nego kopno, morja j 1 več zemeljske oble. nego kopnega, morje krepi telesno in duševno človeka, ki se mu zaupa — morje je velika cesta za veliko tr-gov ino. — Slovenci smo bili od naselitve v Evropi v posesti obali jadranskega morja. Oglej je broni za časa naselitve iSlovenoev še pol miliona prebivalcev. Trst šteje sedaj 218 tisoč prebivalcev. 20 tisoč ladij je pri njem na leto v prometu s 5 milionov ton. Veliko industrije je v Trstu; za Dunajem, Prago, Brnom, največ v Avstriji. Potem Reka — dalmatinska, istrska mesta — dosti teh ob morju z ugodnimi pristanišči. — (Pogledali bi v tem oziru Maks Eekerta : Grundzuge der Handels-und Verkehrsigeographie, in eita-li:	Die Wirtsehaftskunde der
Schweiz od dr. Geeringa in dr. Holza. Seveda predvsem Friedrich Ratzelč Politische Geographie.)
Obnebje je važno za rast in razvoj rastlinstva, kakor človeka in vsega dela, Francoska je bogata, na nji je kmetija karseda lepo razvita; rokodelstvo, industrija tudi : Francozi lahko bogato živijo. Zahvaliti se imajo ti srečni ljudje večinoma legi svoje zemlje ob morju, ki se dotika te zemlje v 'veliki dolžini, in ugodnemu obnebju.
In treba Vam bo računati s človekom, kateri poseduje to naše ozemlje. V raziskovanju zgodovine razvojev gospodarstva boste našli, da se vrši, kakor v vsi naravi, tudi v gospodarstvu povečjem vse v nekem redu, katerega posamezen človek ne more izpreminja-ti poljubno, da je prej človek suženj gospodarstva, kakor pa narobe. Dokazuje se, da se more zgodovina kakega naroda za nazaj in naprej določiti, ako se poznajo njegove gospodarske razmere. Ali duševnost človeka ima tudi svojo besedo. Duševnost se razvija z gospodarstvom in vpliva kolikorto-1 i ko na njega razvoje. Vprašanje je na primer, koliko važnosti pripisujemo nadarjenim ljudem? Ali so ti ljudje iznajditelji kake gospodarske struje;, ali le vidijo naprej iz razvojev, da mora v bodočnosti kaj novega nastopiti? Za Rusovega časa so bili katoliški duhovniki tako desorganizirani, kakor za časa Lutra in vendar ni uspevalo Huso v o delo. Seveda jp bil Hus neroden, ko je zaupal svojim nasprotnikom1; ali za časa Lutra je bilo kapitalistično gospodarstvo že dosti bolj razvito; Luter je imel že tisk na razpolago.
Važno je dalje, ali je kak narod prišel iz drugih krajev in kako je prišel.
Piše se tudi o rasah med narodi. Raso tvorijo posebne lastnosti členov kakega naroda, ki so v teh ljudeh tako razvite, da učinkujejo vselej in v vseh razmerah. Rasa je proizvod vpliva zemlje, obnebja, mešanja krvi ali družitev med sorodnimi. Sociologija ve razločevati med pasivnimi in roparskimi rasami. Pasivne rase so narodi, ki se držijo svojih sedežev, ki ne stremijo v daljavo. Dajejo dobre služabnike, vojake, ako jim ni misliti treba, Roparske pasme hočejo živeti od žuljev drugih, hočejo vladati.
Pri ti priliki se bo lahko speciei-no pisalo o zgodovini našega naroda, to je, o zgodovini razvoja njegovega gospodarstva, in njegove duševnosti. Ta zgodovina obstaja do tega stoletja po večjem v zgodovini! oglejskih patriarhov, domačih in tujih bogatejših veleposestnikov, škofov, opatov, proštov ; 'v teh se kaže do nekega časa posebna rasa; vse drugo je bila povečjem čreda. Novejša doba jei pokazala na Gorenjskem v večjem številu ljudi neko dobro raso. Tam je bilo srečno mešanje krvi. Tam1 je bil in zrašča sedaj večji talent na kmetiji.
(Konec prihodnjič.)
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
RAZKROJITEV DEMOKRATIČNE STRANKE.
Med vsem časom, ko se je Roosevelt pečal z “regulacijo” tru-.stov, so kričali demokrati: to ni nič, to ne privede do cilja; trusti so zavarovani za tarifnim-nasi-pom, edina odpomoč obstoji v znižanju carine.
Da je« bila Rooseveltova metoda brezuspešna, v tem so imeli demokrati že prav. Toda sedaj pride carinska revizija, vprizorjena od republikancev samih, in sedaj je bila dana prilika demokratom, da se pokažejo.
Ali kaj smo doživeli? S pomočjo demokratov bi bilo republikanskim rr.vizijonistom mogoče, številno carin znatno znižati; kakor-hitro je pa prišlo do glasovanja, bila je večina demokratov na strani lesnih čolnarjev.
Očividno se je to pokazalo pri glasovanju v zbornici o točki lesnih carin. Ko bi bili demokrati oričakovanju zadostili, bi prišci les na listo svobodnega iz- in vvo-za, to jc: carina na les bi bila popolnoma odpadla. Ker se pa to ni zgodilo, tako se ni moglo druzega doseči, kot od odseka za sredstva in pota dovoljeno znižanje.
Carina na železno rudo, katero je bila zbornica na carine prosti zaznamek postavila, se je s pomoč-io demokratov zopet vveljavila. 'Nič manje, kot 17 demokratičnih senatorjev je glasovalo za to nepotrebno carino, koja pride edino gotovim skupčinam v korist.
Y debati se je dokazalo, da do sedaj še neodvisni no. sest ni ki železnih in jeklenih tovarn so pri-sileni rudo od trustov kupovati, ako jo ne smejo v inozemstvu kupovati. in da jim1 bo trust- vsled tega za celo ceno carine' robo podražil. Šestnajst republikancev je vsled tega glasovalo za odpravo carine'. Vendar sedemnajst “demokratov” je priskočilo senator-iu Aldriebu in finančnemu odseku na nomoč, ter so zmago v njegov prilog odločili.
S tem se je tedaj potrdilo, da ima Al dri eh neko “rezervo” v demokratičnem taborišču, s katere pomočjo vsaki čas nasprotstvo republikanskih insurgenitov premaga. Uskoki se držijo v ozadju dokler so poklicani; no tem pa napadejo zahrbtno svojo lastno stranko in pomagajo republikanskim' carinskim- reformarjem.
Pomožni-demokrati prihajajo vsi iz Juga. V tem; času ni nika-ke»a demokratičnega senatorja iz Severa v senatu. Južnodeželani si naredijo zabavo, da varnostne carine, za koje oni glasujejo, kot finančne carine proglašajo, da videz ohranijo kot da vedno stojijo na svojem nekdanjem stališču Samo Tillman iz Južne-Caroline je brutalno pošten; predlagal je carino na čaj, ter podpiral svoj predlog s tem, češ, da “nje'gova” država jo pričela čaj pridelovati in "otrebujie vkrstva pred Mongolei. “Jaz kradem ž njimi” je njegovo geslo. Pojasnilo za stališče demokratov je samo ob sebi umevno: na. Jugu je industrija še le v začetku in ako je sploh kakšna carinska varnost napram inozemstvu po trebim, potem je na Jugu potrebnejša kot pa na Severu. Politična “načela” se pa po gospo d a rs tv e n ih dejstvih narekujejo. Predsednik Taft se odteguje posledic tega stanja, ko demokratom na Jugu urade podeljuje in .jim s tem' omogočil, da prihajajo v njegovo stranko. Politična o-svoboditev črncev po republikanski stranki, je bil prvi veliki korak. kateri je oblaail pot “sporaz-umljenja”.
Na Severu predstavlja demokratična stranka še en del malega meščanstva in pa delavstva, toda nahaja se povsodi v manjšini in njena nada je slaba. Na Jugu je demokratična. — kar odgovarja njenim dosedanjim običajem — samo še po imenu, dejansko je republikanska — samo pod drugo barvo.
V eni strugi bodete šle obedve stranki pa še le, ko bo socialistična stranka se toliko ojačila, da bodo nektere velike industrijske državo na Severu od nje zapletene. Med tem- se znasti obedve stari stranki dovoljevat razkošnost izključnega obstoja. Prav za prav je še celo koristno, ker zamere vero zdrževatl, da se v tem nasprot-s+va resnično še nahajajo. Toda ni iih več. Nahajajo se v preteklosti ko je bilo sistem suženjstva na Jugu in mala posest na Severu za vzdržavati. To je rešeno in premagano ter novo in deiansko nasprotje med kapitalom in de-
lem, potrebuje novo stranko in ta jie' socialistična. —
So. Lorain, O. 24. maja. 1909.
Naprošeni ste, natisniti par vrstic iz naše naselbine. Posebnega Vam sicer nimamo kaj poročati, kakor to da smo čitali >v “Glas Naroda” št. 115, dopis iz Ely. Minn, lažnjivo obrekovanje osebe našega društva “Prešern” pevovodja Miha'la Klopčič-a, Kar se tiče njegovega imena, se je on izkazal s svojimi listinami pri našem pevskem1 društvu “Prešern” da njegovo pravo ime je Mihael Klopčič.
Zatoraj mi poživljamo dotišni-ka v osebi Josip Smuka- v Ely, Minn, da on po vseh slovenskih časopisih prekliče svoje laži, katere je s svojim podpisom brez prepričanja dal v “Glas Naroda”. Ako pa on tega ne stori, smo ga primorani sodnim potom pozvati na odgovor.
Gosp. Josip .Smuk, to Vam naj bode v pojasnilo.
Pozdrav čitateljem teem lista širom Amerike.
Predsednik: Eisenhorolt.
I.	tajnik : Jurij Petkovšek.
II.	tajnik: Ivan Kotnik.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
WELKY’S
Restavracija in gostilna,
55 2 Blue Island Ave,
CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago 111.
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, lil.
Ali ste že poskusili?
ZDRAVILNO GRENKO VINO
Se dobivá pri Eug. Parizf.k Co. 659-661 Blue Island Av., Chicago
Ako Ti je list “Glas Svobode” všeč, oriporoči ga prijateljem iD znancem;; ako Ti pa ni povolji, povej nami!
VICTOR WOLK
MODERNI KROJAČ IN LIKAČ OBLEK
200^ Ruby St.	Joliet, Illinois
6-15-09
Frank Gregorič
priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni
SALOON
na 101 Main St.. LA SALLE ILL.
Proti revmatizmu, 'trganju in križubolu, vsled prehlajenja povzročene bolesti, pri izpahnjen j j itd. se ne1 more nobeno sredstvo tako uspešno rabiti, kot svetovno sloveči “Anker Pain Expeller”. Pripravlja se najprevidnejše; znebi se bolečin vsled uporabei ti-
stega takoj. 25 in 50 centov.
Ta štedilnik ►
[ ► ► ►
po en dolar na teden ►
JOS. KRAL [
z visoko polico,delan iz vlitega železa z niklastimi okraski. Vreden $30.00. Garantiran za $19.95 na lahko izplačilo
417-419-421-423 W. 18th St.,
Chicago, 111. £
r*
Na čepu vedno
PIVO
najbolje
vrste
dobro vino in izvrstna žganja
v gostilni Narodne Dvorane
585-587 S. Centre Ave. M. Šanjek& M. Hans, last.
Shajališče skoraj vsih hrvatskih in slovenskih društev.
Brezplačni prigrizek Biljar	Unijske	smodke
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ST. 3

"P' S/fi- etne 3 0. ap rila 1909.
V pojasni lo.
Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti.
Kdor poši lj a denar (vloge) v Mestno hranilnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakser ja, dobi v kakih 25 dneh uložno knjižico, ker se po s 1 o vanj e med Frankom Saks er jem in Mestno hranilni co 1j ublj ansko jako točno izvršuj e. Kdor pa poši1j a sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zaj edno ne obvešča hrani lnice, kaj naj se stori s pos lanim z neskom, ali pa svoj nas lov tako netočno naznani, da se ji ne mpre knjižica pos lati.
Gospod Frank Sakser j e naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato je najbolje, da se ameriški rojaki naravnost do nj ega obračajo. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanesljivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mestna hrani lriica ljubljanska.
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
weeklj_____________
Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago. Illinois.
‘Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement_
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ______________
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
___________in velja-----------
ZA AMERIKO:	*, ^
za pol leta..........*100
ZA EVROPO:	kron	10
za pol	leta...... kron	5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivalliSča prosimo naročnike da nam” natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. ____
»231
ZAVERTNIK & CO IN
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA.
Tako stoji vsa stvar in nič drugače. 0 kaki tožbi -napram ‘‘Glas Svobode” in njegovim uradnikom niti govora ni i'n biti nemore1; vsa stvar in gonja ni nič druzega kot pesek v oči društvom in članom S. N. P. J. — Konvencija se bliža, .pred katero imajo strah, ‘kot vrag pred križam, zato pa je potreba pozornost, katero je “Glas Svobode” zbudil, ublažiti, če ne do cela izbrisati. Pa ne bo šlo; ta nakana je nesmiselna!
Osnoval se je bil odbor za podporo “Proletarca”; razposlali so na vsa društva ¡S. N. P. J. letake, v katerih ni bilo niti ene resnici odgovarjajoče besede citati, trobili so brezstidni komediiantarji lase jezeče laži, češ, Proletarec podpira 'S. N. P. J., on dela v korist Jednote, ter opirajoč se na svojo nesramnost in skrajno lopovščino, klical je na pomoč: “Podpirajte Proletarca, to je e-dini list, 'koji piše za blagor slovenskega delavca in brani Jed-noto pred “lažnjivem Glas Svobode”, kojega namen je S. N. P. J. uničiti”! Bilo je nekaj kalinov, a k sreči pičlo malo, kateri so nesramnemu humbugu verjeli, ter vzornemu glasilu obersocialeev nekaj tolarjev doposljali; bilo je* nekaj toda bore malo. Nakana je do cela fiasko naredila. “Glas Svobode” je bil stopil nesramni akciji nasproti ter dokazal, da je ravno umazani Proletarec tisti list, kateri .gorostasne nerodnosti pri glavnem, odboru S. N. P. J. prikriva in celo zagovarja. Pisali smo svoječasno; da je okoli $700, primankljaja v jednotni blagajni, ko je g. Klobučar blagajno izročil,, kar so “resnicoljubni” Proletar-čarji tako dobro vedli, kakor mi a molčali so, in potem še le ko smo trni zadevo razkrili. je dični Zavertnik v svojim leibžumalu za-rjul: “za par sto dolarjev se gre, “Glas Svobode” laže!” G. Krže pa je pri nas sam priznal, da manjka iz dobe predaje jednotne blagajne $900 in da natančno svo-to niti ne ve!
To dovelj jasno kaže, kakšen pospešovalee Jednote je Joža Zavertnik in sosed izza plota.
Tedaj s obrambno podporo; o-zirom-a s podporo laži, ni bilo tako, kot so si “kunštni” Zavertnik in njegovi zvesti zavezniki nadjati. Bilo je potrebno drugi burbbug vprizoriti in vprizoril se je. ProslaVje petletnega obstoja S. N. P. J. mora vleči. Dali so o-glas v “Glas Svobode” — eh vraga, pomota — dali so oglas v “ustanovitelja” S. N. P. J. to je v revolvehžurnal “Proletarca”. 8 tem si je pač mislil in storil g. Krže, kakor se je pri nas izrazil: “Da se v list kak ‘oglasek’ in zaračuna se 50 ali 100 dolarjev”. Koliko stane dotični oglas, nam ni znano, toda zvedli bomo — morda iz glasila ! —
Vtprašanje je pri tem1 sledeče:
Ali je bila -v-prizoritev slavnosti petletnice obstoja S. N. P. J.' v resnici v ta namen; ali je bila e-•dino z namenom nabrati nekaj podpore Proletarcu s pretvezo “obrambni sklad?”
Odgovor na to dvojno vprašanje je prav lahek, in to temveč ker je cela stvar prozorna kot zrak.
Kakšen pomen ima obstoj kakega podjetja pet let? Nikakoršnje-gad
Pet let nima. ne zgodovinskega in ne druzega pomena: pet let v življenju je ena ped' teka časa. Tedaj je ta “slavnost” imela vse drugi namen. In še najlepše je to, da g. Potokarja kot predsednika S. N. P. J. in pa faktičnega ustanovitelja Jednote, niti pri slavnostnem banketu ni navzoče bilo.
Slovenska Narodna Podporna Zveza
Chicago,
Illinois.
Vstanovljena dne 1, septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave.
JOHN VERŠČAJ, blagajnik; 1411 Clarence Ave., ?Čli/oisK
Nadzorniki:
JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik: B. J DVORSKY, 55 Fisk Str.
Vsi t Chicagi, Illinois.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago lil.
Sprejeta Nova Društva:
Št. 15 v Granirille, 111.: Jakob Cesar. eert. št. 402; Peter Tomšič. 403; Ivan Papež, 404; Martin Klemenc, 405; Anton Boldan' 406; Josip Blatnik, 407; Anton Kaiolan, 408; Alojz Tomšič, 409 ; Blaž Papež. 410; U. Kenik. 411; Ivan Žlindra, 412; Jakob Plut, 413 • Josio Klun 414; Anton Gliha 415; Ivan Fink, 416; Anton Kladnik, 417; Josip Kaferle, 418, Blaž Strgar, 419 ; Albert Zalokar, 420; Anton Koman, 421; R. Drolc 422; Simon Šleinkovic. 432; Karl Koman, 424; Alojz Bregar, 425.
Št. 16 v Clinton. Ind.: Ivan Albreht, 426; Vinko Verh ovnik, 42‘7; Viktor Zupančič, 428; Rud. Cesar, 429; Franc Fabčič, 430 ; Andrei Ladiha. 431: Matija Golic. 432; Jakob Krajnc, 433; Ferdinand Klepaj, 434; Jurij Krašek, 435; Franc Brečko, 436; Mihael Sapušek, 437; Franc Mrak, 438; Jurij Guriel, 439; Paul Gregu-rič, 440; Ivan Dirgar. 441; Franc Rozina, 442; Franc Planinc, 443; August Viletel, 444; Martin Mohar, 445; Ivan Mofflar, 446; Josip Kuč, 447; Josip Tratnik, 448; A. Davidek, 449; Mihael Kovač, 450; Ivan Krajci, 451; Paul Gal, 452-, Ivan Raran, 453; H. Cook, 454; Rudolf Reja. 455; Paul Ocvirek, 456; Ivan Bobič, 457; Anton Verhovnik*. 458.
Št. 17 v Aurora. Minnesota: Ivan Rožanc, 459; Anton Mahnič,. 460; Ivan Vidic. 461; Josip Grm, 462; Franc Levstek, 463; Ivan Petrič, 464; Franc Francel. 465; Josip France], 466; Vinko Miku-lie. 467; Ivan Nartnik, 468; Ivan Trdan, 469; Štefan Nartnik, 470; Ivan Brimsek. 471: Franc Mahnič 472; N. Najbauer, 473; Josip Praznik, 474; Ivan Turek, 475.
Pristopili:
K društvu št. 1 v Chicago, 111.: Viktor S. Skubic, 379; Albin H. Skubic, 380.
K društvu št. 2 v Claridge, Pa.: Blaž Ahačič, 374; Ivan Jereb 375; Andrej Jereb, 376; Josip Klemenčič, 377; Iv. Kastelic, 378.
K društvu št. 3 v De Pue, Dl.: Martin Omerza, 393; Franc Flan-der, 394; Karl Šuštič, 395; Josip Šklander, 396; Luka Trebušak, 397.
K društvu št. 6 v Winterquarters, Utah: Franc Pintar, 400; Ivan Koprivšek, 401.
K dništvu št. 7 v ArOna, Pa.: Leopold Pauše, 398.
K društvu št. 9 v Leadville, Colo.: Jernej Jakič, 399.
K društvu št. 14 v Yale, Kan.: Ivan Zemljah, 381; Franc Šetina,. 382; Frank Kosmač, 383; Josip Dolinar, 384; Jurij Bogataj, 385; Lovrenc Šetina, 386; Mat. Ul epi č, 387; Frane Abram1. 38S; Josip Knez. 389'; Ivan Masel, 390; Mih. Botz, 391; Anton Šušteršič, 392 Prestopili: Od društva št. 2 Claridge, Pa. k društvu št. 12 Cumberland, Wyo. Jurij Vrčič, 46; Blaž Sikar, 57; Ivan Jamšek, 70.
Odstopili:	Od društva št. 4 Black Diamond, Wash.:	Anton
Kralj, c. št. 96; Tomaž Žovle, 110; Jakob Kos, 116.
Op. ur. Zaradi pomankanja prostora, priobčimo dir. uradnika v prih. štev.
NAZNANILO!
Gospod Potokar je dobro znal za-ikaj da se gre, ter ni hotel nadalj-ni humbug pospešiti. Pri slavnostnem' banketu ni bilo od nravili u-stanoviteljev Jednote razven g. Frank Mladica, nikogar. Tedaj slavili so petletnico obstoja S. N. P. J. edine njeni grobokopi! To je pribito!
Gg. Krže-Zavrtnik & Co. so si pridobili zasluge, a ne v prospeh Jednote, temveč v njen pogibel: za kar se nabijamo, da jim bo dala konvencija primerno plačilo.
Slavje petletnice je že samo na sebi smešno, in pa, ko so taki možje kot ¡so večkrat imenovani, je pa kar naravnost — skrajnost.
Drugo vprašanje se na kratko odgovori, in kar je tudi dejansko bilo:	šlo se je za Proletarčevo
podporo, in nič druzega! Šlo se je po ovinkih, da bi se prišlo do cilja; ali tudi ta nakana se je izjalovi la. “Glas Svobode” bo cul in pazil, da se ne bo iz jednotne blagajne zajemalo in “može” okolo Proletarca napajalo! To si naj kar zapomnijo!
Te-daj slavnost petletnice obstoja S. N. P. J. ni ‘bilo nič druzega, kot propaganda za list, kateri lopovščine zagovarja in člane S. ¡N. P. J. slepi. Pretveza slavnost je bila slepilo, kot je vse. prav vse slepilo kar one karikature store.
Umestno hi bilo, da bi bili gg. Krž.e-Zavertnik & Co. dveletno slavnost, svojega pogubonosnega poslovanja vprizorili, ter “mize-rere” peli nad jednotnimi tisočaki, katere so ubogi delavci-trpini ob potu svojega obraza in krvavih žuljih svojih rok skupaj znosili, in katerih ne bo nikdar več, ker proč, je proč.
In. taki ljudje se predrznejo, gonjo napram “Glas Svobodi” in proti osobju okoli tega lista vve-sti ! ‘O, ti prokleta budalost, kolikor jo je! Pri vsem1 tem pa so zelo prefrigani, oni nočejo osebno napram nam' nastopiti, postaviti hočejo kaline v ospredje, pravi krivci se jim pa mislijo za hrbtom skrivati, ter “dobre svete” izza ogala dajati, in to je tisti možakar Zavertnik! Za počrt!!
Pa naj si bo; damo veljati. 0-brambhi odbor, ali kakor se ’že zo-ve, je izvoljen. Za slučaj, da bi hotel tožbo napram nam vložiti — kar tukaj povdarjamo. da bi nam bilo silno ljubo; vsaj bi imeli priliko sodnim potom dokazati: go-rostasno nepravilnost pri gl. odboru S. N. P. J., njegovo pogubo-nosno poslovanje, neopravičeno potratnost jednotnega premoženja, nepravilno postopanje napram jednotnim članom in društvam in pa falsifikadje računov o Jed-notnem premoženju, in pa še drugo. Imeli bi priliko pokazati, kdo laže in kdo dela v prospeh in korist Jednote! — Tako vprašamo kdo je tisti obrambni odbor? Kaj imamo mi ž njim opraviti in pa kaj ima on z nami? Ali tvori oni odbor morabiti' jednotni glavni odbor?
Ne, ne eno, ne drugo! Tisti odbor za nas ne eksistira. Mi ga ne poznamo. Mi imamo opraviti edino s krivci v glavnem odboru in tisti imajo pravico nas tožiti, oni naj nas tožijo, za kar smo jih že opetovano poživljali, toda so molčali in še molčijo in molčali bodo tudi v bodoče!
Sicer pa, ali ni smešno in naravnost sramotilno za ves glavni odbor, da si izvoli iz članov Jednote zagovornike, kateri naj bi skrajne nerednosti' glavnega odbora zakrivali, ter s tem vse druge Jednotne člane oškodovali, kakor so že itak sami oškodovani. Taki člani koji dajo svojo pomoč k nerednosti in potrati Jednotnega premoženja, morali bi biti po pravilih takoj iz Jednote izključeni. Se ve g. Stefančič, kot predsednik porotnega odbora, tega ne bo storil, ker on se zaveda svoje dolžnosti toliko, kot mrtvo dete. Čemu je porotni odbor, to mi neverno, dozdeva se nam pa, da je samo za vol j “lepšega”.
Mi smo stavili v naši kritiki na glavni odbor 13 vprašanj in ga poživljali, da naj nam na ona vprašanja odgovori in če eno naših trditev iz-podibije. pripravljeni Smo takoj vso našo kritiko preklicati. Tedaj stavili smo, kakor rečeno, 13 vprašanj, toda do danes ni niti ena izpodbita, in g. Krže je nam pripoznal, da se izpod biti ali oporekati NE DA in sicer zaradi tega ne, KER JE STVARNA, tedaj resnična!
In sedaj' pa pride neki odbor, koji1 ima nalogo, po navodilu in nasvetu nekega Zavertnika, resnico strmoglaviti in nas v Joliet
poslati! Ne bodite otročji, kajti taka budalost sramoti ves slovenski rod, ter skoraj bi bili prisiljeni da postanemo vsi Hermani. —
Cenjeni čitat-elji so lahko iz tega razvideli, kam pes taco moli. Ta najnovejša akcija ni nič druzega, kakor, da se zopet nekaj dolarjev nafehta za jetičnega Proletarca, kar je oni Zavertnik sam pripoznal, ko je rekel: “moramo da rinemo”. Proletarec se mora vzdržati vsaj do konvencije, no potem bo tako Jednotno Glasilo postal in Bosna- je rešena.
Vse to bi se zgodilo, ko bi ne bilo tu “Glas Svobode”. Krže in Zavertnik & Co. delata račune brez krčmarja, in ta račun je toliko vreden, kot so vredni vsi Jednotni računi kar jih je še g. Krže obelodanil, to je: vredni niso nič!
Predno v tem nadaljujemo, moramo poseči nekoliko v pretekli čas.
‘S. N. P. J. se je bila v teku treh let silno lepo' razvila. Bilo je u-panj-e in sicer opravičeno upanje, da bo v nekaj letih ena največih slovenskih' Jednot v Zd-r. državah ameriških. Bilo je za časa, ko je novi gl. odbor nastopil ako se ne motimo 4388 članov in nekaj članic, vladial je mir, sloga in red. Jednota je napredovala. Ko je prišel tisti Zavertnik k Jednoti, bila je sloga, in mir r>ri vragu. Tožbe, obrekovanje, rotenje in pridušanje, da mora on, Zavertnik Jednoto razbiti, če le vrag ni, je bilo na dnevnem redu. Porodil se je “ljudski osrečevalec Proletarec” ‘k-ojemu oče je Zavertnik, kum mu1 je Zavertnik, in “duševni” voditelj mu je zopet Zavertnik. Pričel je pisariti naoram takratnim gl. uradlnikom. delal je zdražbe vse povprek in še v La Salle ob konvenciji si je brusil pete, toda vse v škodo Jednote. Zavertnik in njegovi ožji privrženci so 'se na vse pretege trudili, da bi bil 'M. ‘V. Konda v zapora — vsaj med konvencijo, da bi lož-je zahrbtno po njem udrihali, toda ta človekoljubna želja se jim
Razpor pri Jednoti je od takrat, odkar je Zavertnik ¿lan Jednote, in sloge ne bo, dokler bo Joža Zavertnik član S. N. P. J. To si naj vsaki zapomni, kdor si hoče.
Sicer pa, kdo je ta Zavertnik? Na to vprašanje bomo v naši razpravi pozneje odgovorili. Za danes samo omenimo toliko, da Zavertnik je oseba katera se povso-di v ospredje rine, povsod hoče imeti prvo besedo in vse bi rad uničil, kar mu ne pritrdi in ugaja. "V splošnem pogledu na je «loveče, brez vsacega značaja. Toliko za danes.
Nekoč smo v naši kritiki lojalno pripoznali, da je veliko vzrok kriza, da S. N. P. J. ne samo ne napreduje, temveč nazaduje. Jednota je štela, kakor smo že omenili, pri nastopu novega glavnega odbora, to je pred dvema letoma 4388 članov, a Jednotni računski zaključek z dne 31. marea t. 1. izkazuje 4282 članov, (ako je resnično to število!) Tedaj, po dveletnim poslovanju sedanjega odbora je S. N. P. J. za 106 članov nazadovala!! Toda danes smo druzega prepričanja. Kriza ni vzrok ' nazadovanja Jednote, marveč, vzrok je sedanji glavni odbor načeloma gg. Krže-Zavert-nik & Co.! Le-ti so vzrok in nihče drugi.
Da je temu tako, dokažemo sledeče:
S. N. P. Zveza v Chicagi, Ul. je ustanovljena 1. septembra 1. L, toraj obstoji 9 mesecev in šteje danes, po odbitku treh odstoplih članov 472' udov. — iS. D. P. Zveza, v Conemaugh. Pa. je ustanovljena 16. avgusta 1.1. in v zadnjem izkazu 21. maja t. 1. štev. 21 Glas Svobode izkazuje po 10 mesečnim obstoji 321 članov, tedaj skupaj 793 udiov.
Priznamo, da jih bo morabiti ena tretina, ko so tudi člani 'S. N. P. J., kar j.e čisto prav, toda nam se gre za to, da dokažemo, da ni kriza vzrok nazadovanja, ali vsaj ne napredovanja S. -¡N. P. J. temveč. da je pravi vzrok nekje dru-godi za iskati; kar bomo storili.
Vsa cenjena društva S. N. P. Zveze poživljam, da v mesecu Juniju .izvolijo svoje delegate,- ter jih nemudoma podpisanemu gl. tajniku naznanijo.
Poročati je Ime in natančni naslov izvoljenega delegata, da mn pošlem nadaljna pojasnila.
Prihodnji teden pričakujem še
nekoliko novih društev in kakor hitro bode 500 članov v Zvezi, začnemo takoj vse potrebno za konvencijo, kot načrt pravil itd. -pripravljati.
Konvencija se skliče koncem meseca Julija 1.1.
Bratski pozdrav
Jos. Ivanšek, gl. taj.
ni izpolnila. Na kratko rečeno :
(Pride še.)
DR. “
ICHTERS
PAINEXPELLEK
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje In mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50e. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St. NEW YORK,
VELIKE
PRODA-
JALNE.
NA BLUE ISLAND AVE.
VOGAL 14. CESTA
NA NORTH AVENUE
VOGAL LARRABEE ST.
Terpežne obleke po zmernih cenah, hitra poštena in zanesljiva postrežba.
1 M02KE OBLEKE IN POVRŠNIKI
$12.50, $15.00, $18 $20.00 itt $25.00
Popolna zaloga oblek za dečke
$2.959 $3.95, $4.95 do $6.45.
Najboljše klobuke po $2.00 v Chicagi prodajamo mi, kakor tudi tako imenovane zajčjake [Stetson klobuke. ]
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.---
VLOGE $2.500,000.00
GLAVNICA . 8200.000.00 PREBITEK . . S100.000.00
Prva la edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele ^^sveta; prodajamo Sifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.	^j|
1 JD	"O 0		
tri	>		
1	ca		
• rH J*	N		
>C/3	• «-H		
<L> >U	C >u		
	t-E	Lh	
>Cri * <U C	ca Lh 0 -4-1	s <	
0		>	
B	S		
• “j	to		
a	c		
£	03 >		
	589 West 18th St.
	nasproti
J ^^^FàTOGRAF	C. S. A. dvorane
CSD AS SVOBODE
Slovanska Delavska Podporna Zveza
v Conemaugh
Vstanovljena dne Inkt.'poriran i dne
Pennsylvania.
16. avgusta 1908. 22 aprila 1909-
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No i. Conemaugh, Pa.
Podpredsednik: IVAN BREZOVEC,
Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328 Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ,
Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435
) Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406 Nadzorniki ’	11 nadzornik: JOSIP CULJKAR,
i III. ” IVAN GLAVIČ,
) Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa Porotni f ji. odbornik: IVAN SPEND AL,	Conemaugh, Pa
odbor | ///,	>. MARTIN PETRIČ, '
Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ,
Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL,
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
DOPISI IN POROČILA
La iSalle, 111. 26. mana. 1909.
Prosim priobčite v cen j. nam listu sledeče:
Z delom ere tukaj srednje, kakor povsod tudi tukaj vlada brezposelnost. Veliko rojakov je tukaj, ki bi radi delo dobili, pa jim ni mogoče.
Potrebno se mi zdi omeniti tudi enega našega rojaka, kateri je obžalovanja vreden; (bolje batine) isti' je ;viposlen v tukajšnem cementnem mlinu in si je z podkup-Ijeniem pridobil mesto nekakšnega naddelavca.
Kaj da vse pačenja ta človek se mora vsakemu resnicoljubu ~n,u-siti. Pred' dvema tednoma je vzel v delo rojaka J. 'Š., ker ,pa mu ni botel podkupnine plačati, ga je zopet odslovil. Omenjeni rojak m; je rekel, da bi mu rad plačal par dolarjev, za kar se pa ta ne zmeni če ni $10—20 — pa nič.
Znano mii je še dosti njegovih u-mazanosti, pa raje zamolčim, morda se kaj poboljša! — če ne, pride prihodnjič njegovo ime v' javnost.
Dne 24. t. m. se je poročil nas obče priljubljeni rojak in somišljenik Rado Kostelec z gospieo Anico Planinc. Želim jima obilo sreče!
Pozdrav somišljenikom širom Zje. držav.	Zvonko K.
Op. ur. Gosp. dopisnika poživljamo, da nam naznani onega lopova koji hoče naše rojake nesramno izkoriščati. Hočemo ga seznaniti z to zadevnim ameriškim zakonom in pa z — ričetom, da bo znal podkupnine .zahtevati ali pa sprejemati.
Mount Olive, 111., 23. maja. 1909.
Prosim priobčite teh par vrstic v listu “Glas Svobode”. Nazno niti moram, da z delom gre tukaj bolj slabo. Imamo tu 4 šohte • (majne) pri dveh se dela po 3 Jo 4 dni na teden, .pri druarih dveh pa skoraj nič, ker ta mesec so še le napravili po 4 šihte , na vsako plačo — payday po 2. Toraj ne svetujem rojakom sem hodili dela iskati.
Ustanovili smo si tudi minuli mesee novo društvo spadajoč k b. N. P. Zvezi v 'Chicago, 111. in va" bim vse v okolici stanujoče rojake, da se nam pridružijo, ker ta “Zveza” je edina na pravi podlagi. 'Vsi napredno misleči rojaki 'bi se morali k tej “Zvezi” pridružiti, ker tako bi lahko pokazali drugim, kako smo si edini in da se zavedamo sedanjega časa, da 'hočemo biti svobodni in da se ne pustimo terorizirati od par oseb glavnega odbora, tako kakor se pri drugih slovenskih Jiednotah godi. Ako se vsi napredni Slovenci združimo v to S. K. P. Zvezo, potem nam bo tudi lahko si izbrati pri konvenciji prave razumne može za v glavni odbor in pa podrejena društva bodo lahko imela razumne odbornike in sploh vse lahko napreduje v najboljšem redu, tako da bo vladal mir in sloga med nami. Treba je le odločnosti, da v teh slabih časih ustanovimo društva in da se združimo. To nam' na je tem lož je storiti, ker pristop k “Zvezi” je sedaj samo 50e. in mesecuina pa 75c. Vsak si lahko pritrga to malo svotico, in to tem1 bolj, ker si je v svesti, da se pridruži napredni stranki in k svojim1 somišljenikom.
Vsi ki se ,pa pridružijo še pred prvo konvencijo so si lahko v zavesti da so bili podpora pri ogel-nem kamnu ali pri ustanovitvi na-
predne Zveze, ktera se bo razširila med nami v eno najbolj mogočnih Jednot. Keir samo po sebi je umevno, da tudi našim rojakom se bo začelo enkrat svitati in da bodo našli ”ravo pot omike in se prebudili iz srednjeveškega spanja.
Torej rojaki po Zdr. državah, združite se in ne čakajte boljših časov, ali da bi Zveza še imela zavarovalnino. Vse to pride, toda pomagajte sedaj pri ustanovitvi, da pokažemo, da smo si vsi edini in da žrtvujemo vse za svobodo in napredek. Delujmo vsi za enega, posamezni pa za vse! Pozdrav vsem somišljenikom', Tebi list “Glas 'Svobode” pa želim obilo vsipeha! 1	Math Gaishek.
Louisville, Colo. 2. maja. 1909.
Cenjeni urednik: Kot naročnik Vam pošljem naročnino za eno leto v znesku $1.50, ker je list res za napredek in korist delavcem, in ga bom' tudi drugim priporočal; želim, da bi se ga naročil vsaki delavec, če le kaj možgam ima. Berem več slovenskih listov, toda največ resnice najdem v “Glas Svobode”. Zatoraj čitatelji priporočajte ta list visim ¡Slovencem, da bode bolj Svoboda napredovala in le za svobodo delovala. Ta nam kaže luč sveta in da ne bo tako, kakor “Ave Marija”: “le bog bo povrnil”; jaz moram pa le “pik” rabiti če hočem kaj zaslužiti, ne pa takega lista kot je “Ave Marija”. Jaz sem lahko živel do sedaj, ko ga nisem čital in bom še za naprej, ko ga ne bom prebiral.
Novic ni nič pri nas; kar se pa dela tiče, je slabo kakor drugod. Sedaj ne svetujem sem hoditi dela iskat, ker se ga težko dobi.
Pozdravljam vse rojake širom Amerike, tebi “Glas Svobode” pa želim obilo naročnikov.
Čitatelj “Glas Svobode”.
Bi wabik, Minn., 3. maja. 1909.
Torba je zopet po|lna! Toraj na delo da jo zopet izpraznem. Na eden način bi imel dopisnik iz E-veletha od 12. marca t. 1. prav, kateri pravi da se delo odpira, kar je mogoče resnica, da tam je več dela kot pa pri nas tu na tem revnem Biw.abiku, na katerem ga je prav preklicano malo, bolje rečeno skoraj nič; — na toliko število tu živečih delavcev, kateri moramo od .konca oktobra 1. h v miru počivat. Tri “majne” dela^ jo nekoliko in štiri so pa popolnoma v gospodovem spanju. Posebno je pa na tem ležeče, da je dopis iz Eveletha že od 12. marca, a jaz poročam resnico in dobrote že: 3. majnika, toraj 52 dni pozneje, in za delo jaz ni več drugih še nič ne vemo.
Drugič naj še dopisu iz Eveletha oporekam to, ker pravi da ne pomnimo že 12 let tako mite zime.
Resnici na ljubo povem, da sem že 8 let tukaj in ne pomnim i'zver te od leta 1906, katera je bila hujša, od te ki smo še vedno do kolena v njej. Menim ,p,a, da na podnebju si nismo v nikaki razliki, ker srno prabližnji sosedje. Dne 29. aprila smo imeli tako silno burjo, da se ni še pokazat človek na cesto in med 4. in 5. uro popoldne izbruhnil je ogenj v taki naglici v hiši kovača Chas Verly, da •na Rešitev hiše in kovačije niti misliti ni bilo; kar je pa nesrečnik še naj bolj prizadet, mu je mlajši otrok 1 % leto star v ognju ostal in zgorel. Vdlika sreča in pridnost ognjegascev jp bila, da
so bile te 2 poslopji oddaljeni do 159 korakob od tukajšnje bogate .zaloge lesa; ko bi se to vnelo gotovo bi bilo v eni uri samo v žalosten spomin posestnikov nekoliko pepela. Včeraj 30. aprila in danes 1. majnika sneži pa neprenehoma z menjavo mnogovrstnih vetrov.
Pri vsih m.izerjah in .pomanka-nju denarja moram' še povedat, da se naši prijatelji rojaki spozabljajo v zakonih in ta nesreča pozabljivosti je 27. aprila 2 fanta ob $84 pripravila, vzrok temu — prepovedan sad. — A ne misli dragi čitatelj, da je bil ta sad iz
paradiža,------a je bolje, da se
o tem molči in se pri tem nadaljevanju ustavim. 5. majnika 'bodo zopet imeli tukajšnji uradniki debele smodke iz slovenskega žepa — za razsodbo sc gotovega do danes še ne zna.
Pozdrav vsim prijateltem in citat el j e ni “Glas Svobode” po širnim svetu.	J. D.
Chisholm, Minn. 6. maja 1909.
Prosim da vvrstite teh par vrstic v predale nam ljubega lista “Glas Svobde”.
Naj prvo imam' za sporočiti, da delavske razmere «o tu še vedno prav slabe, zato tudi nima nikdo kakšno veselje. Opozarjam vse cenjene somišljenike na dopisovalca, ki je pisal v “Am. Slov.” z dne 26. marca 1909 št. 16, ki napada eno osebo z besedo: “kozel” ob jednim* pa hvali našega g. župnika, toda samo takrat, kadar je pri njemu in pa v “Am. Slov”; kadar je pa od njega proč, takrat pa le po njemu! Koliko si ti vreden? Nič! Ti pa osebo napadaš, ki tebi nič ni mar, saj imaš dosti o-trok doma, mogoče bode vsaki slabši kot kozel, kakor je tista 0-seba, ko pišeš da je faraon in mladim parom za pohujšanje! Kaj tebe briga! In nadalje, kako da g. župnik skrbi za svoje ovčice. Dobro ! Ko delavec sklada denar, katerega težko zasluži, da si g. župnik iz tega denarja dela vrt, kupuje premog in drva. Zakaj si pa me bi kupil sam g. župnik iz svoje dobre plače? Zakaj si pa moram jaz in tudi ti kupit drva in premog, ki težko zaslužimo denar, ne pa župnik, ki ga z lahkoto zasluži. (?) Zakaj pa tega-ne deneš.v u-, mazanega “Am. Slov.” kar bi bilo koristno za tebe in za vse? Zato ki si farski 'kompanist, ker se bojiš, da ne bi zletel popred ko tisti kozel, koji se ne tebe ne popa nič ne boji! Zatoraj ti Box 541, saj te poznamo kaj da si; če pa hočeš še kaj z v edit- več, pa le pojdi v Am. Slov., potem pišem kaj več.
K koncu mojega donisa pozdravljam vse svobodomiselne rojake in rojakinje po v;sej Ameriki, tebi list “Glas Svobode” pa želim 0-bdlo napredka, in da bi te kmali vsaki dan črtali.
Op. ur. Zaradi pomankanja prostora žal, ko nemoremo “Cerkvena vodila za leto 1909” dobesedno ponatisniti. Vse skozi se zrcali brezmejni terorizem iz teh “vodil” ter vsaki vojskovodja se naj gre skrit predi tako .komando, n. pr.: “1. Pod faro sv. Jožefa na Chisholm spadajo vsi katoličani, ki stanujejo, vsaj 3 mesece v mestu Ghisholmi in okolici; t. j. na Glen, Monroe, Nelsan, Sihenango, Harty in Oroxton.” (Tedaj: prvič “muss”, kar je prekleto visoki gospod in drugič je pa g. župnik obgradil svoje ovčice; mora-biti z bodečo žico. “2. Noben faran nima pravice zaradi krsta, poroke, pogreba ali drugih cerkve-nih opravil iti v drugo faro razun v slučaju sile”. To je od vse sile! Zakaj pa g. župnik ne pove, kaj se z onim'-»godi, kateri bi pa le to “prepoved1” prelomiL? Mislimo da “vodila” so pač spisane za skrajne nevedneže. Navedemo tu še zaključek cerkvenega- računa za leto 1908, ter povdarjamo da je tam citati dobesedno: “Pri naši cer-> kvi imamo zdaj koncem leta 1908 okoli 8.100.00 dolarjev dolga- in sicer smo dolžni: 1. Na First National B-ank $6.500; 2. Gospodu Frank Trampušu $1.000; 3. Gospodu John. Podbregarju $400; 4. Gosp. Anton Grizold $100., in 5. Za mašne obleke $100.00. Skupaj $8.100.00.
Za to je treba plačati okoli $400 obresti: razun tega moramo plačati za premog $330., (!) za sveče $SO.OO, za drva, luč, olje za večno Inč; včasih je treba nekaj popraviti’ iv cerkvi ali župnišču ali na vrtu; vsako leto je nekaj stroškov za mašne o,Meke, perila, plat-nine za oltarje itd.” Ja, res je! Tudi mi dostavimo: In tako dalje!
Ali ni eud'no da natančnih računov “Odbor cerkve sv. Jožefa” (to je podpis famoznih “vodil”.) ne ve, ko pravi “okoli”, zakaj pa ne trdno: “Toliko je!” Potem pa obresti' (tudi okoli) $400.00 to je po 5%, med tem, ko banke samo po 3% obrestujejo kapital. Se ve vse za božjo čast in pa pred vsem' za žep ! Premog $3:30.00! Ali se je morabiti cerkveni premogovnik zrušil-! Ja, to so tiči naši slovenski inatematikar-ji! Ti razumejo računata, malone vsi enako! Na to vse, še pridemo.
ROMAN PREVARANE.
Iz Berolina se piše: Grozen roman se je včeraj pred deželnim sodiščem razvil: Neka devetnajstletna dekle bila j-e obtožena pos-kušenega umora. V letu 1906, je ■bila 16 let stara, seznanila se je na plesišču z nekim možkim, kateri je takoj premoč nad njo imel. On je bil kovinski sukač, ne več tako mlad kot dekle, in ravno njegovo zastavno bistvo je učinkalo. Obedva št a se drug drugemu bližala in pričelo se je ljubavno razmerje, 'kar je bila posledica, da s° je takrat sedemnajstletna deklo Ema Griecher čutila v blagoslov-lj-enjem stanu. V njenem najtežavnejšem času je izvedela, da je njen ljubimec — oženjen. To jo je zdramilo, kupila si ie solitarno kislino, potrkala je na vrata za-pefjivčevega. stanovanja in mu zlila zajedljivo kislino v obraz. Zapeljivec je za-dobil lahke poškodbe ter kmalu ozdravil in sedemnajstletna se jc morala za njen čin dva meseca v z"ooi*u pokoriti. Na dan ko ie ona kazen prestala in šla na prosto, čakal jo je dotičnik pred duri. Ona kot zapuščena bila je ginjena. Da ji je on njeno dejanje popolnoma ock pust-il včinkalo je na njo nekako omebčalno in zopet je on v nekaj urah imel vso premoč nad sicer ne samovoljnim dekletom.
Brzo je bilo staro razmerje zopet .ponovljeno in prejšnji prisiljen položai j.e bil tn: dekle noseča, m-ožlki reserviran in se odtegujoč. Ko je bilo dete rojeno, položila ga je mlada mati njemu, kot očetu, takorekoč pred noge. Prišlo je nazaj k materi, a plemeniti oče ni dal niti fenisra materi v podporo. Vsa obunana. zatekla se ie dekle opetovano k solitarni kišlini. Zopet obsodba: cn mesec zapora. In ponavljala se je prejšnja igra v tretič. Lopov se je približal v drugič iz zapora izpuščeni. v tretje je bila sedaj osemnajstletna noseča, ter se ji je ne-tecoma odtegnil in neko drugo za-lazoval. ¡Sedaj se je pridružila k Vsem težnam zapuščenosti, k očitanju napram sami sebi ljubosumnost. Takrat je trpinčena počakala lopova, koji jo je nesramno in brezsrčno na cedilu pustil, s samokresom. Ona je ustrelila a preluk-njila je brezznačajnežu samo obleko, potemi je orožje proti se-bi 0-brnila. in se težko ranila. Lopov koji je brez rane ostal jo je s pestjo še po glavi udaril, da se je nezavestna zgrudila. . . . Porotniki so obsodili žensko, katera je v stanju nosečnosti, silno razžaljena, v tretič zapeljana, lopova, koji je svojo nadmoč nad njo nesramno izrabljal, hotela raniti, — zaradi poskušanega umora, in odrekli so ji celo vse olajšavne razmere ! Deželno sodišče ji je prisodilo eno leto in tri mesece ječe. Vsled nosečnosti in ječe uničena ženska, upajoč ne bo v četrtič 0-nemu v mrežo zašla, koji ji je postal grozna oso da.
Ta grozni slučaj nam kaže naše prežalostno soeijalno življenje. Na eni strani brezmejni cinizem, kateri brezsrčno ugonobi nerazsodnega dekliča za vse življenje in ostane brez kazni; a na drug; strani na se obupnost hoče maščevati, kar je bilo ponolnoma prav, nakana spodleti in suhoparna postava se uporabi in namesto, da bi se izreklo storjeni krivici zadoščenje. se je izrekla kazen vrhu kazni
¡Stric “linč” bi bil za lopova, državnega pravdnika, za sodnika in porotnike pač na pravem mestu.
Trgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Čitajte “Glas Svobode!”
AVSTROAMERIKaNSKA-LINIJA,
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

V
PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA:
Laura............9. junija 1909
Oceanic........ 16. junija 1909
Mar. Washington 23. junija’09 Argentina.....7. julija 1909
“Laura in “Alice” sta aova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar tapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so: W Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozimijah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU	J
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, III.
toči IPEPiTJ PIVO.
REPU BEER GOMPANV, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PKEVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine........22.000 HP
LaSavoie...........22.000 HP La Touraine........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, bnažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilu
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medosh, agqpt na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
jj§!	1 /\ Lf I m KedoVam zamore v slučaju bolezni
v* V O M l\ I , jamčiti, da Vas bode hitro in uspe-jjS šno popolnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical Institut, ¡e» kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdravih nika. ter Vani ponuja ničvredne zdravničin kniige. samo da ^ izVas izmami čim več denarja, temuč samo izkušeni in vest-[gj ni zdravnik, kateremu z mirno vestjo lahko zaupate svojo jgj bolezen v zdravljenje in to je jedino samo naš zdravnik
1 Dr. J. E. THOMPSON
Jgj GLAVNI ZDRAVNIK IN RAVNATELJ SLOVEN. ZDRAVIŠČA V NEW YORKU
Dr. Thompson je na zboru od več stotin zdravnikov jgj dokazal, da lahko bolnika ozdravi, brez da ga osebno pre-jgj gleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, ako-pram je bolnikod njega še tako oddaljen. Njegova izkuše-jgj nost v zdravljenju lam GARANTIRA» da Vas zamore ¡53 ozdraviti in ako bolehate naj si bode na kateri koli aKutni, ¡g* kronični, zunanji, ali notranji bolezni, kakor tudi kateri gHj koli moški, ali ženski spolni tajni bolezni.
I ZDRAVLJENJE VSEH SPOLNIH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO
Dr. Thompson Vam jamči za popolno ozdravljenje sledečih K3	boleznij:
^ Revmatizem; vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, ^ ušes, ledic, prs, jeter, mehurja; nervoznost; vse živčne bo-lezni; neuralgijo; kilo, ali bruh; zlato žilo; božjast; vode-jgjj nico; posledice onanije; triper; šanker; sifilis; impotenco in jgj polucijo;vse žanske spolne bolezni: neredno mesečno čiščenje jgj beli tok; padanje maternice; neplodovitost vse kožne belezni: ^ srbečino, lišaje, hraste, rane, mazule po obrazu i. t. d,
{§5	Zakaj zdravi Dr. Thompson z takim uspehom? Ker
ne izdava denaria za ničvredne zdravniške knjige, temuč ^ samo za najboljša in najuspešneja zdravila.
Ako ste torej bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, in Vam je zdravniška pomoč neobliodno potrebna, ter ako želite v kratkem in to popolnoma ozdra-jjg} vit, tedaj se pod nikakim pogojem ne obračajte na kake nič-{gj vredne Medical Institute, marveč poverite samo izkušenemu jgj zdravniku svojo bolezen v zdravljenje, za to natanko in ob-¡53 širno opišite svojo bolezen, kako je ista nastopila in se raz-jgj vijala, ter pismo na to pošljite edino le na:
J	Slovensko Zdravišče
| DR. J. E. THOMPSON
I 342 W. 27th St., New York, N.Y.
; r ' Uradne ure so: Ob delavnikih od 10 do 12 in od 1 do 5 ure popoludne. V nedeljo in prazdnikih od 11 ure do 1 ure popoludan.
® Df»7ft D « Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto desetletnico svojega
vtt"c I UZiUn i obstanka in ob tej priliki bode slavni Dr, J. E. Thompson podaril lep spo-min v dar. ter bode med rojake porazdelil 10.000 krasnih srebrnih uzifalflikov. J- saki RS5 rojak, kateri posije nekoliko za pofitnino potrebnih znamk (stempsov), dobi takoj ta *9 krasen dar in to brezplačno. Pišite takoj danes in pisma naslavljajte na:
jgj	S'to-VenjKo Z^drci'diice. 34-2 W. 27. Si., JVetv iforK.
m

RAZNO IN DRUGO {
^-'nymin..~rr JI 11 JU umi t n umi jrcrurrrurr^
V	Sant Eusebio v Gor. Italiji je
vnieila eksplozija tovarno. Izpod razvalin so izvlekli do sedaj 10 trupel.
Radi pomanjkanja je vrgla v sredo neka mati v 12. okraju na Dunaju svoja dva otroka1 skozi okno tretjega nadstropja in nato še sama skočila za njima.
V	Trevirju na Nemškem jc vstreiil posestnik Herges svoji speči 18 in 21 letni hčeri. Vzrok neznan.
Stavka rudarjev. ‘Pravo Lidu’ javlja iz Plzna, da so rudarji v rudniku Zvog pričeli stavkati radi prenizkih plač. Število stavku-jočih znaša 4000.
Kazenske izvršbe. Dunaj, 15. maja. Justičmi minister je včeraj v državnem zboru vložil načrt zakona, s katerem se uredi dovoljevanje odlašanja kazni, pretrganja kazni in odlašanja denarne globe.
Lopuhin obsojen. Petersburg, 14. maja. Sodišče je izreklo, da je Lopuhin kriv, da je pripadal zločinski zvezi, ter ga je obsodilo na pet let prisilnega dela. Sodba se mora predložiti carju.
Trojni umor iv Galiciji. V vasi Lopušna v 'Galiciji je našel nočni čuvaj, ko se je vračal iz službe, celo svojo družino, mater, ženo in otroka z razklanimi edavami v so bi. Sumi se, da jih je umoril kmet Lucysin, s katerim: se je čuvaj to žaril radi dveh njiv.
Čuden zaključek akademičnega praznovanja na katoliškem vseučilišču. V Löwnu v Belgiji je ta-,mošnje vseučilišče, ki je najbolj katoliško na celem svetu, te dneve praznovalo svoj jubilej. Na koncu vseh slavnosti so se katoliški dijaki stepli med sabo, tako da je morala policija puščati golimi sabljami srboritim katoliškim študentom] kri.
Cerkveno izobčenje. Ker je višje sodišče v 'Moulinu' na Francoskem zavrnilo pritožbo župnika Coudiverskega, ki je bil obsojen radi neopravičene izrabe župnišča, je izobčil .škof 'Moulinski faro Couliver m prepovedal vsako cerkveno opravilo. — Vlada je poslala tja svoje državne zastopnike, katere so občani z navdušenjem vs pr e jeli.
Modras je ¡pičil orožnika. Dne 13. m. ra. je orožnika g. Srečka Vidmarja iz Št. Janža na Dolenjskem', ko je 'bil' v' službi, pičil modras. Ranjenec se je dal prepeljati v Mokronog po zdravniško po moč, pri dohodu je izgubil zavest in se boril s smrtjo. Prvo pomoč je dobil na orožniški postaji od svoiih tovarišev in pozneje od zdravnika; sedaj je upati, da o-kreva. Ker ie letos nekako kačje leto naj bodo ljudje pozorni.
Zmagonosen general. V anek-sijskem odseku državnega zbora je govoril tudi 'katoliški soeijalist tirolski poslanec in vpokojeni ge neral, Guggemberg. Še predno je končal svoj dolgočasni govor, so mu vtekli vsi poslušalci in dovti-pen kolega je rekel: “Uboga Avstrija! Enega samega generala imamo, ¡pred katerim vse beži in še ta je vpokojen!”
Novi letalni stroji na Dunaju Inženir Wels, ki se je delj časa mudil- pri bratih Wright t-er jih spremljal pri njihovih zračnih izletih, dela ¡na Dunaju nov letalni stroj. Njegov sotrudni.k ie mlad nadepolen slovenski tehnik, Pavel Podgornik, ki je dobil dne 4 a urila uri ‘konkurenci načrtov av sirijskega zrakoplovne-sra društva prvi dve darili.
Baronice-tatice-draguljev. — V Monakovem so zaprli tri baronice ki so 'kradle- dragulje. Imele so navado nastaniti se v prvih 'hotelih, odpeljati se k dragularjem kjer so si prisvojile dragulje, ter se odpeljati z drugim vlakom. Ba roniee so Zde kane r in hči in Ro tky. Prva je- ¡žena lastnika banke Zdekaner v Pragi, njena hči je .poročena z Zeynek-om poročni kom generalnega štaba. Rotky je ;pa hči nekdanjega namestuiškega podpredsednika v Pragi.
Skrivnosten umor. V Monako vem se je nastanil v privatnem' stanovanju neki Paul Löstez iz Amerike. Cel dan je čepel doma Drug dan ga je obiskal 33 letni mož, zaklenil se ž njim v sobo, za pustil jo če j dobro uro, ¡po stop-mjicah izguba val razne papirje iz žepa, katere mn je pomagala go spo-dinja pobirati in odšel. Kmalu je pa gospodinja zapazila, da je njen gost zastrupljen. V njegovih koveekih so dobili vse polno denarja, zlata, ur In raznega orodja
za ulome. Do sedaj še ni dognala policija, ne kdo je Lbstez, ne¡ kdo je njegov morilec.
Dinamit .v sveči. Y carinskem uradu v Bejrutu je vzbudila veliko pozornost ogromna sveča, ki jo je poslala, neka ruska grofica v Jeruzalem. Ker je bila silno težka, so uradniki jeli sumiti, da 'bi bila sveča voščena. Ko so jo natančneje preiskali, so dognali, da je bilo v njej 3 kg dinamita. Grška cerkvena oblast je bogato obdarila uradnike, ki so odkrili strašno tajnost ter s tem preprečili razstrelitev cerkve sv. groba.
Truplo svoje neveste je hotel z Dunaja na njen -dom: hotelski sluga prepeljati na njeno željo v kovčeku B. iSelhlaringer. Njegov ospodar je to naznanil, nakar so ga med potjo prijeli, odprli njegov kovčeg, ki je' bil ¡med prtljago in res našli v njem v črno ¡blago zavito truplo njegove neveste. Seboj je imel arzenik, s katerim se je 'hotel na njenem grobu zastrupiti.
Zavod za obupance je ustanovilo mesto Genova. Zavod vodi nek odličen psihijater. Urad pa e odprt samo vsak četrtek od 6. do 7. ure zvečer, kar pač ne odgovarja namenu reševati obupance, kajti nuditi bi jim bilo ravno v času nesreče takojšnjo pomoč, in jih obvarovati pred lahkomi-seljnimi dejanji, ne pa jih pustiti, da čakajo na pomoč in tolažbo eel teden. Vsekakor pa je s tem o-tvorjen začetek, in zaslužijo usta-novniki s človekoljubnega stali šča splošno priznanje.
Med spanjem je ustrelil svoji dve 'hčeri neki vinogradnik v o količi Trierja na Južnem Tirolskem. Mož pripoznava umor, vcn-ko, da je umor za sosede, ki so po znali njegovo dosedanje ugodno družinsko razmerje, res prava za dar ne da nilkakega pojasnila, ta-gonetka.
Še en “ veleizdajnik”. Y Zagrebu, je pred senatom tukajšnjega sodišča obravnava proti kmetu Pajiču iz Petrinje radi “veleizdaje’'’ po paragraf 58. k. z. Pajič je nekoč vžkliknil, ko je šel iz cerkve: “Živio kralj Peter!’’ Obtožnica predlaga baje v smislu zako na za ta vzklik — smrt na visli eah. “Ta veleizdajniški” proces bo kmalu končan. Razsodbo pri čakuije vsa javnost z veliko napetostjo, ker bo se po tej razsodbi dalo sklepati tudi na razsodbo velikem “ veleizdajniškem procesu.
Previsoke štolne takse. — Neki štajerski kmet je plačal duhovniku za poroko (23 K 87 v, dasi bi zadostovale po štolnotaksnem redu le 4 K 56 v. Ker mu ni hotel dh-bovnik vrniti preveč plačane svo-te, se j,e kmet obrnil po treh letih na glavarstvo v Brežicah. To je odločilo, da mora kmet duhovnika tožiti na sodniji. Sodnija v Kozjem je obsodila duhovnika na plačilo. Ta se je pritožil na okrožno sobni jo v Celje, katera je izjavi la, da je v tern oziru glavarstvo kompetentno. Državna sodnija na Dunaju je dne 24. okt. 1908. št 624. razsodila, da se lahko zahte va sodnijskimi potom od duhovnika prevele plačane štolne takse.
NikdcS sit. Minulo nedeljo se je mudila- v Trstu deput-acija du-najlsfcega mestnega zastopa, namenjena v Rovinj k otvoritvi sanatorija za dunajske otroke. Z županom Luegerjem so prišli nje govi najzvestejši prijatelj. Eden teh vrlih krščansko-soeialnih obč svetovalcev se je v Trstu tako na pil. da so ga našli zjutraj neza vestnega z okrvavljenim obrazom ležati v javnem vrtu pred kolo dvorom. Misleš, da je bolan, so ga peljali v bolnico, kjer so seveda hitro spoznali, da mo'ž ni bolan, nego samo pijan, tako krščansko-socijalno pijan, da je več ur ležal brez zavesti. Ko je mož prišel k sebi, je najprej zahteval in to dvakrat — steklenico konjaka. Ta ¡pa zna! Ta idika dunajskega krščan-sko-socijalnega obč. zastopa se imenuje Fran Penta.
Stoletna izpoved. V Darmesti v Bukovini je umiri 1251>etni posestnik Macelu. Pred smrti o je izpovedal, da je kot 251etni mladenič — t-oraj ravno pred 100 leti — v Poljanah na ogrski meji ubil svojo ljubimko in sežgal njeno truplo.
Francoski Kopenik. 231etni Gabrijel BoqUet je ušel kot učenec neke francoske mornarske šole radi večjih nerednosti in pone-verjenj, ki jiih je napravil kot zaupnik profesorjev. Na svojem begu je našel v pristanišču Havre torpedovko. katera je čakala novega poveljnika. Preskrbel si je
va,
ma.
obleko, in se predstavil moštvu kot od vlade poslan točasni načelnik. Vozil je nato s torpedovko 2 meseca po francoskih vodah, in po (raznih pristaniščih imenitno živel. Povsod častno sprejet in pogoščen je pri odhodu dvignil na račun ¡mornarice vedno tudi še večjo svoto denarja, čez dva meseca pa se je vkljub temu naveličal neprestane vožnje in odpotoval v Pariz. Tu si je znal pridobiti s pomočjo raznih listin, katere je dobil na torpedovki. oid mornarične blagajne še 12.000 frankov. Vse se mu je posrečilo, in če bi bil s tem zadovoljen, bi bil lahko z denarjem, katerega si je; nabral, prav udobno živel kje v inozemstvu. Toda zastonj, hotel je vedno več, ih slednjič so ga pri neki slepariji vendar zalotili in zaprli, na kar so se odkrile vse njegove goljufije. Za vse to je bil obsojen v Parizu na eno leto težke ječe.
Ugodna prilika za vlomilce. —
Pred letom je zasledila berolinska policija najnevarnejšega in najbolj zvitega vlomilca inženerja Gorketa, ki je 'bil strah zasebnim in uradnim blagajnam, katere je praznil brez usmiljenja, vkljub najstrožji pazljivosti, kar zapored. Pri ¡njem' so našli tehnično dovršeno 'kisikovo pihalo; pripra-s katero je brez vsakega šu-hitro in z lahkoto prevrtal naj trdneje železne in jeklene stene. — Povodom obravnave je prosilo državno pravdništvo policijsko predsedstvo, da bi ¡mu izročilo to umetno pripravo inženerje-vo, kar se je seveda tudi zgodilo. — Gorke je bil obsojen na 5 let ječe. Ker pa vkljub tolikim in tako 'dobičkainosnim vlomom niso dobili pri vlomilcu nič denarja, je prišlo sodišče na dozdevno izvrstno idejo, to pripravo javnim dražbenim potom prodati in s skupilom vsaj deloma poplačati visoko narasle stroške. Pri prodaji se ni zglasilo veliko dražiteljev, kar je imelo posledico, da je kupil neki neznanec celo pripravo, ki je bila vredna najmanj 800 mark, ¡za 36 mark. Ko je policija
0	tej kupčiji izvedela, je bila seveda prestrašena, kajti sodišče je s tem nudilo vlomilcem1 priliko, po ceni nabaviti si tako izvrstno in nevarno orodje. In res niso vkljub strastnemu zasledovanju še sedaj dobili kupca, ki je brž-•kotne kak strokovnjak, ki je priliko dobro izrabil in se skrito smeje soldišču in policiji v pest.
Abdul Hamidova zapuščina. — Komisija za inventarizacijo sultanovega premoženja ie preiskala cel Jildiz-kiosk in dobila v sobi zraven sultanove spalnice dve blagajni polni delnic in pobotnic raznih bank. ¡Svote, katero predstav-ljajio te listine, se za sedaj ne objavi. Y blagajnah je bilo tudi vse polno draguljev velikanske vrednosti. V malem kovčeigu. kateri je hotel 'Abdul Haniid s seboj vzeti, je bilo turških bankovcev za 3 milijone krou. ¡Samo ¡molitvena verižica iz samih ¡biserov je vredna na
1	milijon kron. V delavnici — prejšnii sultan se je bavil z mizarstvom- — so dobili v neznatnih skrinjicah čez 5 milijonov bankovcev. V jedilnici je bilo shrani jen ega denarja v svilnatih vrečicah 2!/2 milijona. Treh blagajn šc niso mogli odpreti. V haremliku, kjer so stanovale sultanove žene, je bilo vse v neredu. Polno kov-čekov z. biseri, dragulji, denarjem je ležalo ’"»o mizah in no tleh. kar -ričuje, koliko so hotele odnesti žene seboj, pa so v hitrici svoje-era odjbolda pozabile.
POZOR ¡w ROJAKI SLOVENCI!
V zadnjem času so nekateri zdravniki in zdravišča počela razpošiljati med rojake razne cirkularje, v katerih na najpodlejši način napadajo poštene dobre zdravnike in zdravniške zavode ter rojakom obljubujejo neka ničvredna darila, samo da jih iz’-vabijo na svoje limanice. Zatoraj bodite previdni komu poverite zdravljenje Vaše bolezni, da ne bodete zastonj trošili Vaš težko prisluženi denar!
THE COLLINS
NEW YORK MEDICAL
INSTITUTE
prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki, kateri je z novim letom izdatno izboljšal svoj kemični laboratorij ter pomnožil število zdravnikov, vabi vse one, kateri bolehajo ter so že morda zastonj iskali pomoči, da natanko opišejo svojo bolezen v materinem jeziku ter ta opis do-pošljejo zdravnikom tega zavoda, kjer se jim zagotavlja najhitrejša in sigurna pomoč.
Vestni Mm ziraraili, najčistejša ii mli zdravila in najnižie cene!
Specialist za očesne bolezni, nosa, grla in ušes, kakor tudi za tajne spolne bolezni moža in žene. Vse ostale zunanje ali notranje bolezni se zdravijo najhitreje in z najsigurnejšim uspehom. Dobri chirurgic izvrši vsako, tudi najtežjo operacijo z popolnim uspehom.
čitajte nekaj najnovejših zahval:
SVETOVNO ZNANI MED. PROFESOR Dr. E. C. COLLINS, USTANOVITELJ COLLINS N. Y. MED. INST.
Collins N. Y. Medical Institute.
Mnogocenjeni gospod zdravnik!
Z veseljem Vam naznanjam prejem zdravil, katera so me popolnoma ozdravila. Krepkost se mi je povrnila, čutim se kot fant ter sem eden tistih srečnih ljudi, kateri življenje uživajo v popolni meri. Ne vem kako bi se zadostno zahvalil za posljana zdravila,katera so tako čudežno delovala ter me rešila mojih muk.
Mislim, da mi ne bode nič več treba, če bi se pa kaj primirilo, tedaj se nemudoma na Vas obrnem.
'Vi lite srečno pozdravljeni in uvjrieii spoštovanja Vam uda-n,ga
Peter Coranchich,
Box 101 Holly, Colo.
Collins N. Y. Medical Institute.
Cenjeni gospodje!
Naznanim Vam, da sem dobil zdravila v popolnem redu ter jih tudi točno po predpisanih navodilih rabil. Sedaj se čutim, da sem popolnoma zdrav ter i e potrebujem več nobenih zdravil,ker so te imele dobri in popolni u-speh.
Iskreno se V am tora j zahvaljujem za posljana mi zdravila ter ostajam s poštovaDjem
Vaš udani
Louis Kodelja.
Schuy Co , Wadesville, Pa.
Collins N. Y. Medical Institute.
Cenjeni zdravnik!
Ne zamirite mi, ker Vam nisem takoj odpisal; vzrok je namreč ta, ker sem precej oddaljen od pošte ter ne morem iti vsaki čas tja. Naznanjam toraj da se čutim sedaj zdrav ter nejotrebujem več zdravil. Objednem se Vam lepo zahvaljujem za Vaš uspeh ter Vas bodem mojim rojakom priporočal.
Prosim Vas, da mi dooošljete jedno zdra vi no knjigo, če so že gotove.
Srčno Vas pozdravljam ostajo-joč Vam iskreni prijatelj
Jožef Turk,
Tacoma, Wash.
7 A TilP A T PRTU?!! ak° Ste b°lni t6r VamJe treba zdravniške pomoči, nikar ne odlašajte ZliliUIlilU HUJ Ml I temveč takoj se z zaupanjem obrnite na zdravnike tega svetovno znanega zavoda, kjer se Vam zagotavlja sigurna pomoč. Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po novo
M A NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE”
zite za locen tov r.------	• • •	■■■■■■	poštnih znamk.
Ta knjiga obsega 240 strani ter je bogato okrašena z slikami, zato od neprecenljive vrednosti za vsacega rojaka. — Vsa pisma naslavljajte točno na sledeči naslov:
140 W. 34th Street j NEW YORK, N. Y.
zdravniška ravnatelja.
The Collins New York Medical Institute
Dr. J. J. McGLADE
Dr. J. F. COYLE,

NAVARN0 ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neba nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to zamorete biti le ako vživate
pa
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
Jutranja dolžnost.
Vjutro ko se zbudite pričnete zopet nov življenski dan. Ali bo lep dan? (Posvetujte se s vašim zrcalom. če so vaše oči temne, kalne, vaša barva umazana, ravno tako vaš jezik, tedaj ta dan ne bo dan veselja, ampak prinesel bo manj ali več bolečine. Ko se do čista umijete, osna'žite svoje zobi in usta vzemite dozo T rine rje v ega ameriškega zdravilno . grenkega vina pred zajutrekom. Vaše oči bodejo postale zopet čiste kot iskra, veselili se bodete nad dobrimi apetitom in dnevno "dielo vam' ne bo delalo nikakih mučnih neznosnosti. Gornji, par omenjeni simptomi kažejo, da nekaj mi prav z vašimi prebavnimi organi in za vsak nered prebave ni boljšega zdravila kot je ravno Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jas. Triner, 616—622 ¡S. Ashland Ave., Chicago, IH.
JOSEPH TEINEE'3
*1
OF
Wwi
REGISTERED
N*
pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolaD ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
UPR AS AN J E. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
,fcVEf?4
price one dollar'.
Krist irj rim. kat. cerkev.
Jamčeno po tvrdki W, F. Severa Co., v smislu ^	sklepa o hrani in zdravilnih z dne 30. rožnika 1906.
S ZAUPEN PRIJATELJ
C	Kakor je potreba in čutiš, da moraš imeti kako zdravilo, ki naj
pomaga naravi pri njenem navadnem prebavnem delu, in če te druga zdravila, razočarojo, potem je
Severov Želodčni Grenčec
lek, ki se nanj lahko zaneseš da ti zboljša prebavo, pospeši iz-praznjevanje iu podeli zdravo, slast do jedi.
Prav zanesljiv je v slučajih
težavne prebave, neprebavnosti, prenehljivo mrzlice in raznovrstnih začasnih neredov. Za nežne in slabe osebe, za okrevan-ce in stare ljudi- Izvrstne krepilo ki napravlja slabost,
Cena 50C in $1.00
NI MU DIŠALA JED.
'■'■Z veseljem Vam naznanjam, da sem prav zelo zboljšan po zaužitju ene steklenice Severovega Želodčnega Grenčeca. Poprej mi jed ni diiala sedaj se počutim zdravega m mnogo krepkejšega. Blagovolite sprejeli mojo zahvalo za vaše zdravilo.”
Frank Bl^/ia, Oeanah, Wts.
--STOMACH-.
BITTERS
Dt»|mp>k. Uv..	•"*
mati tl
W. F. SEVERA CO
XWitfuncig PlumK-Jb. CEDAR RAPIDS.IOWA
Na prodaj pri vseh lekarnikih.
Ne vzemi druzega, le Severov.
Živčna onemoglost.
Živčneneprelike so zelo mučne, dasi dobiva bolnik časih, malo sočutja, češ, “saj je videti zdrav” pravijo negovi prijatelji. Splošna oslabelost živčevja vsled prenapora ali jeze te lahko popolnoma vnesposobi zadelo ali zabavo. Bolnik naj začne uživati
Severov Nervoton
nemudoma. Ta zares čudovita živčna tonika spet poživlja ln krepi živčevje. Cena $1.00.
Žolčne neprilike.
Ali si se kdaj počutil otožnega in si bil rmen ? Gotovo, kedar si bil žolčnat Hrana ti nima pravega okusa, čreva ti so zabasana in glavobol te muči, posebno če se presloniš. Takoj uberi pravo pot — začni uživati
SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA
in paži, kako hitro se ti zdravje povrne. Ni je boljše stvari za obistne in jetrne neprilike. Cena 50c in $1.00.
Zdravniški nasveti zastonj.
M	PHONE: CANAL 9
rPf
CHICAGO ILL.	M
tvl
stsrcss--------
Vsaik slovenski delavec mora citati “Glas Svobode!”
John 0. Hruby
CENJENI JAVNOSTI
Odrežite zdolej se nahajoči kupon, pojdite k M. Kcira, kupite tam za $2.oo ali pa več, obutev ter ko plačate predložite kupon in vrnilo se Vam bode 25 centov.
Mi pričnemo našo
Spomladansko
Otvoritev,
katera bo trajala skozi celi maj. Mi imamo zalogo obutev za gospode, gospe, gospodične in mladenče. Posebno veliko zalogo barvanih vezilnih obuval, rmene, rjave, rdeče, bele i. t. d. Prednost ima naša zaloga v Oxford-polobutev in sicer zaradi ja-kovosti in nizkih cen. Obiščite nas in zadovoljni bodete.
25c
Kupon
25c
Pri plačilu predložite ta kupon in vrnilo se Vam bo 25c.
Glas Svobode ----- Samo za maj 1909
M. Kára, 760 S. Halsted St.

W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Blue Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
589-591 So. Centre Avenue Chicago, 111.
******
Priporočam veliko zalogo
pohištva
za spalne in jedilne sobe, preproge, astorje, Karpeti, otročji vozički itd., terrazno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin.
K@~NAJNIŽJE CENE“«
Najsolidnejše blago“©«
IMPORTIRAN TOBAK, «prodajam cigare i-n cigarete, raznevrste pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe.
J. V0K0UN, 559 W. 18. St.
Edward Pauch
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
Dobra Unijska Gostilna,^
mrzel in gorak prigri-	C C13 et TI V
zek. : Pod vodstvom JUDt °*
650 Blue Island Ave.
delikš Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, zamožke ali žensk e I8k SOLIDGOLD filledz lepo okrašenim dvojnim
pokrovom, derži vedno korektni čas, primerne idelavcem na železnicah.
|JAMČENA ZA 20let.
Za prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot ■	se tu reprezetira N E
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako io kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in privezek darujemo z vsako uro. £
EXCELSIOR WATCH CO
505 ATHEN/EUM B'LD'Q, Chicago
Pod tem naslovom bodemo sem in tja prinašali' razne podatke gleide nezmotljivosti rimskega papeža, rimisko-katoliške cerkve, o o tu j e van ju rimsko-ka.toliške cerkve od Krista in napačnem učenju pod rimsko oblastjo zasužne-nega ljudstva.
Tora j pričnimo s
CELIBATOM.
Rim sedaj uči kot nezmotljivo doktrino in s svojo oblastjo zapoveduje in izvršuje celibat nad vsemi svojim duhovništvom, nad redovniki in redovnicami. Sedaj pa se prepričajmo kot kristjani, če ima Rim1 v resnici pravico in skripturalno oblast tako učiti in isto od duhovščine zahtevati, oziroma ji zapovedovati. Če sv. pismo tako zahteva ali uči, potem ima Rim pravico tako postopati, in če sv. pismo tega ne uči, potem to cerkev .sama na lastno roko dela in se odtujuje od Kristoveiga nauka — potem takem se je «nezmotljivi papež zmotil.
Poglejmo nazaj v zgodovino katoliške vere in se uprašajmo:
1.	Ali je «Rkn vedno učil in izvrševal «celibat? Odgovor: Ne.
2.	Ali so se duhovniki pred Kristom ženili«? Da. Tako smo se v sv. zgodbah učili in tako pravi tudi stari testament.
3.	Ali je Krist učil ali mogoče zapovedal «celibat svojim duhov-nom-apostolom? Ne.
4.	Ali so mogoče Kristovi licenci. apostoli učili, da se naj duhovni ženijo? Da.
5.	Ali so bili aposvuii oženjeni ali vsaj trdili, da so oženjeni? So.
6.	Potem, ali je rimsko-krščan ska doktrina o celibatu nezmotljiva ?
•Je n«« krščanska in grozno zmotljiva !
Neki luteranski pridigar je re kel, ko se ga je vprašalo, kaj on misli« o celibatu: Ko ne bi «vi rim ski pripadniki kar tako siepo vr jeli stvari, ampak se posluževal od boga Vam danega talenta in preiskali stvar sami zase, bi goto vo našli ali vsaj prišli do zaključka, če je kar verujete kristjan-sko in pravo ali ni, nadalje bi kmalu sprevideli, v kako nekr-ščansko in napačno vero vas je Rim. za lastno čast in «glorijo ne ozirajoč se za zveličanje vaše duše zapelal in vas sedaj v zmoti drži samo radi tega, ker ste zau paioč v možakarstvo bili pri volj ostati v temi,, ker ste bili in še «ste pri volji s tem«, kar vam Rim po ve, a se ne prepričate, «če tako u-kazuje sv. pismo. Zakaj Rim pre poveduje či tanje sv. pisma? Koli ko Vas je ki imate sv. pismo in ste "a eitali?
Tako se je izrazil luteranski »redig-ar in jo je povsem pravo zadel.
Pa povrnimo se nazaj k našim vprašanjem«.
«Seveda veliko jih bo ugovarjalo in reklo, da odgovor na gornjih šest vprašanj je napačen. Zato pa bomo dokazali «na vsako vprašan je in podprli vsak dokaz oziroma odgovor s sv. pisemskimi izreki in fakti.
Rim ni izvrševal vedno celibata,
V	«knjigi “Index Canonum katero je spisal Fulton in katera je na angleško prestavljena, je popolni digest vsega kanonskega prava primitivne nerazkolne cerkve (poleg «grškega teksta), je nam jasno dokazano, da če« je bila kaka oseba oženjena, ali oir.ožena ga ozir. jo zakon ni popolnoma nič oviral pri vstopu v duhovsk ali redovski stan, a poleg tega p«a še navaja, da so kot talki lahko obdržali svoje soproge v istem smislu in oziru, kakor kak drugi vernik ali vernica. Ta “Index Canonum” je korektna prestava zaioi-ska-originala, ki se je vodil za časa zborovanj v Niceji, Konstan tinopelju, Efezu, Kalcedonu, An čiri, Neo-Caesareji. Gangi, Antio hi, «Lavdici in drugod.
V	tej «knjigi na strani 26. najde-
mo: “ V cerkvenem očigledu se spoštuje oboje: zakon in celibat. Zakon je bil “časten za vse-človeštvo”, Škofji«, duhovni, redovniki niso izvzeti”. Na strani 29. se c it a :	Izjavljeno zaničevanje
zakona se- je smatralo za dovolj velik vzrok za «dispoziciio škofa ali duhovna ali «za izobčenje vernika.
“Zakon ni bil nobena ovira škofa za ordinacijo: in škofom, dekanom in duhovnom enako z drugimi rnbžimi, je bilo nrepovedamo znebiti se svojih žepa pod pred-
tvego vere”. Na strani 31. čitamo o že«nska«h, ki so živele v samostanih: “«Če se ne morejo ali nočejo vzdržati (v čistoti-devištva) potem je boljše da se omože, kakor pa da bi trpek) radi« premagovanja.”, in zopet na isti strani «čita-mo o ženskah, ki so se za obljubile večnemu devištvu in so se p«o-tem le možile, sledeče: “Vsekaiko je pripomniti, da Jakovi zakoni niso bili nikoli izjavljeni ničnostnim ali meiveljavnim. ”
Apostoilično pravilo V. pravi: ‘Noben škof, duhoven ali dijakon nesme odstraniti svoje žene zaradi vere; če pa to stori, naj bo «su-spendiran itd.” in zopet v ap. kanonu II. čitamo: “Če se ka«teri škof, duhoven ali dijakon noče ženiti, ne radi discipline, ampaU zaradi t«e|ga, ker se mu studi, in se spozabi tega, d:a so vse stvari zelo dobre in da je iBo«g ustvaril človeka, «moža in ženo: in bogokletno zaničuje božje delo, naj se poboljša, kaznuje ali pa b-acne iz cerkve.”
Gornje kvotacije« so izvleček kanonskega prava primitivne nerazdeljene cerkve, ki segajo do leta 451 po Kr. r. in določajo če se smejo duhovni in nune ženiti oziroma mo žiti. Toraj prvotna krščanska vera je učila isto kar so učili apostoli in potem' njihovi naši edniiki še, 420 let po Kristovi smrti. Do takrat je cerkev vrjela in učila to, kar so učili apostoli, namreč, da zakon je naravna in od' boga da«na stvar za vse ljudi toraj« tudi za duhovne in nune.
V	e«najstem stoletju je papež Gre«gor VII. (Hildebrand) uveljavil1 in zapovedal celibat.
V	letu 1564 je zopet papež Pij IV. v svoji encikliki nemškim princem razložil up-eljavo celibata m«e«d duhovništvo, kot času primerno potrebo.
Čitajte cerkveno zgodovino in se sami nrepričajte, da so apostoli priporočali« zakon duhovnom kakor tudi vernikom, da je v prvih stoletjih, dokltir se ni cerkev razcepila in učila to kar so apostoli učili, dovolila zaikon in da so v poznejših« stoletjih naneži sami lived] i in prisilili celibat, da celo prisilili so one duhovne, ki so bili oženjeni, da s«o svoje žene zapustili.
2.	Duhovniki starega testamenta
so se ženili.
čei vzamete v roke knjigo stare zaveze, bodete videli, da so se duhovni «pred Kristom tudi ženili.
V	starem testamentu čitamo na več ih mestih o sinovih in hčerah raznih duhoiVnovjBodimo kratki to pričnimo s prvim od samega Boga "ustavljenimi izraelskim vodjo Mozesorn. Ex. '28'—1. “In ti (Mo-zes) sprejmi Arona. svoiega brata in njegove sinove* da mi služijo v božji hiši.” 1. Chr. 24., V. 1. “Aronovi sinovi so Nadah, A-bihu, Eleaz-or in Ithamar. ”
V. 2. “Nadah in Abihu sta umrla brez otrok”.
Neh. 1'2—1'0. “Ješeva je rodil Joakima.”
Neih. 12—«7. “ Ješuva je bil veliki duhoven”.
Neh. 12—35. “In gotovi duhovnikovi sinovi itd”. .
Ob kratkem rečeno: Bov je i-mMnoval Arona za Svojega velikega duhovna čez Izraelce in rekei, da njegov sad (sinovi in vnuki) na^ bod«o njegovi služabniki-du'-hovni. In tako se je zgodilo. Aron je imel 4 sinove in 24 vnukov itd Ta od Boga blagoslovljena vrsta duhovnov so bili pradedje Elizabete in Janeza Krstnika kateri ie bil tudi duhoven fLuka 1—5.) in bratranec------?
Toraj duhovni pred Kristom so se ženili in njihove žene so imele otroke.
3.	Ali je Krist učil ali zapovedal
celibat?
Rim. uči. da zakon je sv. zakrament, na -drugi strani se pa po nosu bije in prepoveduje .zakon svoji duhovščini. Kaka nedoslednost! Nadalje Rim uči, da j«e Krist u-stanovil' zakon. Ali je to res? Ali se niso ljudje «prej močili«? Ali ni Bog «sami v starem testamentu dal pravila in navod' za zakon? Ali ne sega krščanski za«kon celo do prvega človeka Adama, ko mu j«ei Bog sa«m dal Evo za ženo ? Pa pustimo to rimsko meznostnost na stran za sedai in noglejmo kaj pravi .kardinal Gibbons v svojem “Faith of our Fathers ’’stran 457 : Allthough Celibacy is not expressly enforced by our Savior, it is1, however, commended so strongly by Himself and His Disciples, both by word and by example,
that the' church felt it her duty to lay it down as a law”. Toraj Odrešenik le ni pos«tavil «celibata; da ga pa je priporočal on kakor tudi njegovi apostolipa se gospod Gibbons grdo moti. Ravno nasprotno je. Krist in njegovi učenci so povsod zakon priporočali in to vidimo vse povsod v sv. pismu, kar bodemo videli v «prihodnjem čle«nu 4. Ali so Kristovi učenci — apo-stoli učili, da se naj duhovni žene?
Apostoli so gotovo in brezdivo-■mno to učili, kar nam »pričuje sledeče:
I. Cor. 7—<2. Da ue bo preše-štvanja naj ima vsak mož svojo žetao in vsaka žena svojega moža.
Heb. 18'—4. Zaikon je v ,vs«e«m časten in postelj je neomadeževana.
Ali ni to dovolj jasno. Gori je direktno rečeno vsakdo, žena in mož naj stopita v zakon in du-hovščina, kakor tudi nune niso izvzete. In če še to ni zadostno potem, naj svtldoči ta le odstavek: I. Tim. 3—2, ki pravi: “Škof ,, ne s«me' biti sumničen. mora biti soprog «ene žene, vigilanten, trezen, dobrega vedenja, gostoljuben i n. zrno že n učenja.”
In vzrok, zakaj naj bo oženjen pa vidimo v sledečih vrsticah:
I. Tim. 3'—S. “«Če mo«ž ne zna gospodariti v svoji lastni hiši, kako naj potem« oskrbuje hišo «boga?”
I. Tim. 3—12. “Naj bodejo di-ja'koni sop'rogi« ene «žene itd.” Menda za ta člen ni potrebno navajati več dokazil.
(Dalje prihodnjič.)
ČLOVEŠKI ČAS ŽIVLJENJA.
Zanimivi bilježki učenjakov.
Navadno se «čudimo ako čitamo, ■da so 'ljudje v starosti 100 let pri polni duševni moči «svoj rojstni dan obhajali.
In vendar ni to nekaj vseskozi izvanrednega, kakor se navadno misli. Staremu Hufeland, potem . profesorjem Metschnikoff, Pil tiger, Pel, H a mli n n in drugim se imamo zahvaliti za silno zanimive sestave «čtz nenavadno «živijensko dolgotraj'noist pri ljudeh, iz katerih tu nekaj posebno karakterističnega podamo. Na čelu dolgega življa koraka St. Mungo, ustanovitelj staroslavne vladikovin.e Glasgow, koji je dočakal starost 185 let. isto starost je clo«še«gel neki mož «po imenu Peter Zorsay, kateri je živel od leta 1539 do 1724. Neki angleški kmet Tomaž Parre j«e doživel starost 152 let in je imel 127 let starega sina. Raz-ve«n «svoje. starosti, zadobil si je slavje s te«m, «ki je njegovo truplo veliki anatomi Harvey raztelesil. Z 101 leti 'bil je še Tomaž zara-di pregreška proti nravnosti kaznovan, in v starosti 120 let se je o«že-nil z neko vdovo, katera se j«e izrazila, da ni njegovo visoko starost v ničemur opazila. H. Jenkins, koji je leta-1670 v Yorkshire umrl, je dosegel življenško dobo 169 let. Malo pred smrtjo je moral pred sodiščem o ne«ki stvari pričati, koja se je pred 140' leti dogodila. Kirurg — ranocelnik — 'Politman, rojen Lotarimčan je svoj 140. rojstni1 «dan v popolni či-losti obhajal. Na dan pred njegovo smrtjo je še s«vo.io soprogo operiral katera je bila za rakom nevarno 'bolna. Pri t«em se' je o njem pripovedovalo, d«a je bil od 25. leta dalje vsaki dan — pijan. Takisto nezdravo je živel kirurg: E«spa«gao v Garoni, zaradi tega je tudi smel «živeti samo 112 let. Tudi Elisabeta Durieux, je dosegla lepo starost 140' let vzlic temu, «da ni redno živela. Govorilo se je, da je vsaki dau 40 škodielic kave za-v'žila. Le malo čez 70 centimetrov visoka pritlikavka Elisbet Walson je bila 150 let stara in Jakob Donald, velikan 'bliža 2y2 metra visok je živel pa 120 let. Konečn> naj še omenimo izjavo profesorja Hermana o «nekem« angleškem' kmetu, koji je v starosti 100 let umrl, zapustil je vdovo in številno «otrok, od katerih je bil najstarejši 108 let in najmlajši 9 let star. —
Bogato zlatopolje.
■Neki J. B. Incle je po naključ-j«u zasledil v miehikanski .'državi Oaxaca, 45 imilj od Sierra «Blanca, ob železnici Vera Cruz in «Pacific zlatopolje, katero':je najbogatejše «zlata, kar «se« jih je do sedaj našlo v Mehiki. Zlato vsebujočo zemljo so «geologi na državnem vseučilišču v Kansasu« preiskali in našli, da je najbogatejša zlata, kar so do se«daj doposlane zemlje preiskovali. Novo najdeno zlatopolje meri 22.000 akrov.
ČUDEN TESTAMENT.
Ne v,straši se, ko barja brastje vije — Po budi miri tudi solnee sije-
Fair miljonoun oseb, ki precujejo po cele noči, le radi skrbi za vsemogočni dolar, naj služi teh par vrstic v tolažbo, okrepčilo, mir in pogiulm. ¡Prepričam sem, da vsaka minuta v Iživljenju labko osreči naj o biupane jšega s debelim1 dohodkom od ene ,ali druge strani. Nikoli me smem» obupati, potem če prav zadnja ura tolče.
¡Pa pojdimo k stvari s pripombo, da me obupaš predno prečrtaš te vrstice.
Ali nimaš mogoče .bogate prijatelje ali sorodnike? 'če ne, to nič ne de. .Mogoče, da .si bil nekoč v svojem življenju dober in prijazen s čigar j evo mačko?
“Bodi dobra muiciki in nikoli se ne boš kesala”, je rekla gospa S. Polak, ko je ležala bolna na svojem domu na 290 zap. 12 ceste v New Yorku. Te besede so veljale gospi W. Porter, n jeni strežnici.
“Jaz ne bom dolgo živela”, je rekla, “in vi pa skrbite za mojo miuciko po .moji smirti, pa tudi sedaj lepo ravnajte ž njo,. Glejte, da dobi vsaki dan dvakrat skodelico mleka.”
Gospa Porter je čislala mačke in spolnovala je željo bolnice. To je: bolnico do srca gimilo in nekega dne pokliče odvetnika, da ji napiše poslednjo voljo, iv kateri se je tudi spomnila na s>vo jo strežnico.
Par tednov za tem je bolnica Timarla in strežnica se je naselila z mačko vred na 306 zap. 1 ceste' v New Yorku. Trudila se je dobiti druzega dela, a brez vspeba. Imela je le še en dolar, — a up na delo — kaj še ! Pismo od odvetnika! Grozno! Vendar upala je. In ni se motila. V istem ji je bilo naznanjeno, da ji je gospa Polak volila $5,000, za dobrote, ki j ib je izkazala njeni mački.
Toda če premišljuješ in se ne moreš domisliti, da bi kedaj v svojem življenju storil uslugo kaki mački, ti vseeno še ni treba obupati. Mogoče, da si kedaj v svojem življenju ponudil komu neznatno svoto na dolg. Ge si, potem se zanašaj na usodo slično g. Jen-nie McConnell, katera je bila prijateljica H. J. .De ¡Saxe, new yor-škega zobozdravnika.
Ta De Saxe je obolel in zdravniki so mu svetov alii, da naj gre v gorkejše kraje. Ker je pa Jennie mislila, da zobozdravnik nima potrebnega denarja za pot, mu je ona, vkljub temu, da je bda ubož-na, ponudila ves denar, katerega si je: prihranila. On je njen»' ponudba odklonil, rekoč, da ima sam denar.
Leta 1904 je zobozdravnik umrl na svojem domu in zapustil premoženje cenjeno $15.000 od katerih je volil $3,000 gospodični McConnell, s .pripombo :
“To svoto ji zapuščan iz globokega spoštovanja pravega prijateljstva in dobrote, katero mi je ¡hotela izkazati pred nekaj leti, ko sem obolel in ona, misleč, da nimam potrebnega denarja za zdravljenje, mi je ponudila dobrotljivo roko. Ta izvamredna njena dobrota me je ganila in sedaj, ko u-iniram,, zapuščam to svoto, dobri, plemeniti in moralni ženi v znak hvaležnosti. ’ *
Ali si tedaj tudi ti posodil komu denar? če nisi, nikar ne obupaj. Mogoče pa se je pripetilo, da si rešil komu življenje ,ali ga obvaroval smrtne nevarnosti, če si rešitelj življenja, lahko pričakuješ, da boš nekega dne dedič velike zapuščine. Čita.i čuden prkner-ljaj zamorca Daniela Prime v Easton, Pa.
¡V civilni vojski, Prime je bil podporočnik stotnije II, 54 Massachusetts prostovoljnega reg. Jonathan Moore iz Jackson, Mich. je bil tedaj nadporočnik v 11. Reg. Ta oba sta bila pri zavzetju trdnjave 'Sumter. Moore je bil pri naskoku zadet v levo nogo in kri mu bi bila odtekla, ko ne bi na srečo prišel 'Prime, 'kateri je strgal iz sebe svojo suknjo in srajco ter mu obvezal rano. Moore se .mu je zahvalil in vprašal po dobrotnikovem imenu.
Štirideset let je minulo in Prime je zgubil vsako sled o možu, katerega je rešil. Bilo je meseca januarja leta 1903, ko je dobil Prime pismo od nekega odvetmka iz Michigana, v katerem mu naznanja, da Moore je mrtev in mu zapušča $15,000. —
Seveda vsakdo ni tako srečen, da 'bi kedaj igral junaško vlogo rešitelja, ali da bi bil dober kaki
mački ali psu. Tudi ljubezen igra večkrat lepo vlogo. Tako je n. pr. Augustin Holden iz Franklina, N. Y. postal ne vede dedič $10.000. Pripetilo pa se je tako. Pred o-senmajstimi leti je šel v Flushing, L. I., da razproda domače pridelke, kot jajca, maslo in take stvari. Gospe Mary 'Berrion, vdovi, se je Holdan priljubil (a on o tem ni vedel ničesar) in. ko ,ie ista u-mria v 81 letu svoje starosti mu | je volila $10.000. Ali ni prijetno ljubljen biti in zato 'tako lepo nagrado dobiti?
Vsi ljudje na svetu: pa nismo tako lepi, da se bi starim bogatim vdovam ali vdovcem dopali. Zato je pa še več drugih potov, po 'katerih se lahko' pride do zapuščin.
Recimo n. pr., da se kaka stara trcijalka zanima za zveličanje kosmate duše kakega znanca, ki noče v cerkev hoditi, potem se lahko pripeti, kakor se je dogodilo s Petrom Paulson, farmarjem,, ¡ki je živel '20 milj od 'La Cross,. Wise. Njegova mati, ki je umrla 1. 1906 in zapustila premoženje v vrednosti $1500, je v svoji oporoki volila vse svoje premoženje svojemu sinu, pod pogojem, da isti gre vsako nedeljo za dobo 15 let k maši. Pripomniti pa je. da naj-bližja cerkev od iPaulsonovega doma je bila 10 milj oddaljena in ker je bil pa 'Paulson reven, da še lastnega konja ni imel, bi moral potem takem hoditi k maši, to je vsako nedeljo najmanj 20 milj.
Paulsonu ta ideja ni šla v glavo, prvič, ker j.e bila pot predolga, drugič, ker se ni došti brigal za cerkev in tret jič 'ker zapuščina je bila premajhna, da bi se splačalo v cerkev hoditi. Šel je to raj na okrožno sodišče, da bi oporoko ovrgel, a. niše mu posrečilo in nazadnje se je le odločil, da spolni materine, želje rekoč: “V cerkev bom' šel', pa molil ne bom.”
:V časih se pa pripeti, da bi dedič rajše videl, ako se ga ne bi volitelj v ¡svoji oporoki spomnil. Tak dedič je Warren 'Simpson, bobnar v Cbhosset, Mich. ¡Samuel Sanibom, ki je umrl leta 1871, je volil, da se izroči njegovo truplo Harvard Učilišču za anatomičma proučavanja, a iz kože pa se naj napravita dva bobna, ¡katera se naj izročita Simpsonu, pod pogojem,, da ta gre ob letnici bitke na Bunker Hill, in razbija po bobnih ko solnee izide koračnico '‘Yankee Doodle”.
Ta le ¡Simpson ni’ dosti podedoval in se tudi ni veselili zapušči-nt,, še manj vesel pa je bil dedič Tomiaž May.
.Oporoka kneza Pembroke je obsegala med drugim tudi sledeči klausel:
“Tomažu May, kateremu sem razbil nos prigodem maškaradne veselice volim pet šilingov. Moj prvotni uimen je bil, da bi mu več volil), pa vsi ¡ki' poznajo njegovo zgodovin» v parlamentu, bodejo smatrali še to svoto previsokim. ’ ’
.Nekateri ljudje se spominjajo v »porokah tudi svojih živali. Zakaj , to imajo razne vzroke. Psi navadno igrajo največjo ulogo, Potem so mačke, konji, ¡papige, o-pi-ce itd. Tako je n. pr. Joseph Melohior, bogat skopuh v Seattlu ki je umri. pred' par leti volil celo svojo zapuščino v vrednosti pol miljena dolarjev mestu, a ker mu je mesto ne dolgo pred smrtjo u-kazalo, da mora svoje stanovanje pocediti ga je ta ukaz tako vjezil, da je predelal »poroko, v kateri je zahteval, da se iz njegove zapuščine postavi spomenik njegov verna psu, katerega je poulična kara Ubila. Seveda t» se ni zgodilo, ker sodišča so1 'stvar drugače razsodila in pes še danes počiva v svojem nezaznamovanem grobu.
Zatora j: Upajmo!
Zamotano sorodstvo. — Neki
nemški polk je dobil sledeče pismo: “Z žalostno roko primem za pero, da obvestim polk, da je o-perkajev sin R. F. proti moji ženi, ki je njegova teta, njegov stari oče od1 očetove strani je moje žena matere brat, in babica ¡moje žene, očetove sestre, in njene matere oče je moje žene matere brat in s tem še niso v sorodu. Pa je šel k sodišču in prisegel, da nista v sorodu. Kaj koristi visoka šola, če ni znanja in omike. Želim, da bi tega človeka pri polku ne spoštovali več in bi ne bil deležen nobenega društva.”
Rojaki!
V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo.
ČAROVNIŠKE PRAVDE.
V Luksenburgu neznansko število v 224 letih.
Bred nedavnim je izdal profesor van Werveke v Luksenburgu opis čarovniških pravd v luksen-buršiki deželi.
Prve do danes znane pravde datirajo izza leta 1456 in .poslednje izza leta 1680. Van Werveke je do pred malo časom 1000 pravdnih spisov preiskal in ves mat-er-jal še ni izčrpan. K temu je še komaj ena četrtina vseh spisov o-hran,jenih. Razvidno je, da je bilo v luksemburškem kraju ogromno število najmanje 30.000 takšnih pravd, katerim je sledilo okoli
20.000	smrtnih kazni. In ¡vse to pri enem prebivalstvu od 250.000 ljudi in v teku 224 letu.
Je na pr. kakšen tožinik, ali pravo den.uneijant, kako osebo o-vadil, da ima 'z hudičem zvezo, tako je bila vpeljana preiskava. Taki tožniki, pravo ovaduhi so si naredili opravek iz čarovniškega 'vohunstva. In kaj: se ni vise natolcevalo čarovništvu: Blagostanje, sorodstvo takih, .ki so že bili coper-nije obtoženi, navzočnost na polju malo časa predno je toča pobila, znanje, lične poteze, mlačnost ali pa prevelika marljivost v obisku božje službe. Nobena starost in noben spol ni se 'varoval pred obtožbo: otrok sedmih let in 901etni starček, možje in žene, duhovniki in posvetujaki so šli na gromado. ¡Obtožba je že bila toliko kot obsodba; med 1000 obtožb ste bili' komaj dve zavrjeni.
<3e je bila obtožba zaradi čarovništva proti komu naperjena, tako ,se je pričela- proti dotičnemu tajna preiskava: čes «las o njem, življenju in drugih odnosa jih; a cesto j:e preiskava izostala in obtoženca se je kar za.prlo v strogo ječo. Čarovni zapori so bili temni in mokre luknje, popolnoma pod zemljo. ¡Stopnic ni 'bilo tja doli, marveč spuščali so nesrečneže po vrvi, ali so jih kar pometali doli v luknje; gnila slama jiiim je ¡bila ležišče, ali pa tudi gola tla, voda in kruh je bila hrana, katera je bila obtožencu pri sestavu pravdnih stroškov, toliko visoko zara-čunjiena, za katere svote bi bil lahko razkošno živel. Verige na rokah in nogah, k temu včasih še železni ovratniki, tako da vsaki poskus pobegniti je bil docela izključen. Iz tega brloga je bil ko-nječno obtoženi pred sodnika priveden. Vprašanja so bila tako stavljena, da je bilo edino za odgovarjati “da” ali “ne”. Je obtoženi obtožbo izbddbijai in se branil, šlo se je k mučenju. Naj-prvo se1 mu je mučilno orodje predložilo ter se uporaba obrazložila ; je ostal trdovraten, tako je krvnik — rabelj — v akcijo nastopil. Akoravno je bila mera trpinčenja natančno določena in predpisana, storil je krvnik svoje, to je: več kot je bilo predpisano. Do golega slečeni, so bili čarovnik ali čaro vnica po znamen j ih —- mo-zole, bradavice itd'. — preiskani; gorje onemu koji je imel rojstno znamenje, veljalo je to za čarovno -znamenje in krivda je bila dokazana. Mučenje se je toliko časa nadaljevalo, dokler se je priznanje krivde izsililo, dva, tri dni zaporedoma. pri čemur se je trpinčilo po dvanajst ur neprenehoma. I.n kateri nesrečnež ne bi bil pri tem obstal ali priipoznal krivdo, v tem- slučaju je pač bila smrt na "■romadi rešiteljica. In med tem, ko je bil človek od zverinskega krvnika razmrcvaren, so imeli biti sodniki navzoči: toda pripetilo se je, da so oni v kaki drugi sobi pri jedi in pijači, ali bolje rečeno pri žretju in žlempanju čas kratili, kajti obtoženi je moral vse plačati. Je bila njegova “krivda” dognana, tako je bilo vse njegovo imetje zaplenjeno, im če je bil nedolžnega spoznan, moral je vseeno vse plačati. Pri takih sodnih stroških, pitali so se sodniki, sodL niiski pisarji' in pa krvnik; mnogo čarovnih pravd vpeljati, je bilo že iz finančnih ozirov priporočljivo. Če je tedaj obtoženi pod muko natezalnic pripoznal zvezo z .hudičem, potem je vzplamtela gromada. Ako se mu ni moglo ničesar dokazati, vendar .ie cesto vsled prestane muke storil konec Prismojeno praznoverstvo. grozna nevednost in grabežljivost so bili vzrok temu sramotnemu početju.
Dostaviti nam je še. da leta 1456, na koji čas se profesor van Werveke opira z njegovimi preiskavami, še ni bilo Martin Lutra, tedaj je vladala .povsem pristna in edino zveličavna krščanska cer-
kev, namreč Rimska. Ona je porodila bajke o copernicah, o hudičevi zvezi, in ona je porodila za kazen — gromado. na katerih je neštetih ste- in sto tisočev nedolžnih žrtev grozen konec storilo.
Danes ve vsak količkaj razumen človek, da čarovništvo, hudič oekel in take .budalosti med brezmejni humibug spadajo in zgražati se mora vsaki nad v nebo vpijoča hudodelstva in grozne umore katere je ta “edino zveličavna cerkev” doprinesla.
In najlepša je pa še ta, da v dvajsetimi stoletju se dobi zelo malo duhovnikov, 'kateri bi čarovništvo, obsedenost in take “lepe” Stvari javno zanikavali. Nasprotno le resnica! In da je temu tako, bomo v eni prihodnjih številk “Glas ¡Svobode” prinesli dokaz.
SALOON
Sylv. Kramaršič
137 Mam St.
LA SALLE, ILL.
Sveže Schoenhofen pivo vedno na čepu. Fine sobe za potnike vedno na razpolajo.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL 0'A.NAL 1386
lovensko Narodno Samostojno • Društvo h!£
V RAVENSDALE, WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgto\vn pri Frank Ludwig-u v prvem nadstropju
“Jaz še nimam hranilne vloge.”
Sramujte se, da marate to priznati. Vsaka pomoč se Vam sedaj ponuja, da imate denar ali na obrestih ali na čekovnem računu. Nata banka je odprta od 6. do 8. ure veter vsako SOBOTO.
Industrial Savings Bank



t
POZOR, SLOVENCI! t
Od 1. junija 1908 do 1 marca 1909 sem prodal zemlje za 92,760 tolarjev
54 Slovencev je tukaj naseljenih in vsakdo je dobil, kar je kupil.
Slovenci, ako hočete svoj dom, kupite zemljo v lepih' krajih in po ceni. Pridite sem in oglejte si naše kraje
Jaz ne prodajam lastno zemljo, ker je nimam, pač pa zastopam 100.000 akrov zemljišča različnih posestnikov, od katerih se neposredno kupi zemlja.
Vse posestne pravice Da razpolago, predno se en cent
plača.
Obdelane kmetije in gozd od 40—25,000 akrov skupaj. Plačilni pogoji najlažji.
F. GRAM, Naylor, Mo.,
Član državnega naselniškega urada.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
580 So. Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
V TISKU JE ZANIMIVA KNJIGA;
Krvava noč v Ljubljani.
Zgodovinska narodna drama s petjem v štirih dejanjih. V isti knjigi bode tudi povest iz življenja ameriških Slovencev:
NAJDENO SRCE.
Cena knjigi 40c- za stari kraj K 2.00 — sprejemajo se tudi avstrijske znamke. Naroča se pri	,
‘‘CLEVELANDSKA AMERIKA”, 6179 St. Clair Ave. in JACOB HOČEVAR, 863 E. 73. St., N E., Cleveland, O
652 Blue Islatid Ave.
3% obresti na vloge. Občuje se v nemškem, češkem in poljskem jeziku.
Telefon: Canal 2300
Dr, Jan Depelka
zdravnik in OPERATER

izprašan na češki univerzi v Pragi, bivši c. kr. vojni zdravnik, s 20 letnimi izkušnjami v Europi in Ameriki; zdravi zajamčeno, vspešno in primeroma ceno. Zdravniške pomoči iska-joči rojaki Slovani naj se zaupljivo zglasijo
V THALIA HALL. 467 W. 18. in Allport St.
Podpisani naznanjam
Slovencu in Hrvatom
datočim v	Qpt'fctlT'Li
zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na
680 BLUE ISLAND AVENUE
Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za 15e s kozarcem plve ali vina.
IG. F. HALLER, lastnik
ki toči najboljša Kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno!
* Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
Jos. Bernard, 620 Bine Island Ave.
TELEFON Canal 842
rj———»
ATLAS BREWING C0.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAQER | MAGNET | GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Ne trpite radi sramožljivosti.
K° se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C. G. Fouček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nikov se hitro In točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte
S'
M. A. WEISSK0PF, M. D.
----- ZDBAVNIK IN RANOCELNIK -
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojini domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1.—3. ura popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8—10,
t ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
Q
0=
aC3