244. številka. Ljubljana, v sredo 24. oktobra XVI. leto. 1883. Ictiaja vsak dan ivt^er, isim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerake dežele %a vuv leto 16 gld., s» pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., t jeden mesec 1 gld. <0 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 11 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr . za \e leu meaor 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se p 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko Teč, kolikor poštnina anala. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po F> kr. če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljnbija?.i v Frana Kolmana hifti t Gledališka stolba*. D p ravni fit v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vac nduiunstrativne stvari. Celjski porotniki. (Iz Spod. Štajerske.) II. Kakor smo videli, določuje § 9 n. p , da morajo c. kr. okrajni glavarji, v mestih Mariboru in v Celji pa župan, zaznumenovati od tistih mož, katerih imena so v prvotnem imeniku, najsposobnejše in najvrednejše. Ta postavna določba je nekako čudna. Ali more c. kr. okrajni glavar vse može svojega glavarstva le poznati, da ne rečem, objektivno soditi: ta je umen, posten, pravičen, značajen mož, torej vreden in sposoben, da postane porotnik, ta pa ne? Njegovo zaznamenovanje bo torej bolje ali manje površno in jednostransko. Objektivnost bila bi ie prej pričakovati, ko bi bila tukaj (na spodnjem Štajerskem) samo jedna politična stranka. Tukaj pa sti dve stranki, in pri vsakem koraku, ki ga storimo, vidimo, da so naši okrajni glavarji v svojih nazorih v nasprotnem taboru. Slovenski jez k, slovenske težnje so jim nesimpatične, in može, ki zastopajo te težnje, smatrajo za sitneže ali celo za svoje nasprotnike; v jezikovnih vprašanjih usilimo namreč najmanjše stvari našim birokratom še le po hudih bojih, in v teh bojih, katere bijemo pod zastavo glasov itega §. 19. in v katerih se pri nas kon-centruje vse javno življenje, vidijo vsakega Slovenca, ki je le nekoliko razumnejši v naših, hvala Bogu, že prav gostih vrstah in tako jim je naroden Slove nec že naraven nasprotnik. Z nemškutarji jih pa vežejo iste težnje; čut skupnosti vlada mej njimi. Če je kje v celem glavarstvu kak nemčur^ gotovo ga poznajo, ker pridejo ž njim kot bojnim tovarišem v ožjo dotiko. Nemčur, naj ima Še tako prazno glavo, zdi se jim že zaradi tega, ker je nemčur, razboren, pameten, značajen možak, kajti zastopa isto mnenje, iste nazore, kakor oni. In ko je treba, da v oktobru naj glavar zaznamenuje razborne, pametne, zna- čajne može za porotnike, ni-li razumljivo, da kot take zaznamenuje — nemčurjeV — In tako pride, da je letni imenik porotnikov tako rekoč najlepši cvet vsega nemčurstva na južnem Štajerskem. Slovenec je redka, bela vrana mej njimi. V Mariboru zaznamenuje župan te za porot-niški posel sposobne in vredne može, župan, katerega je volila stranka in mu podelila to častno službo. On, strankar, bo zopet kot take može za-znamenoval večinoma le pristaše svoje stranke. Tako urejeni prvotni imeuiki pridejo v Celje. Predseinik okrožne sodnije, znan prijatelj slovenskega jezika in Slovencev, dobi te pole, izvoli izmej sodnikov tri jednake prijatelje slovenskega jezika in jednake tri zaupne može v komisij on, kateri naj, kakor § 14 n. p. določuje, iz letnih imenikov izbere najsposobnejše in najvrednejše može. Ali je to mogoče? — Od kod bode ta sedmorica poznala vse može spodnje Štajerske ? Navezani so ti gospodje po polnem na poroftilo, na objektivno poročilo — kakor smo videli - c. kr. okrajnih glavarjev. Ta sedmorica dene potem, kakor to postava zahteva, imena, ki so v prvotnih imenikih, v drobno rešeto ter jih prerešeta. In tu padejo kot predrobni, kot pravi zaji ali zona, skoraj vsi narodnjaki definitivno kroz vitre. Ostanejo pa v rešetu (v letnem imeniku) vsi odličnejši naši nasprotniki, tudi če ne vedo nič slovenski, akoravno §§. 9. in 14. to znanje odločno zahtevata. Tako pride, — da samo jeden slučaj navedem, — da sta n. pr. 31. julija t. 1. pri obravnavi proti jedino le slovenskega jezika zmožnemu Krajger ju 2 porotnika izmej 12 sama pred ohrav navo se izjavila, da ne razumeta besedice slovenski*). Tako je možno, da ima Maribor sam s svojimi 17.628 prebivalci 137 porotnikov, vsi prebivalci *) Gg. Simlingcr in Sct.midt. Glej „Slov. Narod* z 22. avg. t. 1. fit 191. na deželi pa, katerih je okoli 855.000, le 117, reci sto sedemnajst. Na Maribor pride torej, ker je vseh porotnikov 558, ravno četrtina. Će se je trdilo, da mora skoraj k vsakej obravnavi l/i ah V« del porotnikov iz Maribora v Celje romati, jo to popolnem resnično. Pri zadnjej pravdi „Slov. Gospodarja" G. t. m. bili so izmej 12 porotnikov trije Mariborčani, torej četrtina, ki so tukaj izrekli svoj verdikt nad omenjenim listom. Jeden teh Mariborčanov je bil tudi njihov načelnik. — Nasprotno pa pride na 355.000 kmetskega prebivalstva samo jedna petina, to je 117 porotnikov, četiri petine ali 441 porotnikov pa na 70—80.000 meščanskega in tržanskega prebivalstva. Pa tudi, kako čudno so razdeljeni porotniki na posamični mesta in trge. Naj uikdo ne ugovarja, da je že tako: v tem mestu je več umnih mož, v drugem pa manj, in /uradi tega nejednaka razdelitev ; kajti le površni pogled na letni imenik ovrže tak ugovor popolnem. Če bi tak ugovor bil utemeljen, morali bi v uekaterib mestih iu trgih biti sami bedaki, v drugih pa sama izbrana inteligenca. Ptuj s svojimi 3—4 tisoči prebivalci ima 2(i porotnikov; trg sv. Lenart v Slov. Goricah, ki broji nekaj čez 500 prebivalcev, pa 10. Poglejmo si pa narodno Središče, še jedenkrat tako velik trg, koliko pa ima to porotnikov? Ta veliki trg, ki postavi do 100 volilcev, ima samo j e-duega moža, ki je kot pošten, pravičen, znaf.HJen, razboren mož sposoben in vreden, da je porotnik; in še ta je — o ironija — priseljenec Prus, ki le za silo slovenski razume!! Jedini Nemec v celem trgu, pa so ga /.vesto pobrali, neso pozabili nanj! V prejšnjih časih imelo je Središče precej sposobnih in vrednih mož za porotniški posel; ali so ti vsi na mah uesposobni postali ? Ali deželni posla- LISTEK. Maska. (Nem&ki spisal EV. Gaudy, poslovenil I. P.) (Dalje.) Sitnejšega položaja bi našemu plemenitniku, ki ni imel več bora v žepu, ne bila lahko mogla napraviti. K sreči nosil je masko, sicer bi bila videla dama, da mu je kri sinila v glavo; tako pa ni zapazila njegove zadrege, ali saj delala se je, kakor bi je ne zapazila. Trdnejše se je oklenila njegove roke in potegnila ga k omenjenej igralnej mizi. Ona je bila tista, ki je dozdaj imela največ sreči* pri igranji, zato jo je vedno oblegalo veliko število pointeurjev. Maska ni pustila časa gospodu Gncciju, da bi bil mogel izustiti sramotno priznanje o zgubljenih cekinih, in vrgla je hitro Štiri zvitke zlata na jedno karto. In dobila je. Predrzna igralka je podvojila, potrojila svojo stavo — in njeno tveganje spremlje-vala je sreča. V polurnem obroku nakopičilo se je zlato pred njima. „Igra me preveč razburja", rekla je maska. „Pojdive malo okrog, in vi skrbite za najino bla-gajnico". Ugo je hitro pograbil v svoje žepe toliko zlata, kolikor ga je mogel notri spraviti, za ostalo si je pa dal napraviti menjico od bankirja, potem je pa hitel poiskat skrivnostno krasotico. Mej ljubljencem b praznim, in onim s polnim žepom je jako velik razloček. Vsa otožnost izginila je s plemenitni-kovega obraza. Bil je kakor premenjen, bil je zopet oni veseli, šaljivi in uljudni Ugo Gricci, ki je bil že več let predmet zavida vseh BeneČank. Silno je prosil neznanko, katero je imenoval svoj čuvalni duh, dobrotljivo vilo, in nebo ve, kaj še vse, da bi se mu dala spoznati. „Ne mogel bi se potolažiti, signora, ko bi ne zvedel imena Čudovite čarovnice, katera mi je skazala svojo milost, ko bi ne imel priložnosti pokazati z dosmrtnimi uslugami, da nesem nehvaležen". „Le počasi, počasi, blagorodni gospod", glasil se je odgovor. „Od kod pa veste vi, da sem jaz tista ? Morda je le moja prijateljica — kako hočete ločiti naju?" Plemenitnik se je bil sicer oddaljil samo za jeden trenutek od obeh, in mej igro govoril je le z jedno samo damo — zato ga je tembolj osupnil nepričakovani ugovor, in z začetka je res mislil, da se je na napačno obrnil: zmoto, katero je pospeševal razen omenjene vnanje podobnosti še podobni, ali pa pod masko lahko pretvorljivi organ. „Jaz posvetim svoje usluge", odgovoril je po kratkem premišljevanji Ugo, „om izmej vaju, katera me je prva nagovorila, in če se popolnem ne motim, ste bili vi, madona". ,,Vi boste morda obžalovali", odgovorila je nagovorjena maska, ki je bila res tista, katero je mislil plemenitnik, „da ste zaupali najzmotljivejšemu vseh čutov. Pa naj bo kakor hoče, jaz sprejmem vaše usluge, ne da bi premišljevala, ali se imam za to zahvaliti udarcu s pahljačo ali mojej sreči v igri. Vender vam svetujem, bodite nesebični kakor jaz, pa vender nikarte popolnem opreti se z mojo tovaršico. Morda boste kedaj obžalovali svojo zmoto. Midve svi na videz jako podobni, in vender —tt „Mej nama je", utaknila se je druga smeje' se v besedo, „velik razloček. Jedna izmej naju more po vBej pravici veljati za lepo, druga je pa strašno grda. Glejte tedaj gospod Ugo, da prav izberete, in ne ujamete kavke mesto goloba". (Dalje prih.) nec in župan pri sv. Petru pri Mariboru g. Fluher obsojajo učenjaki in taka se morajo skušati zabraniti, res ne bi bil ravno tako sposoben za porotnika, Da pa to ni tako lahka stvar, kakor se v obče misli, kakor onih 117 kmetov? Kaj pa deželni poslanec ne bom tukaj pretresoval. Z mojim nasvetom se bo g. Kukovee v Ljutomeru, čegar ime zaman iščeč v dalo morebiti v.iaj nekoliko doseči, imeniku : ali on ne bi bil sposoben »n vreden, da | Preidem k svojemu drugemu nasvetu, da se je porotnik, pač pa vsi onib 10 Ljutomerčanov? ; naloži sto procentov deželnih priklad na davek Ali naj bo s tem dosti! V kratkem dobimo j za točenje žganja, itak nov porotniški imenik za leto 1884, in takrat j Gospoda moja, žganje, pred vsem spiritovo si oglejmo nataučneje, kako da so razdeljeni po- j žganje, se daje primerjati kugi sedanjega veka. Ono rotniki na posamična glavarstva, koliko je izmej vseh,; ne umori naglo, ali kdor se pitju žganja podvrže, katere smemo računiti, da so Slovenci itd. (Konec prih.) Deželni zbor kranjski. (XIII. seja dne 17. ok tobra 1 8 8 3.) je izgubljen za človeško družbo. Že pred tridesetimi leti je naš nepozabljivi Slomšek, ta veliki poznavalec ljudstva slabih napak, popisoval slabe nasledke žgane pijače in s svojo k srcu segaiočo besedo svaril pred uživanjem žganih pijač. Od iste dobe sem pa so skoraj popolnem izginili mali ko- Posianec Svetec poroča o ostalih paragrafih volilne reforme od §. 35. počenši, kateri se vsi brez tlički za destiliranje brinjevca, slivovke in razgovora vzprejmo Deželni glavar grof Thurn naznanja, da bode tretje branje volilne reforme prva točka na dnevnem redu prihodnje seje. Poslanec dr. Samec utemeljuje svoj samostalni predlog glede povekšauja takse za ženitev-ske oglasnice in 100% doklade na davek za prodajo žganja. Dr. Samec pravi: „Slavni zbor! Ko sem si vzel čast v tem slavnem zboru staviti svoj nasvet, imel sem pred očmi tisto rano na telesu našega naroda, katera, bojim se skoraj reči, neozdravljivo dalje sega po zdravih delih, tisto kalamiteto, katero imamo mi skupno z diugimi Slovani, Germani in Romani, imel sem tudi pred očmi množino tistih nesrečnih ijudij, kateri pohabljeni na telesu ali na duhu ostanek dnij, ki ga imajo še pred seboj, zasluženo ali nezasluženo prosijo kruha in strehe, če še celo neso taki, da prositi ne morejo. Prvi moj nasvet gre na to, da se spremeni št. 3. deželnega zakona 5. dne decembra 1868 in odstavek 4. tarifa občinskih taks. Takse za ženitev-ske zglasnice se naj povišajo ua dvajset goldinarjev, pet goldinarjev ostane kakor dozdaj v občinski blagajnici, petnajst goldinarjev pa naj se izroči koncem vsacega poluletja deželnemu odboru, kot donesek fondu za ustanovo deželnih hiralnic. Slavni zbor je že v tem zasedanji izročil nasvet g. poslanca Klun-a v pretresovanje gospodarskemu odseku, nasvet, ki namerava omejiti prosto ženitovanje. Gospoda moja, jaz si ne prisojam sodbe o namerovauem uspehu take omejitve, ne vem, ali bode potem revščina in število potepuhov manjši, to pa je gotovo, da ves naš narod želi in od nas zahteva, da v tej zadevi kaj ukrenemo. Množitev ljudstva sicer ni vselej uzrok revščine. To vidimo, ako primerjamo Angleško in Indijance v južni Ameriki. Na Angleškem živi po 7 00 0 ljudij ua jedni kvadratni milji, ludijani pa lakote umirajo, ako jih več nego šestnajst na jedni kvadratni milji, akoravno rodovitne zemlje, prebiva. Ni samo število ljudij to, kar dela revščino, ampak nedostatek obrtnije, kupčije, pomanjkanje železniških cest in železne euergije angleške. V vsem tem pa je treba omike, ki jedina pelje k spoznavanju lastnih močij in brzda strasti. Kjer pa teh faktorjev ni, tam pelje pomnoženje ljudstva do revščine. Naravno je, da se človeku prirojeno nagnenje ne more z lahka iztrebiti, zaradi tega mora človeška družba vselej zle nasledke pre našati in si sama pomagati. Nepremišljeno ženitovanje obsojujejo učenjaki, ali zdravila zoper to nam ne morejo pravega povedati, ako nečemo pritrditi Bvetu Malthusa, ki pravi, da se taki ljudje prepuste samim sebi, to je poginu. Moj nasvet ne bo oviral ženitve, pri bogatih ne, ker je ljubezen dražja ko celi svet, ti bodo prav radi plačevali to malo ustop-nino v raj zakonske sreče; pri ubožnejših ne, ker to ni svota, katere bi si priden delavec ne mogel prihraniti. Vsi skupaj pa bodo ulagali v fond, iz katerega zajemati si sicer nobeden ne želi, ki pa zamore postati zaželjeno pribežališče v slučajnej revščini in v starosti. Ako pa ne more plačati te takse, tedaj tudi nema s čim kupiti prvega kosila svojej novoporočenej ženi. Ako sam n^ma ob čem živeti, s čim bode živel oba? Taka ženitovanja se morajo pač imenovati nepremišljena, in ravno take jednake pijače, na njihovo mesto pa so stopile velike tovarne, ki izdelavajo za dvakrat nižjo ceno to strupeno pijačo. Poglejmo si upliv žganja po svetu. V katero morje koli je angleški brod nesel angleške vojake, povsod je bil angleški kramar s svojim žganjem za petami; veliko več sveta so si Angleži prisvojili s svojim špiritom, kakor z mečem. Slastno se je poprijelo ljudstvo v Ameriki, Avstraliji in po otocih velikega oceana te pijače, ki jim je rodila sladke sanje o dnevih minulih. Kakor Turek po svojem opiumu, hrepeneli so po njem, pri tem pa so prišli ob svojo duševno in telesno moč. Štejmo danes število prvotnih stanovalcev nekaterih dežela in videli bomo, da se vedno in dosledno krči. Oglejmo si razmere po Kranjskem. Pojdimo povpraševat k sodnijam in izvedeli bomo, Tudi niša carinska pogodba z .Nemčijo je vsaj do zdaj zadržek takim naredbam. Naš deželni zastop po svoji skromni kompe-tenci ne more storiti druzega, nego da z deželno priklado skuša podražiti žgano pijačo in morebiti zmanjšati število žganjarij. V tem je treba posnemati druge države; tudi angleški špirit, ki se izvaža it dežele, ima nizko ceno; ali doma rabljen velja danes 9 6 g J d. hektoliter, pri nas pa se danes dobiva za štiriintrideset in pol goldinarja". (Konec prih.) Načrt zakona o notranjskih mitnicah. (Konec.) Člen VIL Deželnemu odboru se mora o tem, kako se je gospodarilo s cestarino, položiti poseben račun; on nadzoruje v zakonu ukazano uporabo mit-niških dohodkov, kakor tudi primerno vzdrževanje teh cestnih kosov. Kadar bi cestni odbori ne izpolnovali svojih dotičnih dolžnosti)", tedaj ima deželni odbor pravico mitniške dohodke vzeti v svojo upravo. Člen VIII. V kolikor stroškov za vzdrževanje omenjenih cestnih kosov ne pokrijejo mitniški dohodki in drugi prihodki, za toliko ostanejo v veljavi skladovne dolžnosti po predpisu deželnega zakona s 5. marcija 1873. 1. dež. zak. št. 8. Člen IX. Mesto, kjer je plačavati cestarino, zaznamenuje se z mitniško pregrajo. To mesto določiti pristoji deželnemu odboru, s pridržkom določil § 25. zgoraj navedenega deželnega zakona s 5. marcija 1873. Cestarino je plačati pri prestopu mitniške pregraje brez ozira na to, koliko dolg je dotlej po da se le malokateremu proda p os es tvo, i tisti cesti narejeni pot. ki ga ni zapil. Ako pridnega kmeta sila še tako tlači, on napne vse svoje moči, da reši svoje posestvo; a ko pa začne svoje skrbi s pijančevanjem pogovarjati, je izgubljen. Pojdimo v ječe vprašat po uzrokih hudodelstev! Izvedeli bomo, da je skoraj šestdeset procentov hudodelstev in prestopkov bilo stor jenih v pijano**i. Tudi naš sodnik bi lahko mnogokrat ali žali bog največkrat pritrdil izreku nekega irskega predsednika, ki je porotnike na konci porotniškega zasedanja nagovoril: „ Gospodje porotniki! Vi vidite, da bi vas v tem zasedanji ne bilo tukaj treba, ako bi irski narod ne poznal špirita!J Pojdimo vprašat v blazuice naše, in zvedeli bomo, da je pri 30% bolnikov alkoholizem uzrok dušnih boleznij. Ne smem pozabiti slabih nasledkov nezmernega uživanja žganih pijač na telesni razvitek. Poglejmo rodbino, v katerej je žgana pijača navadna pijača. Oveneli, upadli obrazi, slabejša rast nam pričajo, da po teh ud h ne teče zdrava kri; poglejmo si nekdanji vojaški rod po Kranjskem, kakšni dečki prihajajo pa danes iz prvega razreda k naboru V Pred desetletji je že skoraj prvi razred dopolnil kontingent, in danes komaj vsi štirje. Otroci žganjarja ne dobijo nobene izreje, nobenega domačega pouka, ampak se navzamejo grdih očetovskih navad. Kar pa je najhujše, je to, da ne-čejo več poznati one plemenite čednosti, ki se imenuje sramežljivost. Od tod prihaja, da srečujemo po vaseh razposajene otroke, ki samim sebi prepuščeni se ponašajo z dejanji, katera so videli pri pijanih, da ne spoštujejo ne tujca ne stanu in grde deželo. Kaj hoče pri tacih otrocih doseči šola, kaj cerkev, ako se vsak dobri nauk doma s slabimi vzgledi pa-ralizuje? V očigled takim nasledkom nezmernega uži vanja žganih pijač mora pač vsak patrijot iskati sredstva, s katerim bi se zabranjevale nesrečne razvade. Jaz bi poznal po današnjih razmerah samo jedno sredstvo, ki bi najbolje onemogočilo uživanje spiritovega žganja: ako bi bila prodaja spiritovega žganja zavisna od ostrih naredeb, n. pr. od takih, ki veljajo o prodaji strupov. Ali to ni v naših močeh. Veliki gališki, češki in ogerski špiritni tovarnarji zagnali bi velik hrup, da bo konec njihove obrtnije Člen X. Tisti, ki z upreženimi vozovi ali z gnano živino pred mitniško pregrajo krenejo s ceste, na kateri jim je plačati cestarino, ter na oni strani mitnice spet prestopijo na cesto, kateri se tedaj z vozom ali gnano živino mitnice ognejo, dolžni so plačati po tarifi predpisano cestarino. Z vozovi, od katerih se vozna živina pred mitniško pregrajo izpreže in kateri se brez vozne živine skozi pregrajo vlečejo, potem se pa pred-nje spet upreže vozna živina, ali kateri se na kakšen drug način brez uprege spravijo na svoj namenjeni kraj, ravnati je glede cestarine, katero jim je plačati, tako, kakor bi se ne bila izpregla vozna živina izpred njih. Ravno tako se od voza, izpred katerega se je jeden del uprežene vozne živine blizu mitniške pregraje izpregel ter potem skozi mitnico gnal, pobere cestarina v tisti meri, kakor bi bila izprežena vozna živina pred voz uprežena šla skozi pregrajo. Člen XI. 0 zniževanji cestarine in o opro-stilih od nje veljajo vsa za Črarske ceste vsakikrat obstoječa zakonita določila. Nadaljna zniževanja in oprostila more dovoljevati deželni odbor, pa samo po nasvetu skladajočega okrajnega cestnega odbora. Člen XII. Kdor se mitnice ogne z vozom ali z gnano živino, ali kdor prestopi z vozom mitniško pregrajo, ne da bi plačal vso dolžno cestarino, ali kdor prišedši do pregraje ne plača dolžne cestarine, zakrivi se prikrajšane cestarine, ter zapade globi petkratne do desetkratne prikrajšane cestarine. Mitničar ima pravico od tistega, kogar zasači na cestarinskein prestopku, v novcih in proti pismenemu potrdilu v zagotovilo globe pobrati polu-osmerno prikrajšano pristojbino, katero mora brez odloga odrajtati županu. Člen XIII. Mitničar ima dolžnost s strankami spodobno ravnati ter jih po dnevi in po noči brez odlašanja odpravljati, pristojbine zunaj mitniške hiše na cesti pri mitniški pregraji pobirati ter strankam, ako to zahtevajo, izročati potrdila o plačani cestarini (bolete). On je dolžan na najbolj vidnem in najbolj pristopnem prostoru zunaj mitniške hiše imeti pribito lehko čitavno in od dotičnega okrajnega cestnega odbora potrjeno cestarinsko tarifo; prostor ob mitniški pregraji mora imeti po noči dosti razsvetljen. Ako mitničar ne izpolnuje teh predpisov, za-, pade globi od jednega do pet goldinarjev. Kadar mitničar pobere cestarino v slučaji, ko je ne gre plačati, ali kadar pobere višji nego1 po tariti določeni cestarinski znesek, tedaj zapade j globi dvajsetkratnega zneska tiste cestarine, kater«,ki so tovariše zapeljavali k osnovanju zarot, blagaj- nic in shodov ter mnogo rodbin storili nesrečne. Zatorej se ne smejo nazaj vzprejemati in se naj ravna VnatiJ« države. Predvčerajšnjim sta bila ruska generala S o-bolev inKaulbars pri carji vzprejeta. — Okrožnica naučnega ministra do kuratorjev šolskih okrajev naglasa škodljiv upliv relegiranih bivših dijakov, je nepristojno potegnil, brez ozira na one kazni, katere ga morejo zadeti po kazenskem zakonu. Člen XIV. Pravica kaznovanja pristoji v slučajih XII. in XIII. člena županu tistega kraja, kjer i sploh strogo, da dijaki ne bodo politično delovali, j nego učili se. Mej rrauconkiml radikalci in intransigenti je postavljena mitnica, in glede zviševanja te pra- obstoji nesporazumljenje, »a.i bi se li vlado že zdaj vice veljajo določila občinskega zakona. i obsulo z interpelacijami, ali pa še le po novem letu. T, , , , , j . , „ .. VTT v, , Zmerni radikalec Clemenceau le za to, da se Uplačane globe pripadajo v slučaji XII. 6tenaL,ada takoj pHme% pa če bi se zboR tega tudi utr. okrajnim cestnim zakladom kot mitmškim imetnikom f dii0 nje staiišče, dočim svetujejo bas skrajneži za ali mitniškemu zakupniku , sicer pa občinski ubožni: previdnost in odložitev. — Minister vnanjih stvarij blagajnici. ! pravi v svojem ekspoze-ji, da se kitajski predlogi ueso dali vzprejeti ter da je Kitaj dotične obravnave i navlašč zavlačeval. — Potujoč iz R:ma v London .mudil se je kardiual Manning v Parizu, kjer se Člen XV. O rekurzih zoper kazenske razsodbe j j t, oaje ^raail, da upa na pomirjenje Irske, županov v mitniskih stvareh razsoja politično okrajno I Anglija in papež da jednako delujeta na to, vender Kadar je globa neizterjiva, določiti je zaporno kazen do 48 ur. oblast vo. Člen XVI. Razsodbe o prepirih, kateri nasta nejo pri postavljanji ali prestavljanji mitniške pregraje, kakor tudi o oprostilih od cestarine pridržane so državni upravi (§ 25. deželnega zakona s 5. marcija 1873, dež. zak. št. 8.) Politični razgled. Vol ran J dežele. V Ljubljani 24. oktobra. pa da si ne bosta ustanovila svojih zastopnikov v Rimu in Londonu. Odnošaji mej papežem in Francijo, je rekel Manning, da neso tako slabi, kakor se vidi; in tudi z Nemčijo da so spravljivi. Manning misli, dn Bismarck ne bode več spri se z Vatikanom. Marokko je Š|i;tiii|i privolilo odstopiti kraj Santa Cruz del Mar ob priustji reke Jeni. Španija je to zahtevala na podlagi pogodbe z leta 1860, da zamore paralizovati upliv severno-sfriške družbe Angležev, ki se je ustanovila leta 1879. ob nosu Juby, ter bode ob reki Jeni osnovala trdnjavice. Jutri bode Nj. Veličanstvo vzprejelo av-strijsko-ogerski oelcgracljl, in sicer drugo ob 12 , prvo pa ob 1. popoludne. Avdijenca se bode vršila slovesno v vzpiejemni dvorani ces. dvora V avstrijski delegaciji je bil včeraj predsednikom voljen knez (Jzartoryski s 35 glasi izmej 53, 17 glasovnic je bilo praznih. V svojem nagovoru poudarjal je predsednik, da je občna želja vseh narodov po miru, in da vse vlade nastojalo ohraniti gv — Pri volitvi podpredsednika se je oddalo tudi 53 glasovnic, izmej tth je volilo 28 grofa Hohenwarta, 24 pa grofa Coron ini ja. Pred sejo ponui la sta «rofa Fulkenhavu in Hohenvvart levičarjem kompromis, da se doženo soglasne volitve ter jim ponudila mesto podpredsednika, a oni neso hoteli o tem uic slikati. Vender pa jim namerava spravljiva desnica v finančnem odseku prepustiti pet. sedežev. Avstrijska delegacija broji is državne zbornice lete člane: lz Češke so: grof H. Cl*ni-Martmic, dr, Klier, knez Jurij Lobkovic, dr. Matuš, dr. Nitsehe, Schier. dr. Stohr, Streeruvvitz, dr Trojan, dr. Žak; iz Galicije: viteza Krz»inowskt in Czajkovvski, dr, Czerkavski, dr. Grochols'il, Hausner, Javvorski in Smolka ; iz Moravske, grof Dnbsky, vitez Cbiumecky, Sturm, Au^pitz; 1« Kranjske: grof Hohenvfart; iz Bukovine: Mitrofanovviez; is Dalmacije: dr. Klaić; iz N i ž e a v s t r i j s k e: baron Doblhoff, E 1. Suess in Sehbflei; iz Gorenje Avstrije: PflUgl in grof Brandis; iz Solno-graške: Lienbacher; iz Štajerske: Pauer in Sprung; i/, Koroške: Niscbelwitzer; iz Tirol: barona Hippoliti m Sterubach; iz Š lezi je: dr. Demel; iz Istre: dr. Vidulich; iz Trsta: pl. Vu-cetich; iz Goriške: grof Coronini; iz Predarlske: dr. Oelz. — Iz gosposke zbornice pa so odposlani: baroni Bezecny, Ceschi, Engerth, Hilbner, Rossbacher, Scrinzi; grofi Blome, Fr. Coudenhove, Falkenhayn, Grunne, Kuefstein, Schooborn, Vrints, Fr. Thun; knezi Czaryoriski, Rosenberg, Sapieha; knez-nadprior L;chuowsky; pl. Latour, in Moser. Celiom se bode, kakor ve povedati „N. Fr. Pr.", pred otvorenjem državnega zbora spolnila že dolga leta gojena želja, da dobe svojega poverjenika v naučno ministerstvo. Namestoiški svetnik Her-mnnn bode baje zavzel uplivno mesto v tem mi-nisterstvu ter se mu bode izročilo vodstvo ljudskega šolstva. S tem činom, pravi „N. Fr. Pr.\ se hoče odvrniti naval desnice proti uaučuemn ministru. Hrvatski kraljevi komisarje odredil sta vb o mostu pri Podsusedu, katero je bil sabor v zadnjem zasedanji sklenil. Dotične ponudbe vrše se že v 22. dan novembra, docim se bodo nasipi in dovozne ceste izvedle v lastni režiji kot nadložne stavbe. — V znani zadevi Osješkega trgovca Bartol o-viča, ki se je branil prisegati pred židovskim sodnikom, je vrhovno sodišče septemvir-skega stola, razveljavivši odlok banskega stola odredilo, da se ima prisegati brezozira na veroizpoved anj e sodnikovo. Dopisi. Iz Dolenjega Logratca 22. okt. [Izv. dop ] (Medved redivivus.) Pred dvema mescema donesel je vaš cenjeni list novico, da je neki pogumni lovec iz Borovnice naredil konec nevarnemu kosmatinu, ki je že dalje Časa vznemirjal — in ne brez velike škode — Vrhniške, Borovniške ter naše gozdne pašnike. Naših lovcev umetni načrti, kako da bi prišli medvedu do kože, so pa splavali s to novico po vodi, kakor se je že premnogokrat prigodilo medvedjim lovcem. Medved bil je baje v resnici streljan in zadet; po znamenjih na dotičnem mestu soditi tudi ni bilo dvojbe, da je poginil v kakej skritej goščavi. Našel ga vender ni nobeden. Uvrstili smo ga tedaj mej nekdanje iti če tudi je imel vse slabe lastnosti nad seboj, želeli smo mu vender le „uaj v miru počiva". Nikdo s« ni več brigal zani, ko pred dvema dnevoma tukajšnji gozdni varuh z nekaterimi gozdarji zapazi poji.dno frišuo sled na blatnem potu natega gozda. Stopinje, ki merijo 17 ctm. dolžine in IG ctm. širjave, znači jo popolno identiteto streljanega medveda; on torej še živi. Lovcem v našem kraji, ki se za medvedji lov zauimivajo, dana bo, kakor se vidi, zopet prilika, da pri prihodnjem snegu poskusijo svojo srečo in želeti bi bilo, da z boljšim uspehom, kakor oni v Borovu i škem gozdu. —o. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je po toči poškodovanim prebivalcem na Planini, v Klečali in Skrilu, v okraji Črnomaljskem, 500 gold. I — (Popravek.) Drage volje damo resnici čast in z veseljem zabeležimo, da pri glasovanji o znanih 500 gld., oziroma G00 gld., poslanca mesta Ljubljanskega, gg. Peter Grasselli in dr. Alfonz Mosche, nesta bila prisotna. Žal, da je s tema gospodoma v tej zadevi navstal „numeru s clausus", da je vsega vkupe le sedmorica (Dolenc, Grasselli, Mosche), Rudež, Svetec, Vošnjak, Zarnik) pred glasovanjem ostavila zbornico. — (Prem ešče n j e.) Ministerstvo je dovolilo, da se gosp. Ivan Gogola, c. kr. notar na Vrhniki, prestavi v Ljubljano. — (Ljubljanski veterani) imeli bodo prihodnjo nedeljo v tukajšnje) vojaškej bolnici pre-skušnjo za transportno kolono ranjenih v vojski. Vežbalo se je do 60 veteranov skozi osem nedelj, kako v vojski pomagati ranjenim vojakom, in ker > se gg. veterani, ki so se odloČili prostovoljno za ta blagi posel, dobro izvežbali, bode v nedeljo v navzočnosti civilnih in vojaških dostojanstvenikov in zastopnikov tukajšnje poddružnice rudečega križa preskušnja, ki bode gotovo prav dobro izpala. — (Šišenska Čitalnica) praznovala bo i letos kakor druga leta dne 1 1. novembra v Koslerjevi zimski dvorani „Mart in ovo nedeljo" ter bo v to ime priredila besedo, katere program bo: godba, petje mešanega in moškega zbora, igra „Kno uro doktor", ples in bazar. — Da se za prepotrebuo blagajnico društva doseže tem več dohodkov, obrača se odbor Čitalnice do vseh rodoljubov z najuljudnejo prošnjo, da blagovolijo za bazar kaj poslati. Karkoli se izvoli v haear podariti, bode hvaležno sprejeto. Darila za bazar, v efektih ali denarji, sprejemata in se lepo priporočata odbornika : A n t. o n K n e / , Fr. Dreuik, tajnik, prvouiustnik, iMarijc Turezijo cesta Št. .'{. Kongresni trg št. 14. — (Ukradena pošta.) Dunajski policijski list prijavlja sledeče: C. kr. okrajno sodišče v V e 1 i-kih Lašičah naznanja, da so v noči 8. t. m. v pisarno tamošnjega c. k. poštarja g. Mati j e Hočevarja ulomili tatje in ukradli: Novce poštnih nakaznic v znesku 10 gld. 42 kr; mark in druzih poštnih listin, v vrednosti 20 gl; potem rekoman-dovana pisma in sicer jedno iz New-Yorka na Matevža Ferela, jedno iz Ljubljane na Marijo Perte-kel, jedno iz Ljubljane na Janeza Levstika, potem pa tri denarna pisma v skupnem znesku 31 gld. — (O trgatvi) poroča se nam, da je okoli Maribora srednja, da pa je vino boljše, nego prejšnja leta. Na Pohonji je po nekod vinska letina tako slaba, da dobivajo jedva pet veder na oralo. — (Iz Š m ar t na pri K a m n i k u) se nam pise, da je bil pri občinskej volitvi, ki je bila dne J 5. septembra, županom izvoljen Pavel Pavlic, posestnik v Šmartnu; svetovalci pa: Luka Zore, cerkovnik in posestnik v Šmartnu in Šmien Pavlic, posestnik v Sidalu. Vsi vrli in zavedni možje, kojim bode gotovo velika skrb za občinski blagor. — (Na Četi nji) otvorila se je zučetkom t. m. spodnja realna gimnazija. Ravnatelj je g. Jovan Pav-lovič, urednik „Glasu Crnogorca". Dijakov broji 70, mej katerimi jih dobiva 30 hrano in obleko v na državne stroške vzdrževanem seminaru. — (Tiskovna pomota) vrinila se je v včerajšnjo številko. V načrtu zakona o notranjskih mitnicah je namreč za cesto, ki po Ložki dolini drži do kranjsko-hrvatBke meje, nod vtsake glave upre ž ene vozne živine cestarina določena po O kraje, ne pa po 2 kr. — (Zbirka rimskih novcev, nabral na De r novem pri Leskovcu Franjo Jure, župnik na Mirni) je naslov najnovejšej brošurici, katero je založil pisatelj, a tiskala katoliška tiskarna v Ljubljani. V tej brošurici je za predgovorom imenik 1135 rimskih novcev. Zares zanimljiv je avers Constantija II: „Hoc signo vietor eris", ue pa, kakor se sicer navaja „in hoc sigoo vincesu. — (Avgusta Armina Lebana skladeb) izšel je II. zvezek. Obseg: 1. „Slovenska deklica", mešan zbor, (besede Fleischmauu-ove). 2. „Oj tiho", moški četverospev, (besede Boris Miran-ove). 3. „V veseli družbi", moški zbor, (besede Boris Miran-ove). 4. „Kislica Bladka14, mešan zbor, (besede Ratko Brus-ove). 5. „Nagrobnica", moški zbor, (besede Baptist-ove in Fr. Cimperman-ove). G. „Doli v kraji", moški zbor, (besede Baptist-ove). 7. „Umrlej deklici", moški zbor, (besede Janko Leban-ove). b. „Ostaui mu, ostani zvesta!", samospev za raezzo-sopran ali bariton, (besede Boris Miranove). — Prijatelje domače glasbe opozarjamo na ta po gosp. Janku Le ban u jako skrbno in spretuo uredovani proizvod, ki stane samo 40 kr. in bode dobro došel našim društvom in pevcem. — (Razpisano je mesto) začasnega okr. zdravnika (IX. razred) v Vlasenici v Bosni. Plača 1300 gld. na leto. Prošnje, v katerih treba dokazati mej drugim znanje jednega slovanskega jezika, do 1. novembra t. 1. na deželno vlado v Sarajevem. Tujci: dne 22. oktobra. Pri Slona t Kruner z Dunaja. — Lach iz Karlovca. — Jelinek z Dunaja. Pri Mall41: Kasich iz Trata. — Felle iz Gradca. — Verbič iz Vrhnike. Pri bavarakem dvora: Ferin iz Beljaka. — Val-saširini iz Monza. Umrli so v Ljubljani: 17. oktobra: Jurij Gor j up, kaznjor.ee, 60 Jot, Ulice na Gnid št. 12, za rakom v želodcu. — Marija Cad, hišnega posestnika hči, 9 let, Poljanska cesta št. 29, za notranjim krvavenjem, ker je bila povožena. 21. oktobra: Neža Klinar, uradniškega sluge udova, 73 let, sv. Florijana ulice št. 19, za slabostjo. V deželnej bolnici: 16. oktobra: Peter Skalički, klobučarski pomočuik, 40 let, za sprfdenjem krvi. 18. oktobra: Franc Krušič, gostač, 60 let, za plufi-nico. — Jožefa Senicti, gruntarjeva hči, 32 let, za plućnim edemom. 20. oktobra: Anton Sever, dninar, 45 let, za apri-denjcm krvi. Meteorologično poročilo. Q Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 23. okt. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733*61 mm. 735-17 mm. 735*21 mm. -f- 9-8" C + 8-8° C ■f 7*6°C si. vzh. si. vzh. si. vzh. obl. obl. obl. 2*50 mm. dežja. Srednja temperatura -f- 8-7°, za 1*3° pod nor malom. UDuLiia.j slca, borza dne 24. oktobra t. 1. (Izvirno tok-gratično poročilo., Srebrna renta .... .... Zlata renta........ . 5°/0 marčna renta........ Akcijo narodne banke.......839 Kreditne akcije...... . . London . ..... . Srebro ........ Napol. ........... C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4"/,, avstr. zlata renta, davka prosta. . „ papirna renta :">"/„..... 5° ,. štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 • • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/i0/o z'ut' zast. listi . Prior. oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prr)r. oblig. Ferdinandove aov. železnice Kreditne srečke......100 gld. Budoltbve srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 78 gld. 55 kr 79 * 10 99 20 n 93 ■ 05 839 • — n 283 ■ 60 119 * 90 n 9 ■ 53 9 5 n 71 58 n 80 n 119 ■ 25 n 167 n 50 n 99 n 40 n 119 TI 60 n 86 n 80 VI 85 n 35 rt 104 Jf — 114 50 118 75 102 75 104 n 75 ■n 168 n 50 ti 19 25 H 106 n 75 n 898 « 25 Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki so v bolezni tako sočutno obiskovali, dalje p. n. udom slavnih društev slov. Čitalnice, Kazine, veteranov in drugim Idrijčanom, ki bo se pogreba udeležili in 8 tem počastili mojo ranjco ženo TEREZIJO. posebno pa darovalcem lepih vencev in gospodom pevcem za ganljivo petje, izrekam najprisrčnišo zahvalo. V Idriji, 22. oktobra 1883. (685) Jurij Tavčar. Za deželo. Ne more se zadoBti priporočati vsem, ki živč na deželi, imeti vedno v hiši škatljico švicarskib krogljic lekarnarja K. Brandt-a, da zainorejo ob nenadoma navstalih boleznih (napenjanji, navalu krvi, bolečinah na jetrih in žolču itd.) takoj rabiti to sigurno in prijetno zdravilo. Dobi Be v vsaki lekarni, škatljica po 70 kr. (653) Pristavnik (majer) ali veliki hlapec, ki ume brati in p sati in je dobro izveden v gospodarstvu in kmetijstvu, vzprejme so o prihodnjem Hožići na jednej pristavi blizu Ljubljane v službo. Natančneje poroča o tem g. Fran Jonko, kolo. dvorske ulice št. 81, na desuo pri tleh. (670 — 2) Jaz k upu j em raznovrstne suhe orehove plohe. potem ascli-ai-ve orehove herkJ jo (hlode) od 18" naprej, javorjev« pa od 15" naprej. Plačujem jih dobro. Prodajalci naj se mi naznanijo pod adreso (593—18) Kari Holbauer, fournierfabrika v Tržiču na Gorenjskem. Otvorjenje gostilne. Podpisani slav. p. n. občinstvu udano javlja, da je prevzel in otvoril 25^ gostilno „Pri vrtnarji", v OradiSči št. 2, poleg nunskega samostana, ter bode skrbel za dobra in pristna dolcujHk& vina in dobro pivo, za okusna Jedila in za pazljivo postrežbo; prireja tudi izvrstno kosilo. — Priporoča se najudanejše (667—3) • I 2 Lil. »lotili«*. Vence za gomile iz umetnih cvetlic in trakove i napisi oskrbuje točno in cen6 v vsakeršnej izpeljavi (656—5) J. S. BENEDIKT pri „Spinnerin am Kreutz". Priznano nepokvarjene, izvrstne v v voščeno svoco izdelujejo (652—3) P. & R. Seemann t Ljubljani. Št. 6414. (680- 2) Prodaja zemljišč. Sodnijsko na 16 000 gld. cenjeno zemljišče umrlega gospoda Janeza Smuka, ležeče pole« glavne ceste v trgu Vrhnika pod h. št. 198, obstoječe iz travnikov, njiv, gozdov, potem iz hiše z jednim nadstropjem in vodnjukom, več hlevov, jed-nega skednja in jednega dvojnega kozolca s 14 pre-delki, vse v dobrem stanji in za vsako kupčijo pripravno, — se bode po dedičih dne' 2f>. in 30. oktobra t. I. ali na drobno ali pa skupno proti dobrimi pogoji na prostovoljnej dražbi prodajalo Pogoji leže v pregled v pisarni c. kr. beležnika na Vrhniki. C. kr. okrajna sodnija na Vrhniki, dne 19. oktobra 1883. 4 i 4 4 4 4 4 A 4 Marsalla najfinejše dietično Sicilijansko desert - vino. Za rekonvalescente, po daljših boleznib oslabele osebe, za otroke ga ni )>olj krepi I nega sredstva. Kot desert-vino voliti je pred vsemi vini, ki so prodajejo po trgovinah. V steklenicah po 1 gld. prodaje pravo samo G. Piccoli, lekarnar -v X_. jutoljani, na Dunajski cesti. (291—9) ► ► ► ► ► ► ► Gospodu G. PICCOLIjU. lekarju v Ljubljani, Dunajska cesta. 1 Vaša „Franoova esenca" je jedino zdravilo, ki se mojemu želodcu prilega. Po vsakem zaužitji mi je ložje in bolje. Kamenje pri Černici 1883. Josip Sovdat, župnik. Jednajst let Že trpini na zabasimji in hemcrojidab in no poznam zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša „Franoova esenca", za katero se Vam najlepše zahvaljujem. Gorenj o Ležeče, Kranjsko. Ivan Zehroa. Prosim, da mi odmali pošljete 100 steklenic Vaše izvrstno „Franoove esenoe". Aloksaudrija v Egiptu, meseca avgusta 1883. Marija Dolinah. Prosili) uljudno za 24 steklenic Vaše „Franoove esence", ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, heinerojide, mrzlico v želodcu in glisto. P ulj, meseca decembra 1882. Josip vitez Scordili, c. kr. policijski komisar. Vašo „Franoovo esenoo" s sijajnim uspehom rabim. Prosim odmah za 24 steklenic na povzetje. Trdnjava I vanič na Hrvatskom, v avgustu 1883. Josip Marničič, usnjarski mojster. jpV rrtUOOVa esenca rim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, kijih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in prehajalno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če se (291—1) o pravem času ne ozdravijo. Steklenica -vcslj«, lO Itr. 500.000 mark v najugodnejšem slučaji, potem 1 dobitek 300.000 mark, 1 po 200.000, 2 po 1O0.O0O, 1 po 9O.O0O, 1 po 80.OOO, 2 po 7O.0O0, 1 po OO.OOO, 9 po SO.OOO, 1 po 30.000, 5 po 20.000, 8 po 15.000, 26 po lO.OOO, 56 po 5000, 106 po 3000, 253 po 2000, 6 po 15OO, 515 po lOOO, 1036 po SOO, 60 po 200, 63 po 150, 29.020 po 145 mark, 19.340 dobitkov po 124, lOO, 94, 67, 40 in 20 mark ponuja najnovejša, zboljšana in od države garanto-vana velika denarna loterija, torej 60.600 dobitkov in jedno premijo, v znesku 0,290.100 mark samo na 100.000 lozov. Srečkanje 1. razreda: 4000 lozov, znašajočih 157.000 mark; plavni dobitek 50.000 ruark Glavni dobitek 2. razreda 60.000 mark; 3. razreda 70.000 mark; 4. razreda 80.000 mark; 5. razreda 90.000 mark; 6, razreda 100.000 mark; 7. razreda eventualno 500 000 mark. K prvemu razredu stane vel orlfclii-ftlen los 6 mark ali pa 8 %U\. SO kr., polovičen loz 1 tf.il. 75 kr. in četrt lora 90 kr. Ti se pošiljajo po izrocenej gotovini ali pa tudi po poštnem povzetji neposredno v zaprtih zavitkib po pošti ter se v točno poizvedenje vsakemu naročilu pridevajo uradni načrti o sreekauji brezplačno, kakor se tudi vsakemu imatelju loza takoj po srečkanji dopo-šlejo uradni izltttsi dobitkov. Naročila dospevajo podpisanemu tako mnogobrojno, da naj se kakor bitro možno, najkasnoje pa do ljraiii, v Gradinei nt. 7, ter da si bode prizadeval z okusnimi Jedili, izvrstnimi vini, dobrim carskim pivom ter s točno postrežbo pridobiti si zadovoljnost p. n gostov. Toplo zahvaljevaje se za prijazno obiskovanje njegove dozdanje gostilne v Koslerjevej restavraciji, prosi, da bi se mu tudi v novo vzprejetej gostilni, pri katerej je tudi krito kegljišče, ohranilo blagouaklonjcno zaupanje prečastitih p. n. gostov. Tudi se vzprejemajo mesečna naročila na hrano. Z visokim spoštovanjem 3Caxol ^Soitzi, gostilničar. (678—2) ES Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar m i 6. Lastnina in tisk „Narodne TiBkarneu.