10Z. številka.
V Ljubljani, f ponedeljek 6. maja 1918.
.Slovenski Narod* veli« po poeti i
za Avstro-C grško: za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej pol leta     „ „ Četrt leta   m m na mesec   M „
K 40-— . 20 — . 10-— . 3'50
celo leto naprej . . . . K 45 -
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej  .  ... K 50-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opravsistro (spodaj, dvorišče levo). SnaUova ulica 4t. 5, telefon št 85.
lakaja vsak dan iveeer tirat «41 atJolje In »rezalne.
Inserati se računajo po porabljenem prostora in sicer   1 mu visok, ter 54 mro Širok prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin.,  partc in zahvale (enak prostori   23 vin Pri večjih insercilah oo docjovoru-
lovi naročniki naj pošljejo airočiun vsin    J- jo nskiulol. Na samo pismene naročbe brez poslat ve denarja se ne isnresa nikakor ozirati „Narodna tis tara*" telsfos Si 3S.
eelo leto nsprej oof leta
.Slovenski Narod" velja v LJubljani
dostavljen na dom ali če se hodi ponj i
. . . . K 36-— I četrt leta „ .....18-- I
na mesec
9.— 3-
Pasa nežna Številka valja 20 vinarjev
Ju.; si naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo« Oreitrstro    ^naflo-a nllca it 5 (v I. nadstr. levo), telefon it 14
V smislu § 17. družbenih pravil
se sklicuje
oočni z
delniške družbe
Narodnefiskarne
za torek, dne 28. maja 1918 ob 6. uri zvečer
v uredniških prostorih Knaflova ul. 5.
DNEVNIRED:
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1917 in predložitev letne bilance za dan 31. decembra 1917.
3. Poročilo nadzorstvenega odbora in podelitev absolntorija.
4. Predlogi upravnega odbora glede razdelitve čistega dobička.
5. Volitev nadzorstvenega odbora.
6. Posamezni nasveti.
• § 16- družbenih pravil* VpUIUUd. Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v družbeno blagajnice.
Upravni odbor
Narodne tiskarne.
SeidlerjevS Izgovori.
Dunaj, 4. maja.
Trditev ministrskega predsednika, da je storil vse, da bi spravil revizijo ustave v parlamentarično diskusijo, je neresnična. Meseca marca je sporočil ministrski predsednik strankam, da je vlada izdelala načrt ustavne reforme in da bo povabila stranke, da naj se izrazijo o načrtu, zlasti kako hočejo razpravljati o vprašanju. Načelniki strank so vzeli sporočilo na znanje ter poročali svojim klubom. Nekaj dni pozneje se je zbornica odgodila. Vlada pozneje ni nikdar več pozvala načelnikov strank, da naj sporoče sklepe svojih klubov. Nasprotno je vlada predložila svoj načrt, obstoječ iz temeljnih načel, ki naj veljajo za vso Avstrijo, enostransko samo nemškim strankam. Slovanske stranke niso dobile nobenega sporočila. Šele iz nemških strankarskih poročil in iz časopisja so izvedeli Slovani nekaj iz načrta in kmalu nato tudi, da alpski Nemci z načrtom ne soglašajo. Sedaj naenkrat je izjavila vlada, da mora na Češkem imenovati okrožne glavarje in da mora Nemcem ustanoviti v Trstu navtično šolo. Slovanski krogi smatrajo nastop vlade za ilojalen in nekonsekventen. Ona je vrgla svoj lastni načrt v enostranskem sporazumljenju z nemškimi nacijonalci v koš in se je odločila, postaviti Slovane pred dejstva, ki ustvarjajo globoko segajoče prejudice. Zaradi tega postopanja vlade je zavladalo silno ogorčenje v jugoslovanskih in čeških krogih. Zdi se, da je možnost poznejšega sporazuma že vnaprej izključena, kakor hitro uresniči vlada svoje grožnje. V teh krogih prevladuje splošno nazi-ranje, da o kakih pogajanjih z vlado sploh nobenega govora ni, če se ne obnovi status quo ante,
★
Dunaj, 4. maja.
Seidlerjevat vlada je vsled svoje prenagljene uslužnosti napram Nemcem zašla v zagato, iz katere si ni mogla pomoči drugače nego z odgoditvijo parlamenta. V ministrskem svetu 1. t. m. vitez Seidler ni našel večine za svoj predlog, da se že 4. t. m. razglase koncesije glede okrožij na Češkem, nemška navtična šola v Trstu in tudi ni prišlo do zedinjenia. kaj se ima zgoditi, da se na jugu omeji »varnost ogrožujoča agitacija«. Sklenilo se je, da se sklepanje preloži. Ako sedaj Seidler službeno trdi, da je za odgoditev parlamenta radi tega, da se vznemirjeni Cehi in Jugoslovani nad njim v plenarni seji ne znesejo, je to neresnično:   On hoče
parlament odstraniti, da dobi nekaj časa in zraka v zagati, v katero se je zaletel sam s svojimi obljubami.
Stališče, ki ga vitez Seidler službeno zavzema, da treba parlament odgoditi, ker se je bati nemirov od strani naše delegacije, je naravnost nezaslišano in naivno. Ali bo 18. junija 1918 kaj boije? Ali bo tedaj, ko bo samo 12 dni časa za proračunski provizorij, situacija vlade boljša? Nemški socijalisti so to vitezu Seidlerju takoj povedali, a njemu je vedno pred očmi Shvlokova zadolžnica, ki jo ima v rokah \Volf in ki zapade pred prvo plenarno sejo poslanske zbornice.
Razpoloženje v političnih krogih ie zelo mešano. A nikogar ni. ki bi vitezu Seidlerju priznaval spretnost. Odločno stališče naše in češke delegacije se splošno razumeva. — Če tudi skušajo Nemci nameravane korake na Češkem, kakor navtično akademijo v Trstu, predočevati kot nedolžne stvari, vendar priznajo, da so s tem potisnjeni Slovani v defenzivo. Tirolski Nemci izjavljajo, da nimajo nobenega interesa na vseh teh stvareh. — Pri Ukrajincih je situacija nejasna: krčijo pesti, a roke jim so vezane, ker se boje oškodovati svo-e brate, »ki so jim Nemci dali svobodo«. Bolj pomembno je pa oporbeno gibanje pri Poljaki h. Vendar se na naši in češki strani nikdo ne zanaša na to pomoč: mi smo jaki dovolj, da se obranimo sami.
O stališču krone ni sHšaii še ničesar. Vendar mislijo, da ji odgoditev za nekaj časa ni neljuba. S tem pa ni še rečeno, da odobrnje viteza Seidler je ve obljube.
Dunaj, 5. maja.  Mi n i s t e r  2 o 1 -
ger je podal demisijo, ker ne more biti v vladi, ki se ie podala pod \Volfovo povelje. Ker vztraja pri svojem sklepu, bo demisija sprejeta.
Dunaj, 4. maja. V nemških parlamentarnih krogih so sporočila ministrskega predsednika izzvala živahno zadoščenje. Minister dr. vitez Žolger bo moral sedaj odstopiti, kar se bo zgodilo v ponedeljek, tekom prihodnjega tedna pa bedo izšle odredbe o razdelitvi okrožij' na Češkem, do-čim bo objavljena odredba o navtični akademiji v Trstu zaradi potrebnih preddel šele nekako v šestih tednih. Odpor Cehov in Slovencev se omejuje za sedaj na grožnje, dočim tvori ureditev okrožij na Češkem izpolnjenje stare češke zahteve. O kaki izločitvi parlamenta ali o uporabi § 14 ni govora. Nemci razglašajo, da hočejo sedaj biti zopet zvesti državi in brezpogojno podpirati vlado, ker se ta drži državnih potreb.
Dunaj. 4. maja. Slovanska korespondenca poroča: Češki člani gosposke zbornice so porabili priliko včerajšnje seje, da izrazijo svoja čustva neomajne zvestobe osebi cesarja in kralja in, zahvalo za plemenito stremljenje cesarja, dati narodom mir z vsemi prednostmi obnovljenih razmerij do vseh narodov in držav. Držeč se načel integritete monarhije nag'ašajo iznova državnopravne zahteve v zvezi z naravno pravico samoodločbe narodov. Enoduš-no in odločno protestirajo proti nezaslišanim napadom na češki narod in proti pavšalnim sumničenjem grr.fa Czefnina. Obenem se zavarujejo odločno proti vsem poskusom in namenom vlade sebično in protiustavno poseči v skupino narodnostnih in državnopravnih spornih vprašanj na Ce-?kem po željah in interesih enega samega naroda. Vlado nujno svare pred takim korakom ter opozarjajo na izredno resni čas, ko se gibljejo vse misli v smeri za prehrano ter izjavljajo, da se nevarne posledice takega postopanja ne morejo upravičiti niti pred sedanjostjo, niti pred prihod-njostjo.
Dunaj, 4. maja. Kakor se zatrjuje v poslanskih krogih, poljedelski minister grof Sylva - Tarouca ni zaprosil za demisijo, pač pa se je izrazil v ostrih besedah proti odgoditvi parlamenta, kakor tudi proti temu, da se je vzelo iz kompleksa nemško - čeških problemov eno samo vprašanje. To svoje stališče bo zastopal tudi na merodajnem mestu ter bo takoj demisijo-niral, kakor hitro bi se hotelo vladati s § 14.
Dunaj, 4. maja. Domobranski minister je sporočil predsednikom poslanske in gosposke zbornice, da ostanejo člani obeh zbornic, ki so bili za čas zasedanja državnega zbora vojaške službe oproščeni, ali na dopustu, kljub odgoditvi parlamenta tudi še nadalje oproščeni ali na dopustu. Onim članom, ki hočejo med odgoditvijo nadaljevati svojo vojaško službo, je na prosto dano, da se javijo pri svojih poveljništvih.
Dona], 3. maja. Odgoditev parlamenta bo trajala, kakor zatrjujejo v parlamenta-ričnih krogih, do 18. junija. Junijsko zasedanje se bo bavilo samo s proračunskim provizorijem In s podaljšanjem mandatov.
Jugoslovanski tabor u Postojni.
Od dobe slovenskih taborov Notranjska še ni vide!:: tako veličastnega shoda, kakor ga nam je dala včerajšnja nedelja. Od blizu in od daleč z vse No-trajske je prihitelo ljudstvo, da manifestira za jugoslovansko mis.el. Postojna vsa v narodnih trobojnieali. V prvih popoldanskih urah so pričele prihajati množice, pojoč narodne pesmi, peš in na okrašenih vozovih. Vozovi so imeli napise dotičnih občin ter gesla* »Živela Jugoslavija!«, »Prost bodi na svoii zemlji svoj gospod!« in draga. Vipavska dolina, Cerknica, Logatec, bistriški okraj, skoro je ni notranjske občine, ki bi ne bila zastopana na shodil. Dvorana bivšega častniškega doma je bila dubkom polna, glava pri glavi, kar valovilo je. če si pogledal to morje. Zunaj pa jih je čakalo še na stotine in stotine, zaman upajoč, da se rririnejo v prenapolnjeno dvorano. Slabo šteto ie bilo do pettisoč zborovalcev.
Poslance je ob prihodu brzovlaka na kolodvoru pričakovalo mestno starešinstvo: deželni poslanec in župan Josip L a v r e n č i č. Franc Arko in M. P a -I r e r n o s t. Pred kolodvorom pa se je zbralo na stotine občinstva, ženstvo v pestrih narodnih nošah. Gospa Zofija Petričeva je v lepem nagovoru zaklicala poslancem dobrodošlico, čemur se je burno aklamiran zahvalil načelnik dr. Korošec. V s cvetjem okinčanih vozovih so poslance peljali v mesto.
Shod je otvoril predsednik političnega in gospodarskega društva za Notranjsko g. Fran Arko, ki je predlagal za predsednika shodu župana Josipa Lavrenčiča in deželnega poslanca Perhavca. Predsednik Lavrenčič je v zbranih besedah nagovoril zboroval-ce in pozdravil došle poslance. Kot vladni zastopnik je prišel sam glavar Pilshofer.
Govornik' dr. Korošec, dr. R a v-n i h a r, dr. Pogačnik in dr. R y -bar so v sijnjnih govorih neustrašeno pojasnjevali sedanji politični položaj, nastoo Seidlerjev proti Jugoslovanom, odpoved nemške zvestobe državi in dinastiji, nerodnosti Czeminove. cesarjeva pisma. Vzhičeno ljudstvo je razumelo svojo glasnike, burno ie pritrjevalo skoro vsakemu izpregovorjenemu stavku, viharno odobravalo izvajanja govornikov ter odšlo z zborovanja v iasni zavesti, da norrr ni treba biti slabe volje ter da lahko mirno zremo v sigurno svojo boljšo bodočnost.
Bila je leoa slika na odru, kjer so v polkroga stale naše notranjske žene in dekleta v krasni narodni noši, pred nji-mi na rasi poslanci. Zlasti je vzbudilo velikanskega navdušenja, ko ic odposlanstvo Hrvatic in Srbkinj z Reke po-klonilo načelniku dr. Korošcu krasen šopek, ovit z našimi trojnimi narodnimi trobojnicami.
Gospod glavar je dvakrat prekinil izvajanja dria Korošca, češ da ne dovoli napadati nemškega zaveznika. Druge nešfeče ni bilo, kakor da je tudi glavar vstal raz svoj sedež, ko so sadonefi mogočni akordi naše himne »Hej Slovani*-. Med petjem »Lene naše domovine« in »Naprej zastave Slave« so ^e poslušalci
mirno rnzšli, potem ko so bul enodušno vzprejeli od gosne Zofije Petričeve predlagane resolucije.
Zvečer je pevsko društvo ob navzočnosti stoteroglave množice priredio podoknico poslancem, ki so bili gostje župana Lavrenčiča. Ista mnc?ica iih je spremljala na kolodvor ter odhajajočim voditeljem prirejala viharne ovacije.
Veličastna manifestacija je ostafr vsem v neizbrisnem spominu, iznova pa utrdila vero v svobodno in neodvisno Jugoslavijo. Poslanci pa so lahko zadobili prepričanje da za njimi stoji ves narod kakor en mož in da je prav v tem silnost naše ideje ter zmagovito jamstvo za njeno vresničenje.
Na shodu sprejete resolucije se glase:
Na narodnem taboru S. mafnika 1918 popoldne v Postotni zbrane množice slovenskih mož in žena
L navdušeno pozdravljajo z jugoslovansko deklaracijo započeto borbo za samostojno državo S. M .S., izrekajo zaupanje Jugoslovanskemu klubu, zlasti pa navzočim poslancem načelniku dr. Antonu Korošcu, dr. Lovretu Pogačniku, dr. Vladimirju Ravni- . barju in dr. Otakarju Ryb£ru. Po- I
zivljaio poslance, naj v tem boju za našo državo vztrajajo, brez ozira na desno in levo. Obsojajo in izrekajo zaničevanje vsem tistim, ki hočejo narodu in njegovemu vodstvu streljati v hrbei in kaliti slogo;
2. obsojajo vse poskuse SeiJJerjeve vlade, ki hoče na severu reševati na-rodnostno vprašanje v prid Nemcem, a na jugu države pustiti vse pri starem. Obsojajo, da ruši Seidlerjeva vlada z enostranskimi koncesijami v prilog Nemcem vsako možnost narodnega sporazuma, zlesti tudi z obetanjem nemške navtične akademije v Trstu. V času, ko naš preko tisoč let v Trstu in Primorju živeči narod v tržaškem mestu nima niti ene javne ljudske šole, kaj šele srednjo ali strokovno šolo, obeta vlada Nemcem navtično šolo. ki naj od-je kruh jugoslovanskim mornarjem. S to obliubo ie vlada iznova pokazala, da z nami noje poravnave, ampak le boi, ki ga sprejmemo in ga bomo izvojevali do konca brez strahu pred preganjanji;
3. odločno obsojamo, da se vlada odkriža parlamenta, t. j. edine kontrole ravno v časa, ko je glad že v hiši. ko se razdelitev živil krivično vrši in ko voi-skino trrijenie narašča do vrhunca. Odklanjamo vsako odgovornost za posledice:
4. zahtevamo, da se nemudoma
predlaga Dremirje in se začno pogajania za mir, ki naj reši. kar nam je še ostalo živega in kar še imamo, vojsko za vselej onemogoči, a z uvedbo samoodločbe narodov tudi za vselej vstvari podlago za resničen, trajen mir med narodi.
loireftiiio mm
Zagreb, 3. maja. Vsak dan donaša nov vladni korak, ki je naperjen proti celi zgodovini vladne stranke, srbsko - hrvatske koalicije, ki je bila svoječasno tako popularna pri Slovencih. Nulla dies sine linea. V času, ko se bliža obletnica jugoslovanske deklaracije, ki je prešla v zgodovino kot izhodišče našega jedin-stvenega pokreta, se stvariteljica reške resolucije, s katero je svoječasno revolucionirala hrvatsko politiko, še ni maknila, dasi je razvoj naše misli šel že zdavnaj dalje. V čas, ko je nam vsem že zdavnaj jasno, da je jugoslovansko vprašanje poleg svoje pereče notranjepolitične nujnosti, poleg svojega značaja za Avstro - Ogrsko, tudi eminentno internacijonalno vprašanje, ki zanima ves svet in spada pred svetovni forum, se srbsko - hrvatska koalicija še ni maknila, marveč uporno molči in samo pomembno cmerika z očmi. Čaka vsa jugoslovanska javnost, čakajo Čehi, čaka ves svet, le na Dunaju in še bolj v Pešti zadovoljno konšta-tirajo ta fakt in ga izrabljajo v svoje svrhe: Glej, centralni del tega naroda, ali pravzaprav samo hrvatski narod hodi bolgarska pota . . .
Zastava ali žepni robec? Tako vprašanje je dr. Herben, bivši urednik »Časa«, stavil v zagrebškem »Glasu Slovenaca, Hrvata i Srba«.
Upoštevamo vse one argumente, ki jih navajajo nekdanji dragi naši prijatelji in soborci za svoje današnje obnašanje. Do neke mere bi celo odobravali te razloge. Toda est modus in rebus. Kar se na Hrvatskem godi danes — to je preveč. In ne smemo si prikrivati, došlo je do vrhunca. Za kratko vreme, v nekaj mesecih ali v kratkih mesecih se mora položaj pojasniti. Kakor kažejo vsa znamenja se tudi bo.
Na dan 30. aprila so vse zagrebške šole po sklepu dijaštva samega proslavile na miren, dostojen in slovesen način spomin narodnih mučenikov Zrin-skega in Frankonana. Z naredbo dne 30. aprila 1918, br. 12.131, je kr. zemaljska vlada, odiel za bogoštovlje I nastavu, izdala tole naredbo: »Kr. zemaljska vlada . . . odredjuje, da se trgovačka akademija u Zagrebu raspusti na mesec dana za kazan, što su učenci tog zavoda dana 30. travnja nasilno provaljivali u školske zgrade, gdje se držala redovita obuka, i surovom silom opisući se nastavnicima, koji su im branili ulaz, prisilili učenike i učenice pojedinih razreda, da ostave školu. Učenici, koiima roditelii ili staratelji ne žive u Zajrrebu, imadu se smesta ortotttiti ktioj ood pretnjom redarstvenih mera. Ponovni upis će biti 1. i 2. Imnia (junija) 1918« itd., itd. K temu dodaje se od istega urada oficiozen
! komentar poln obtožb proti mladini, da i je skušala s silo oprečiti, da bi »štrajk-breherji«, ali po naše krumiri, ta dan ostali v šoli in se tako  odtegnili proslavi, ki je bila vladi skrajno neljuba.
Nam gotovo ni do tega, odobravati , akte mladostne objestnosti. Toda v po-! ročilu o proslavi Zrinsko - Frankopan-! skega spomendneva sem osobito po-; udaril, kar smo v Zagrebu povsod z j radostjo vzeli na znanje in kar se ml ; je priznalo celo na policiji sami, to je, da se je mladma brez razlike ponašala ta dan vseskozi dostojno, da, dostojne je, neso vsi javni činitelji. Da, obistinila se je prislovica, da poveš z molkom časih mnogo več, nego s hrupom. Kar se koaliciji ni posrečilo, storila je tega dne mladina.
A tudi s samošolskega stališča se zdi. da je izšla ta naredba sicer iz potrebe vlade, pokazati Pešti, da jej je tu še vedno na razpolago jaka pest, — isto kakor v varaždinskem slučaju Mag-ciiča, — da pa je dobila vlada morda pobudo iz kakšnih razžaljenih profeso-ralnih krogov ali kakšnih drugih »svojih« funkcionarjev. Pijaštvo, — na trgovski akademiji ga je preko 400, — je namreč na ferman odgovorilo s prk>b-čenjem, v katerem trdi. da nikakor ni bilo povoda do tako strogih mer. Naj se o tem misli, kakor se hoče, treba nekoliko poseči v polpreteklo zgodovino. Spominjamo se samo, da je bila koalicija nekoč opozicionalna stranka, ki je visoko dvigala prapor narodnega jedinstva, in mladina, ki je takrat šla ž njo, je šla tudi pred njo. Proti Khuenu, proti Čuvaju in Rauchu je mladina tvorila nekake »smrtne bataljone« koalicije, ' ki je šla proti madjarskrm eksponentom na ulico. Koalicija je takrat sama poslala na ulico ne le vseučilišče, ampak baš trgovsko akademijo in srednje Šole, da, štrajkale so takrat celo ljudske šole in vzgojevališča!
In javlja se čas, da se vse to morda ponovi, da se bo čutila vsaj potreba, da se to ponovi. Javljajo se glasovi z vedno novo trdovratnostjo, da pojde ban, da pride drug gospod in gospodar, ki išče že sedaj novih zvez za novo stranko in vladno večino. Morda bo to Že čez mesec dni. ker Madžarom vse to nI dovol\ oni hočejo glavo Ivana Krstnika, vseh nas, ki ne molčimo, ampak glasno priznavamo svojo vero v jedinstvo in svobodo. In takrat bo prišel čas. ko bo vihar ločil Jjuliko od pšenice. Robec pride morda zopet na drog, zastava bo vsolapolala, a prej še pride veliko čiščenje! Morda za mesec ali dva!
Državno odvetništvo je pred nekaterimi dnevi zabranilo vsem nrvatskim listom pisati o glasovih, ki so se širili o avstrijski ustavni reformi, oziroma o akciji Nemcev in vlade. Zato so današnje vesti o odgodi parlamenta, v demisiji ministrov, o okrožjih oa češkem, navtični šoli v Trstu, izkratka: o nemški notranjepolit. ofenzivi vzbudile globoko in mučno senzacijo. Vsi se zavedajo, da prihaja morda sedaj že dolgo napovedana vsporedna akcija o stalnem re-Senffl hrvatskega vprašanja. Sicer ni o tem nikakih pozitivnih znakov, — a vsi se zavedajo, da prihaia doba pomembnih notranjepolitičnih dogodkov in da treba pripraviti narod na odpor in širiti zavest, da to, kar pride v tel dobi od nam sovražne strani, ne more biti dobro, ne definitivno.
Dogodki na zapadu.
NEMŠKO URADNO POROČILO. %
Berolln, 4. maja. (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rup-rehta in nemškega prestolonaslednika. Na bolnih frontah ]e položaj nespremenjen. Delovanje artiljerije je bilo v množili odsekih živahno zlasti tudi ponoči. V pokrailni ob Kemmlu in na obeh straneh Avre se ie danes zjutraj stopnjevalo do večle sile. Angleški delni napad jugovzhodno Arra-sa ie bil odbit. — Armadna skupina v. Galwitz. Pred Verdunom je delovanje artiljerije zopet oživelo. — Armadna skupina vojvode Albrehta. Po brezuspešnih izvldnih sunkih sovražnika na lotarluški fronti je ostalo bojevanje dopoldne neznatno. V gozdu Parrov in zapadno Biamonta Je popoldne artiljerijski boj znova oživel, pa ie zopet ponehal, ko se je stemnilo. — Sestrelili smo včeraj 25 sovražnih letal in dva privezna balona. Poročnik Buckler ie izvoleval svojo 33., poročnik Puetter vojo 22. zmago v zraka.
Vzhod. Finska. Jugozapadna Ploska le osvobojena sovražnika. Nemške Sete v družbi s finskimi bataljoni so med Lahtijem In Tawastehusom obko-Jievalno napadle sovražnika ter so ga v petdnevni bitki navzlic temu, da se je srdito branil In obupno poskušal predre ti nase vrste, uničevalno porazile. Finske čete so mu zastavile umik proti severa. Od vseh strani obkoljen le so-vražnik po najtežjih krvavih Izgubah položil orožje, Vjeli smo 20.000 mož ter vplenik* 50 topov, 200 strojnih pušk, na tisoče konjev In voz. — v. Ludendorfi.
Berolin, 5. maja. (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. Po najsilnejši artiljerijski pripravi so napadle francoske divizije naše pozicije na Kemmlu In pri Bailleulu. Bile so zavrnjene s težkimi izgubami in so pustile nad 300 v je mikov v naših rokah. Nameravani napad neke angleške divizije zapadno Bailleula •se vsled našega ognja ni mogel raz-yiti. Južno Hebuterna so se izjalovili angleški sunki. Na bolnih frontah na obeh straneh Somme je artiljerijsko delovanje oživelo zvečer. Stopnjevalo se je zlasti pri Villers - Bretonneuxu in na zapadnem bregu Avre. — Z ostale fronte nič pomembnega. — Z drugih bojišč nič novega. — v. Ludendorfi.
NEMŠKO VEČERNO* POROČILO.
Berolin, 5. maja zvečer. (Kor. ur.) 2 bojišč nič novega.
Bern, 2. maja. Gardiner piše v »Dailv Newsc o vojnem položaju: Izvzemši odsek fronte ob hrbtu gorovja pri Vimvju smo bili pregnani z višin. Važna železniška črta Amiens - Bethune - Haazebrouk, ki veže francosko in angleško armado in to zopet s obalo, je v veliki nevarnosti. Sovražnik stoji na Kemmelu, prvi strmi in izolirani gori, kar bi moglo imeti za posledice na-daljno preustrojitev severne fronte. Pri tem bo že itak omejeni prostor za manevriranje, če izgubimo še nadalje tla, operacije še bolj kompliciral ter otežkočil umikanje.
Curlh, 4. maja. »Ziiricher Morgenzei-tung« poroča, da stoje nemške vojske samo še 3 km od mostov preko kanala pri Ypre-su ter do cest v Poperinghe in severno od tam. Te ceste in u* mostovi stoje pod težkim nemškim artiljerijskim ognjem, tako da se zavezniške čete v Ypresu preko teh mostov ne morejo umakniti.
Lugano, 4. maja. Glasom poročila >Stampec prepeljavajo iz Dunkerqua ladje, ki so jih mislili tam zgraditi, v Cherbourg. Vzrok za to je vojaški položaj.
Curlh, 4. maja. Švicarski listi poročajo "iz Londona, da je tekom napada La Zeebrugge stotnik Artur Brock, iznajditelj umetne megle, ki je krila angleške ladje pri njih napadu na pristanišča, padel.
Berolin, 4. maja. Bolgarski kraljevič Je dospel v spremstvu bolgarskega vojaškega pooblaščenca na zapadno bojišče. Sprejel ga je cesar, nakar je odšel v glavni stan, kjer je izročil gfm. v. Hindenburgu veliki križ in verižico k Aleksandrovemu redu z meči in generalu v. Ludendorffu vojno odlikovanje za hrabrost prvega reda. Princ je obiskal nato fronto.
Berolin, 5. maja. (Koresp. ur.) \Volfiov urad poroča: Dne 3. maja je sledil na zapadni fronti močnemu sovražnemu artilje-rijskemu ognju južno od Arrasa angleški delni napad nekako enega bataljona. Na ozkem prostoru prodirajoč je imel sovražnik kar največje izgube. Obenem je skušal sovražnik južno od Villers - Bretoneuxa iznova izvršiti sunek. Angleži so postavili v io svrho v boj zopet Avstralce, ki so imeli silne izgube 4ter bili zavrnjeni. Od tankov, ki bi bili morali spremljati angleški napad, sta ostala dva razbita pred našimi črtami.
Pariz, 4. maja. K vojnemu svetu v Abbevillu poroča »Petit Journal«, da so zastopniki Anglije in Zedinjenih držav priznali potrebo, ojačiti akcijska sredstva. Obe državi se bosta torej še bolj trudili, da pomagata generalu Fochu s potrebnimi sredstvi in moštvom.
Berolin, 5. maja. (Koresp. ur.) Wolffov nrad poroča: Zopet se je ponesrečil dne 4. maja silen francoski napad za zopetno zavzetje Kemmela. Brezobzirnost, s katero je zastavljal general Foch svoje najboljše čete, dokazuje iznova, kako važna je za en-tento ta gorska skupina. Opetovani brezuspešni angleško - francoski napadi store svoje za razbitje sovražne vojne sile in za uničenje živega in neživega materijala. Dan na dan se zvišujejo velikanske izgube, ki jih prizadevajo mogočni nemški udarci zavezniškim vojskam. Kljub opetovanim strašnim in krvavim porazom in brezuspešnim protinapadom Angležev in Francozov, kljub izgubi okroglo 130.000 mož vjetih, kljub nepreglednemu nemškemu plenu na vojnem orožju, opremi in topovih skuša brezžična brzojavka iz Lvona iznova spremeniti nemške uspehe v neuspehe. Inicijativa, ki jo ima slej kot prej Še nemško vodstvo v rokah, }e zadržala sovražne čete na fronti, ki si jo je bila sama izbrala. Neprestani besni in brezuspešni francosko - angleški protinapadi v okolici gore Kemmel In pri Viilers-Bretoneuxu dokazujejo, kako zelo je nemško orožje poslabšalo strategični položaj entente.
London, 4. maja. V razgovoru z zastopnikom Reuterjevesa urada je izjavil Uoyd George na vprašanje o njegovih vti-:sMh povodom obiska pri armadi: Govoril sem Z generali Fochom, Pettainom, Per-'"singhom, Bvng - Rawlisonom in drugimi višjimi oficirji. Vsi so polni zaupanja. Videl sem tudi mnogo polkov, častnikov in mož, ki so stali zadnja dva tedna v bojni fronti. tTudi njih zaupanje je zelo veliko. Našel nisem nobenega pacifista in pesimista. Priznavali so, da prve dni niso imeli uspeha, ivendar pa so prepričani, da bodo zmagali In prizadejali sovražniku težke Izgube. Generali so rekli, da mora sovražnik plačati .velik davek, Če hoče pridboiti le eno ped zemlje. Generali so prepričani, da bodo Nemci kmalu obžalovali, da so pričeli s to .ofenzivo, če ne obžalujejo že sedaj. Na vprašanje po ameriški armadi je odgovoril ministrski predsednik: Veliko število ameriških vojakov je že tam. Mnogo več jih pričakujejo ta mesec. Francozi, Id so videli 'Amerikance v bitki, pravijo, da so ameriški rojaki prvovrstni bojni materijal, polni junaštva in vztrajnosti. Nemci so služili stvarni zaveznikov v dvojnem ozlru. Pospešili so dohod ameriških čet ter dosegli enotnost jvrhovnega poveljnlštva. Angleži in Francozi se bore v bojnem bratstvu ter priznavajo drug drugemu dobre lastnosti. Sporočilo, katero prinašam od angleške armade domačemu prebivalstvu jec zaupajte, mi stojimo ne straži
Ukrajina ukročena J
Kb. — B e r o l i n, 4. maja.
V glavnem odseku nemške državne zbornice je dal danes podkancler von Payer v imenu državnega kanclerja izjavo, v kateri spočetka omenja pohod v Ukrajino in povdarja, da rada ni bila v stanu, da svojo avtoriteto izvede nasproti ljudstvu. Zlasti ni bila v stanu, da resno vpliva na izpolnitev prevzetih obveznosti glede dobave žita. Ako nismo torej hoteli, da važen del pogodbe ostane neizpolnjen, nam ni preostalo drugega, kakor da se sami potrudimo za pogojeno dobavo ž i -t a. Umevno je, da je občinstvo to večkrat občutilo kot nekako trdoto in da to tudi vladi ni bilo preveč po volji in tako je iz tega nastal vir nesporazumljenj.
Kar se pa tiče dogodkov v Ukrajini sami, so to tri stvari, ki silijo v ospredje:
1. Razpis glede obdelovanj a p o 1 j a, ki ga je izdal gen. feldmar-šal v. Eichhorn.
2. Aretacija članov vlade v radi.
3. Izpremenitev ukrajinske vlade v novo, na drugi novi podlagi zgrajeno vlado.
Povdariti je najprej, da že izvršena izpremena vlade v Ukrajini ni v nobeni zvezi z obema drugima dogodkoma, razpisom o obdelovanju polja in aretacijo članov vlade v radi. Ta izpremem-ba pa ni nemško - ukrajinska, nego po našem mnenju samo ukrajinska zadeva, ki se nas ne tiče. Rada je poslednji čas izgubljala vedno več tal. Vsekakor so radi napravili konec ukrajinski kmetje in ne naši organi in nimata s tem nič opraviti razglas o obdelovanju polja in aretacija nekaj članov vlade po nemškem vojaštvu.
Kar se tiče razpisa o obdelovanju p o lj a, je izšel, ker je bila nevarnost, da spričo grozeče razlastitve zemlje ostane velik del sveta neobdelan in bi tako Ukrajini ne bilo mogoče, da izpolni dane nam obveznosti. Vlada sama je pokazala, da nima molu skrbeti za izpolnitev obvez. Očitki proti razpisu o obdelovanju polja so se obračali skoro manj proti njegovi stvarni vsebini nego proti načinu razglasitve brez potrebnega ozira na ukrajinsko vlado in veleposlanika. Veleposlanik, ki se kot zastopnik nemške države nahaja v Ukrajini, je bil o razpisu preje osebno poučen. Poleg tega pa razpis — in to se mi zdi važna točka — ni bil naslovljen na ukrajinski narod, nego na nemške poveljniške oblasti, med tem ko se je z ukrajinsko publikacijo pozneje zbudilo mnenje, kakor bi šlo za nemško priob-čitev, kar pa nikakor ni res. Spor o tem — kakor se mi zdi — je, ko je vlada padla in nastopila druga z novim programom, materijalno brezpomemben. Državni kancler je sedaj odredil, da mora vojaški poveljnik v vseh zadevah politične važnosti ravnati sporazumno z veleposlanikom. To je prva točka.
Druga točka se bavi z a re t a c i j o članov vlade v radi. K temu pripominjam to-le:
V noči od 24. na 25. april so ukrajinskega bančnega ravnatelja Dobrega, ki kot finančnik v Kijevu in član finančnega odseka ukrajinske delegacije vodi z nami finančna pogajanja, trije oboroženi možje, ki so izjavili, da delajo po naročilu »Komiteja za rešitev Ukrajine«, prijeli in odvedli seboj. Ta komite je bil ustanovljen pred kratkim in ima, kakor smo videli, protinemško tedenco. Člani tega komiteja so Šli, ne ozirate se na položaj, v tem pogledu tako daleč, da so si med drugim postavili tudi za cilj, pregnati Nemce iz dežele. Kakor se je dognalo iz došlih nam poročil, so imeli nekaj dni preje v hiši vojnega ministrstva sestanek, kjer so dogovarjali nekakšen sicilijanski večer, pomoriti so nameravali vse nemške oficirje. Z vojaki, so si mislili, bomo potem že gotovi. Aretacija bančnega ravnateh'a je bilo eno pripravljalnih del. Ob takih okolno-stih nam ni preostalo drugega, nego hitro delati in nespametne zasnovalce tega načrta, uredno so ga mogli izvesti, storiti neškodljive. Vlada je nagemu veleposlaniku obljubila pomoč, pa iz neznanih vzrokov te obljube ni izpolnila, nego se zadržala pasivno. Ni nam preostalo torej drugega, neiro Samopomoč.
Generalfeldmaršal v. Eichhorn je torej v polnem sporazumu z veleposlanikom v Ukrajini odredil stanje pomožnega varstva, o katerem se vsi orestopki proti javnemu redu in varnosti sodijo pred poljskimi sodišči. Tako se je uvedlo sodno postopanje in odredila aretacija iz časopisja že znanih oseb. Da se je aretacija nekaterih izmed njih izvršila v radi, med sejo, je Domota izvršujočih organov. Generalfeldmaršal je to pomoto tudi pozneje kolikor ie bilo mogoče, skušal popraviti. Ministrskemu predsedniku je pismemo izrekel obžalovanje. Za to dejanje odgovorni nemški lokalni višji poveljnik je bil takoj odstavljen s svojega mesta. Sicer se pa sodna preiskava nadaljuje. Ker se je vsied obžalovanja vredne pomote stvar toliko z3sukala, da so oni udeleženci, ki so doslej pripadali vladi, iz nje izstopili, stojimo pred zadevo, katere postanek in okoliščine so malo razveseljive in prijetne, ki pa morajo iti svojo pot naprej in lahko gredo zato, ker se je nova vlada s temi novimi vojnimi sodišči izrekla izrecno zadovoljno. Kar se torej tiče nove vlade, so jo oživotvorili ukrajinski kmetje sami. Ti kmetje, 7000 po številu, so se zbrali v kievskem cirkusu in izklicali ukrajinskega generala Skoropadskega za diktatorja in hetmana Ukrajine. Skoropadski je novo čast prevzel in se bavi sedaj s sestavo nove vlade. Ministrstvo bo, kolikor smo mogli določiti, tudi demokratično. Razločevalo se bo od prejšnje vlade po em, da ne pripozna komunistične, lastnino sveta zani-
knjoče teorije. To pa ie zadeva,
Id se nas manj tiče. Mi Ukrajinci smo želimo, da se ji kmalu posreči pod varstvom našega orožja in z našo diplo-matično podporo dospeti do normalnih državnih razmer.
Vsekakor je nova vlada našim zastopnikom že izjavila, da stoii popolnoma na stališču brest - litov-skegamiruinz nami sklenjenih dogovorov, vštevši dobavo žita. Izjavila je nadalje, da pripasti prosto trgovino na korist Nemčije in Avstro-Ogrske in da bo ena njenih prvih in najvažnejših nalog, da sklene s centralnimi državami dolgodobno gospodarsko pogodbo.
Nadaljne dogovore, zlasti tudi glede odškodnine za našo vojaško pomoč bo določila vlada v sporazumu z našim veleposlanikom in generalom Groenerjem, štabnim šefom feldmaršala Eichhorna. Želim, da bi se ta pogajanja završila hitro in zadovoljivo.
Vojni poročevalski   stan   3. maja. Dosrodki v Kijevu, o katerih poročajo danea uradno iz Berolina, niso presenetljivi. 2e nekaj časa ie bilo računati z ozirom na stališče   nekaterih članov in funkcionarjev centralne   Rade. da se bo nemškim oblastim utrsralo potrp- j ljenje. Zlasti v   gospodarskih   pogaja- j njih so skušali z   iz vestne ukrajinske strani zadevo zavlačevati ter odlagati pogodbe, kar ie imelo končno za posle- i dioo, da je bil z nemške in avstro-ogr- J ske strani stavljen Radi enersrieno rok M končanje teh   pogajanj.   Del onih mož, katere ie izločil fm. von Aichhorn j iz nadaljevanja niih dvoreznega   delo- j vania. ie imel   celo   očividno namen uporabiti del s   centralnimi državami pogodbeno garantiranih množin žita kot i podlago za mirovna pocrajania z Veliko Rusijo.   Na setveno delo kmetovalcev nasproti dogovorom niso vplivali, da-siravno ie bilo tako   vplivanje nujno potrebno.   Kmetje so v splošnem pripravljeni obdelovati zemljo, ki iim ie pripadla vsled razdelitve veleposestva, ker se boje. da bi mogli pri preokretu političnih razmer ta posestva zopet izgubiti.
Kot gostje v Ukraiino dospele čete so se striktno držale načela, da ne iz-premene ničesar na položaju, ki so ga našle ob prihodu. Nikjer niso poskušale obnoviti staro posestno razmerje, v interesu iavnega reda pa tudi niso trpele nobenih nadaljnih nasilnih razlastitev. Stališče upornih elementov kiievske Rade ie tembolj čudno, ker se ie ta centralna vlada pri izvrševaniu svojih funkcij v prvi vrsti naslanjala na avstro - ogrske in nemške čete. Napačno ie namreč misliti, da ie Ukrajina skoz in skoz orijentirana v zmislu centralne Rade. Veliki deli dežele naravnost odklanjajo priznati Rado. Tako pr. Odesa nikakor ni istega mišlienia. kakor kiievska vlada. Prebivalstvo tega mesta, ki šteje skoraj 1 milijon, ie pozdravilo r. in kr. čete kot osvoboditelje izpod boljševiške diktature. Mestna duma ie iasno odklonila upravo po navodilih in načrtih kijevskega ministrstva.
Kijev, 2. maja. V Kijevu so se vršila 29. aprila zborovanja več tisoč kmetov iz vse Ukrajine, na ^katerih se je v več ali mani ostri obliki izražala nezadovoljnost s politiko dosedanje vlade. Na najvažnejšem zborovanju je bilo proglašeno odstavljenie vlade, odstranitev centralne Rade in odpoved za 12. mai sklicanega ustavodajnega zbora. Tudi te bilo sklenjeno odkloniti socijalizacijo dežele ter ie bil izklican Skornadskij za hetmanna. Rada ie zborovala med tem naprej v palači, kjer so bili vsi dohodi zaprti od vojaštva. Na prigovarjanje, da ni prišlo do^krvopre-litja. pa so čete zapustile palačo.
Prvi mai je potekel v Kijevu in v celi deželi mirno, če tudi ie v krogih Rade razburjenje zaradi aretacij, izvršenih 28. aprila na več članih bivše vlade zaradi zločina sokrivde odnelia-nia bančnega ravnatelja, še zelo veliko, stranke levice presojajo položot danes že nekoliko boli mirno.
Nova ukrajinska vlada.
Kijev, 4. maja. Hermanu Skoropacke-mu se je posrečilo sestaviti novo vlado. Včeraj je bil novi kabinet sestavljen takole: Predsedstvo: Vasilenko; finance: Še-met, ostali člani pripadajo agrarno - na-rodn' stranki. Novi finančni minister Šemet je bM leta 1^05. član prve ruske dume kot član ukrajinske frakcije. Delj časa je izdajal na Dnnaju ukrajinski list, v katerem je propagiral svoja politična naziranja. Pred-*edWV Vasilenko je proglasil svoj novi kabinet kot nestrankarsko delavno ministrstvo, ki nal vodi posle tako dolgo, da se sestane parlament. Priprave za volitve se bodo takoj pričele.
Kiiov. 5. ro*ia. (Kor. urad.) Iz Ukraiinp poročajo 2. maja: Sestava novega kabineta je sedai r>reeri določena. Nerešeno ie še vprašanje kdo bo ministrski predsednik. V poštev prideta Li-soerub in Vasilenko. Dne 2. maja. ko prieakuieio Lisorruba v Kiievu. se bo to vprašanje odločijo Za enkrat je prevzel mesto ministrskesra predsednika Va-silenko Lista ministrov ie ta-le: naučni minister in začasno tudi zunanii minister Vasilenko (kadet), nofranii minister in za s^dai rudi noštni in brzo-iavni minister Lisoerub (liberalni okto-brist). trgovina in industrija Gutnik. finančni minister Rehepeckij, poljedelski minister Waemer, prehranjevalni minister Sokolovskii. zdravstveni minister dr. Lubinskii. prometni minister Butenko. justifni minister Cubinskii (kadet) in vojni minister Slivinskii. Za atamana poljske pisarne hetmana je bil imenovan ataman Kanjenko.
Ministrstvo kadetov. Berolin. 5. maja. Iz Kijeva poročajo, da je v novi ukrajinski vladi veliko število prejšnjih pristašev kadetske politike Miljukovljeve šole. Skrajne leve skupine v kabinetu sploh niso zastopane. V tem se vidi uspeh politično jako spretnih, demokratičnih, kmetom prijaznih ali tudi imperialističnih kadetov.
Črnonorsko brodovi«.
Dunaj. 4. maja. črnomorsko brodovje, M je pred kratkim zapustilo Odeso in za katero se nI vedelo, kje se mudi, se Je vrnilo sedaj po zavzetju Odese s strani nemških čet, v pristanišče ter dalo na razpolago novi vladi.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 4. maja. (Kor. urad.)
Na jugozapadu trajno živahno bojevanje. — Sef generalnega štaba.
Dunaj, 5. mala. (Kor. urad.)
Artiljerijski boji na jugozapadni fronti tralaio dalje. Ob Spodnji Plavi so bila italijanska izvidna podjetja preprečena. — Šef gen. štaba.
Avstrijska ali italijanska ofenziva? Iz Curiha, 4. maja. Dva dni že narašča delovanje obojestranskih arti-ijerij na italijanski fronU. Iz tega se da sklepati, da je pričakovati važne dogodke, ki se pripravljajo. Do resnejših napadov infanterilskih čet doslej Se ni prišlo na nobenem frontnem mestu, izvzemši manjše praske, ki se dogajajo vsak dan, ki so pa sicer brez pomena. Artiljerijski ogenj pa se stopnjuje od časa do časa do najhujšega bobnajočega ognja, ki se vsipa kakor orkan na utrjene pozicije. Opazilo se je, da angleški in francoski brodovni topovi še vedno delujejo na italijanski fronti, vidi pa se, kako avstrijska artiljerija prevladuje nad italijansko.
Prvi majski dnevi na italijanski fronti. Na jugo - zapadni fronti vlada od konca aprila vedno večje bojno delovanje kljub jako neugodnim vremenskim razmeram. S strani Italijanov po-skušeni sunki ob Piavi so bili energično zavrnjeni. Dne 2. maja je naraslo bojno delovanje na vsej italijanski fronti med Judi-karijo in Adrijo do znatne višine in je ostalo živahno tudi dne 3. maja. Italijani poročajo o bojih na asiaški visoki planoti, v dolini Scuri in v kotlini Alano. Artiljeriji delujeta obilno na tonalskem odseku, isto-tako v Lagarinski dolini, v Brenti in ob spodnji Piavi na odsekih mosta pri Piavi in Coriellaza. General Dlaz je na najbolj ogroženih točkah koncentriral znatna ojačenja iz moštva, v aprilu na tihem v volno službo pozvanega.
Angleška vzpodbujanja. Iz Chiassa: Kakor poroča Agenzia Štefani, je poslal angleški kralj brzojavko, v kateri izreka italijanski bojni armadi čestitke Anglije in jo vzpodbuja.
Italijanska meja zaprta. Iz Curiha: Z italijanske meje se naznanja, da je italijanska meja zaprta. Istočasno je odrejena zapora za časopisje in pisma v prometu z Italijo. Smatra se to za zadnjo pripravo za ofenzivo.
A v s t r o - o g r s k I mornarji pri J a k i n u. Milanska »Idea Nazionale« poroča, kako so se izkrcali avstro - ogrski mornarji pri Jakinu (Ancona), hoteč uničiti bazo italijanskih podmorskih čolnov. Dne 4. aprila so dosegli v ribiški barki italijansko obrežje in se izkrcali 17 km severno Jakina. Potem so korakali v štirih z oficirjem na čelu proti Jakinu. Spoznali jih niso, marveč so jih imeli najbrže za Italijane. Na vprašanja so odgovarjali italijansko, da so patrulja s policijskim nalogom. Devet kilometrov pred Jakinom so zasedli neko kmečko hišo in poslali enega marnarja za kmeta preoblečenega v Jakin na izvid. To se mu je posrečilo. Ko se je vrnil, so Avstrijci nadaljevali svojo pot v Jakin v kolonah in dospeli v mesto. Oficir je ukazoval glasno. Vsakdo je mislil, da so italijanski vojaki. Dospeli so do morja, ko so pasirali italijansko stražo pri neki tovarni za sladkor. Drugi dan je hidroplan priplul nad Jakin, da poizve, v koliko se je podjetje posrečilo. (Nadaljnjega poročila nI.)
Cesar na benečanski fronti. Z bojišča, 4. maja (Kor. urad.) Njegovo Veličanstvo cesar je odpotoval, kakor že znano dne 2. maja s šefom generalnega štaba baronom Arzem in drugim spremstvom na fronto, na kateri se je mudil dva dni. Obiskal je benečansko fronto In sicer si vladar to pot ni ogledal samo bojnih čet, marveč je posvetil svojo posebno pozornost vsem odredbam, stremečim po izvežbanju v obsegu armade na bojnem polju. Tako je obiskalo Njegovo Veličanstvo dne 3. maja neko artiljerijsko strelišče, kjer so dosegle vate z letalskim opazovanjem In skupnim delovanjem z infanterijo ponovno priznanje vladarja. Razentega si je ogledal vladar Isti dan več divizij. Njesrovo Veličanstvo je pohvalilo oogostoma dobro razpoloženje in izborno zdravstveno stanje vseh čet. Nagovorilo je številne oficirje in moštvo. Marsikateri je dobil iz rok svojega najvišjega vojnega gospodarja dekoracijo. Šele pozno zvečer je zapustil cesar in kralj svoje čete. Drugi dan je Inšpiciral neki teoretično-praktični učni tečal. Cesar je poslušal z veliko pazljivostjo predavanje o Izkušnjah, pridobljenih Iz zadnjih faz vojne, ki so se podajale frekventantom tega tečaja na naj-nazornejši način. Cesar je šel potem na neki stolp, s katerega je zasledoval jako interesantno bojno vajo z obeh strani. Cesar je sledil z napeto pozornostjo menjajočim se akcijam in je izrekel potem, ko je ukazal, da se vaja odtrobi, svojo zahvalo In svoje priznanje voditelju tečaja in njegovim pomočnikom. Nato ie inšpiciral vladar nižjeavstrijske. češke in ogrske polke. Ta dan je posetil tudi sedež zadnjega beneškega doža v Pasarijanu. Cesar je šel skozi več sob In si je ogledal tudi kapelo, kjer je opravil kratko molitev. Popoldne se je odpeljal vladar na Dunaj.
Resnica o letalski h izgubah dne 18. a p r i 1 a. Iz vojnoporoČe-valskega stana. Italijansko uradno poročilo dne 18. aprila navaja, da je bilo ta dan 17 avstro - ogrskih aparatov sestreljenih. Neoporečno na temelju zanesljivih poizvedb se ugotavlja: Vsled sovražnega učinka smo izgubili omenjeni dan: eno lovsko letalo in eno Izvidno. Drugo izvidno letalo je prisiljeno pristalo daleč za lastnimi črtami radi smrti opazovalca in ker je bil pilot ranjen, ostalo pa ie nepoškodovano, tako da znaša izguba ta dan dva avstro - ogrska aparata. Italijani in njihovi zavezniki pa so izgubili ta dan 8 letal. Sedem so jih zbili naši letalci, eno je prisilila na tla odbijalna baterija.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 3. maja. Naši irvidnl oddelki so napadli sovražne oddelke v dolini Scura na asiaški visoki planoti In v alanski kotlini ter jih pognali v beg. Obojestransko živahnejše artiljerijsko delovanje v pokrajini To-nale. V Lagarinski dolini, v Brenti in ob spodnji Plavi so naše baterije razpršile sovražne čete in delavce. V gorenjem delu deline Noče In v okolišu plavskega mosta in Cortelazza so naše baterije uničile sovražne obrambne utrdbe. Pr! Aslagu so obstreljevale sovražne transporte. Na vsej fronti intenzivno delovanje patrulj in zračni boji. Osem sovražnih aparatov je bilo sestreljenih.
Nemčija In Nizozemska.
Berolin. 4. maja. (Kor. ur.) VVoIffov urad poroča: V soboto, dne 27. aprila je prišlo v nemških nizozemskih pogajanjih glede prevoza in glede plovstva na Renu do princlpijalne rešitve vseh vprašanj. Tudi glede prevoza in izvoza peska In kremena je prišlo do sporazuma ter je treba samo glede ene točke, ki je v zvezi z zopetno otvoritvijo blagovnega prometa na železnici RSrmont - Ramont še pojasnil. Tudi glede tega vprašanja je prišlo do sporazuma, tako da se sme zadeva smatrati za urejeno.
Finska nemška zvezna država. Kodanj, 4. maja. Tukajšnji listi Izvedo baje iz zanesljivega vira iz Helsingforsa, da se vrše tam pogajanja, da bi se ponudila kraljevska finska krona velikemu knezu Adolfu Frideriku MeklenburŠkemu, ki da je že izjavil, da bo sprejel finsko krono.
Estonska.
London, 4. maja. (Kor. ur.) Reuter poroča: Gospodje Nlerge, Piip in Pusta so kot zastopniki estonskega   narodnega sovjeta
i izročili državnemu tajniku za zunanje zadeve Balfouru spomenico, ki razlaga politični
i položaj Estonske ter prosi za blagohotno sprejetje estonskih narodnih ciljev in zahtev. Državni tajnik jim je odgovoril: Angleška vlada pozdravlja s simpatijo zahteve estonskega naroda ter rade volje obljublja svojo pomoč in priznanje estonskega narodnega sovjeta neodvisne korporacije za tako dolgo, da se bo sestala mirovna konferenca, ki bo zagotovila bodočo usodo Estonske kolikor mogoče v sporazumu z željami prebivalstva. Med tem priznava angleška vlada g. Piipa kot neoficijalnega dl-plomatičnega zastopnika estonske provizo-rične vlade.
Odposlanci Nemčije In Turčije v Moskvi.
Moskva, 4. maja. (Kor. ur.) Petrograj-ska brzojavna agentura poroča: Zastopnika Nemčije grofa Mirbacha in zastopnika Turčije Kemal Halil Beja je sprejel predsednik glavnega izvršilnega odbora sovjetov ruske zvezne republike Jakob Sverdlov dne 26. aprila popoldne. Tekom sprejema, ki le trajal nad dve uri, sta izročila omenjena dlplo-matična zastopnika pooblastilne listine svojih vlad. Izmenjali so se nagovori, v katerih se je poudarjala obojestranska želja, da se vzpostavijo prijateljske razmere med obema narodoma in da se v bodoče opusti vse, kar bi moglo ogrožati mir.
Bukarešta pogajanja. Bukarešta. 4. maja. (Koresp. ur.) Včeraj so zastopniki Avstro - Ogrske, oziroma Nemčije in Romunije parafirali gospodarsko dodatno pogodbo k romunski mirovni pogodbi. S tem so končane vse s sklepom miru v zvezi stoječe pogodbe med Avstro-Ogrsko in Nemčijo na eni strani In Romunsko na drugi strani ter pripravljene za podpis. _
VELIKA BITKA OB TIGRISU.
Curlh, 4. maja. »Zuricher Anzelger« poroča, da se je vnela pri Mosulu nova velika bitka med Turki In Angleži. Oba nasprotnika sta dobila ojačenja. Pri mestu Tus Charmati se je vnela nova bitka.
ANGLEŠKA   OFENZIVA  V VZHODNI DOLINI JORDANA IN V MEZOPOTAMIJI.
Carigrad, 3. maja. (Koresp. urad.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta. Srditi boji v vzhodni dolini Jordana se nadaljujejo nepretrgoma.S posebno srditostjo napada sovražnik naše postojanke severno ceste Jeriho - Salt. Vsi njegovi napori, da bi se približal svojemu cilju, so bili brezuspešni; njegove izgube so znatno narasle, število vplenjenih topov se je zvišalo na deset. — Mezopotamija. Močne angleške sile so izvršile napad na naše južno Ker-kuka nahajajoče se sile. Našim umaknjenim oddelkom Angleži niso sledili. Stotnik Schulz je sestrelil eno letalo in je Izvojeval s tem svojo osmo letalsko zmago v zraku. — Na ostalih frontah je položaj nelzpreme-njen. — Nemške čete so dne 1. maja zasedle Sevastopol in našle tam večji del ruskega črnomorskega brodovja: Iadie, pod-vodnike in trgovinske ladje. »Sultan Yavnz Selim« in »Hamidie«, kakor tudi nekatere torpedovke so po težki, toda srečno izvršeni vožnji dne 2. maja prispeli v Sevastopol.
Politične vesti.
= Doba persekucij. Z Dunaja nam pišejo* Nemci bi radi, da bi se začele na našem jugu zopet osebne persekuci-je. Vlada dobro ve, da si s tem podere vsako možnost obnovitve parlamentarnega življenja in zato je pričakovati, da bodo nemške zahteve ostale v tem ožini le pobožne želje.
= Okrožnica vlade proti Jugoslovanskemu gibanju. Z Dunaja nam poročajo: Vlada pripravlja zaupno okrožnico na uradništvo in duhovništvo. v kateri bo razpravljala o nepripustnosti Jugoslovanskega pihanja ter uradnikom in duhovnikom zabičala, da morajo delati pomirjevalno*, t. j. v zmislu SusterSiče-ve »slovenske« politike.
= Protest proti ustanovitvi nemške navttčne šole v Trstu je podal s posebnim memorandom Jugoslovanski klub.
= Tudi kraniski Nemci so dobili del vojnega plena, ki se je razdeljeval v petek na Dunaju. Vlada jim je dovolila, da bodo smeli v bodoče zopet razobešati svoje posebne kranjske zastave v rumeno - rdeče - modrih barvah. O tem priča sledeči ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kraniskem z dne 2. maja 1918 št. 2, 379/Pras.: »Določba tu-uradnega ukaza z dne 15. avgusta 1916 št. 5243/M., po kateri se smejo v bodoče rabiti ob slovesnih prilikah izključno zastave v gotovi sestavi barv, se razveljavi.« — Sedaj je le 3e vprašanje, če zastav niso med tem porabili v druge svrhe. Će jih. niso, bodo pač prav kmalu zmagonosno plapolale na ljubljanski kazini...
= Dvoina mera.    Poročajo nam: Svoječasno je pravosodno ministrstvo izdalo naredbo, da bodo oni sodniki, ki poleg svojega oddelka opravljajo post tudi kakega drugega oddelka, prejeli r, grade iz prihrankov, ki so nastali vsi vpoklicev sodnikov. Slutilo se je že i krat, da so ti prihranki fond, iz kate-ga bodo dobivali pri nas predvsem < nagrade, ki zlasti   pomagajo f&d.
97
nemški most do Adriie. Tako je bil v Ljubljani deležen nagrade 14C0 K predstojnik okrajnega sodišča Sturm, kljub temu, da ni opravljal za nobenega drugega sodnika nikakega dela, temveč so nasprotno njemu spadajoča dela morali opravljati drugi sodniki, da je on imel dosti časa za širjenje germaniza:ije na OnbuanSkem okrajnem sodišču. Da se ne bi izvedelo, da je mož dobil tako nagrado, je šel sam na pošto po denar, iz hvaležnosti za plačilo njegove gorečnosti za nemštvo je celo na pošti, kjer je dvignil »nagrado«, uganjal nemškuta-rijo napram uradnikom, ki njemu niso podrejeni. V svoji preveliki domišljavosti je mislil, da se mora tudi na pošti pred njegovo osebico vse tresti. — Na drugi strani pa seveda drugi sodniki, ki so, sami preobloženi, cel čas dejanski opravljali posle drugih oddelkov, koje so imeli nezmožni nemški sodniki, niso bili deležni nikake nagrade, ker pač niso — Sturmi.
= Jugoslovanski klub ima hitri v torek dopoldne sejo. na katero so poklicani brzojavno vsi klubovi Člani.
= Lojalni Nemci. Lep prispevek k lojalnosti Nemcev je dalo poleg nemškega zborovanja v Inomostu v sredo zvečer tudi nemško-nacijonalao zborovanje v Celovcu. Koroški dežel u odbornik Honlinger je izvajal: Če se že celo sveta dežela Tirolska, ki ie vedno veljala za eno najzvestejših in najzanesljivejših opor Avstriji, v svoji gospodarski stiski ni obrnila do avstrijske vlade in če je deželni glavar Schraffl, ta vzor cesarju zvestega Tirolca, izjavil, da z Dunaja ni ničesar več upati ter se je postavil na čelo odposlanstva« ki hoče zaprositi pomoči v Nemčiji, nam da to mnogo misliti. Takih izjav na Dunaju in v Badnu ne morejo prezreti. Ce pa ne bodo odpomogli narodnostni in gospodarski stiski nemškega naroda, potem se bodo omajali temelji države.
= Nemški socijalni demokr.ttje in vladno nasilje. Dne 4. maja je imelo strankarsko vodstvo in predsedstvo kluba nemških socijalnodemokratičnih poslancev sejo, ki se je bavila z odgo-ditvijo parlamenta. Sklenjeno ie bilo izdati manifest na delavce. Ta manifest opozarja, da je odgodite v parlamenta onemogočila vplivanje poslanske zbornice na organizacijo prehrane in na zunanjo politiko ter preprečila predelanje zakona o pomožni službi in razpravljanje o drugih važnih zakonih. Parlament ie bil odgođen, ker vlada ne more obvladati parlamenta in ker se boji debate o cesarjevem pismu in o odpustu grofa Czernina. Odgovorne so zlasti nemško - nacijonalne stranke, ki potrebujejo pod pritiskom svojih volilcev navidezen uspeh. Zato se odreja birokra-tična navidezna reforma, ki je naravnost zasmehovanje resnične narodne avtonomije. Zato se nemškim strankam obljubuje zasledovanje veleizdajniškega gibanja v jugoslovanskih pokrajinah, kakor da bi ne bila že era Sttirgkh pokazala, kake posledice ima tako zasledovanje za državo. Nemško-nacijonal-ne stranke gredo vedoma nasproti absolutizmu, ker morejo doseči svoje narodne cilje samo potom oktroija. Še zagotavlja vlada, da noče poseči po § 14., toda posledice njenega sklepa jo lahko 'dovedejo del j, kakor misli. Ce se bo vsenemškim vojnim podaljševalcem na ljubo zopet vpeljal absolutizem, če bodo hoteli vladati v Avstriji zopet po Stiirgkhovo, potem bi bil delavski razred prisiljen v boj za ljudske pravice. Oklic konča s pozivom na delavce in delavke, da naj pazijo in se pripravljajo stopiti v boj, kadar bo to potrebno.
= Iz socialističnih izjav prvi dan maja. Češki narodni socijalisti so sprejeli resolucijo, ki zahteva ekspropriaci-jo privatnega kapitala v bodoči češki državi, osemurni delavnik in zjednače-nje plačila za moške in ženske, žensko volilno pravico, prepoved dela za otroke, odpravo celibata, pobijanje alkoholizma in prostitucije. Stranka reformi-stov in soeijalistiČna zveza v Italiji sta izdali manifeste, ki razlagalo vzroke, kateri so socijaliste pripravili do tega, da so se izrekli za nadaljevanje vojne, dokler se ne dosežeio določeni cdji. — Delavske zveze na Španskem so izdale za prvi majnik manifest, v katerem izražajo željo, da bi se voina končala s popolnim porazom onih, ki so jo pro-Vzročili.
= Novi dolgovi pri Avstro-ogrskl banki. Kontrolna komisija državnega zbora je poročala o izdanju dveh za-dolžnic po 954 milijonov kron s strani državne uprave Avsrro-ogrski banki. Iz poročila izhaja nadalje, da so dosegli dolgovi pri tej banki s tem višino J5 milijard kron S tem v zvezi stoji po-množitev bankovcev, kar stvori eno najhujših ogrozitev našega denarnega trga. Kontrolna komisija priznava, da so krive tem novim dolgovom zahteve vojaške uDrave. ki klub nuinim svarilom s parlamentarične strani še vedno noče omejiti svoje izdatke, v kolikor ne služijo neposredno vojnim operacijam. Na eni strani so dohodki štabnih častnikov zlasti v zaledju nerazmerno visoki, na 'drugi strani pa se brez potrebe zbira moštvo za fronto. Tudi pri dobavah postopa vojaška uprava skrajno neekonomično.
= Finančne stiske Gradca. Ta teden se bo bavil graški občinski svet s proračunom za 1918. Proračun izkazuje nri najskromnejši cenitvi izdatkov in pri kar največjem vpoštevanju dohodkov primanjkljaja 4 milijone 19 tisoč kron. Domneva se pa. da bo primanjkljaj narasel tekom leta na 10 milijonov kron. Finančni položaj Gradca je neugoden, kakor še ni bil nikdar. Vsled tega zahteva finančni referent izdatno pomoč države ter predlaga zvišanje raznih davkov. Zemljiški davek naj se zviša od 60 na 100%. hišno najemninski davek pa za 9%. Doklada na pridobninski davek naj se zviša do 2000 K na 60%, ,nad 2000 K državnega davka pa na 7Q%j. &n.toi_dav£k &£ zviša do .1QQ&
itd., kar bi pa vse skupaj dalo šele pokritje 755.000 kron. En milijon kron hočejo doseći pri zvišanju dohodkov s tem, da dobe za 300.000 K več iz davka na vozne listke. Ostali dolg naj bi se vlekel naprej potom kredita.
asa Pasivna reslstenca železničarjev v Galiciji. Radi pasivne resistence je vlada odredila militariziranje najvažnejših galiških postaj.
= Porniloščenje v Bosni. Pred kratkim sta bila obsojena na smrt na vislicah radi veleizdaje bivša učiteljica Stoja Kašiković in njen sin dr. Predrag Ka-šikovič. Vrhovna sodnija v Sarajevu je potrdila obsodbo, cesar pa je obsojenca pomilostil na 10 let ječe.
= Srbsko mirovno gibanje. Nemški listi poročajo iz Haaga, da je glasom vesti in dejanskih dogodkov zadnjih mesecev sklepati, da se je politika srbskih krogov preokrenila. Meseca februarja je bila baje opozicija proti Pasiću tako močna, da je bilo njegovo stališče omajano. Opozicija namreč nujno zahteva sklep separatnega miru. Nemški krogi so sedaj baje iz zanesljivega vira izvedeli, da se Pašie temu gibanju ni mogel izogniti drugače, kakor da je dal vse poslance, ki so se v srbskem parlamentu na Krfu izrekli za separatni mir, aretirati in internirati v Ahilejonu. Do tega pa se je odločil še le. ko so mu to iz Londona ukazali.
= Francoska odlikovanja za Italijanske generale. Iz Chiassa, 5. maja. Predsednik Poincare je podal šefu generalnega štaba Diazu veliki km, generaloma Robilantu in Pecori - Giraldiju veliki križ in podšefu generalnega štaba Badogliu komanderski križ častne legije.
= Samomor ravnatelja šefa italijanskega municijskega ministrstva. Iz
Chiasa, 5. maja. Ravnateljske?a šefa municijskega ministrstva Bonamico. ki je bil aretiran radi raznih poneverb, so našli obešenega v zaporu. Listi poroča »o sicer o samomoru, ali ta slučaj kaže precej sličnosti s slučajem Almercvda na Francoskem.
= Iziava italijanskega ministrskega predsednika. Iz Curiha, 5. maja. »L" Epoca« poroča: italijanski ministrski predsednik Orlando je izjavil napram bivšemu tržaškemu poslancu dr. Pitacco in poslancu di Cezaro. da on ne dela nikake razlike med Italijani iz kraljestva in irredentisti, da so centralne države podajale Italiji sijajne ponudbe za slučaj, da bi se bojevala na njihovi strani, ali Italija je te ponudbe odklonila, ker ni hotela žrtvovati svojih neodrešenih bratov. Neki visoki zunanji državnik ga ie vprašal, ali bi bila Italija pripravljena odpovedati se svojim zahtevam glede avstrijskega teritorija, ako bi dobila za to obsežne kompenzacije v Mali Aziji. Orlando je odgovoril: Kaj bi storili Vi. ako bi moral voliti med pramoženjem Rotschildom in izgubo obeh svojih rok?
= Pruska volilna reforma. Odsek senijorov poslanske zbornice je sklenil, da se vrši tretje branje volilne reforme v ponedeljek 13. t. m. popoldne ob 2. popoldne.
Jiiei vele dole tete mk
Češki narod slavi letos velik jubilej: pred petdesetimi leti, dne 16. maja 186S. leta. je bil položen temeljni kamen češkemu »Narodnemu divadlu« in ta zlata, davno zaželjena palača nad Vltavo je postala simbol njegovega preporoda in duševnega   osvobojeni a.
Slaveč petdesetletnico njegove ustanovitve, praznujemo ne samo obletnico tega nepozabnega dne, marveč tudi veliko razdobje svojega narodnega in političnega razvoja; a baš današnja doba nam bolj kakor kdaj dovoljuje, zreti v svojo minulost s hvaležnostjo, v sedanjost z odločnostjo in v bodočnost z nezlomljenim zaupanjem.
Jubilejne slovesnosti »Narodnega divadla« se prično začetkoma meseca maja s slavnostnim ciklom čeških iger v »Narodnem divadlu«, v mestnem gledališču vinohradskem in v drugih praških gledališčih; njih vrhunec bo jubilejni dan 16. maja, ko se poleg drugih slavnosti sestane skupščina v »Panthe-onu« kraljevskega muzeja češkega. Na tej spregovorijo: predsednik slavnostnega odbora dr. Kramaf, slavni češki pisatelj Alojzij Ji r a s e k in literarni zgodovinar F. V. K r e j č i. Zvečer tega dne se vrši v »Narodnem divadlu« jubilejna predstava Smetanove opere »Dalibor«, s katere premijero so pred petdesetimi eti proslavili polaganje temeljnega kamna. Drugi dan 17. maja se priredi slavnostni večer na čast naših milih gostov z bliza in daleč, a dne 18. maja se končuje vrsta slavnostnih prireditev z veliko ljudsko svečanostjo.
Praznični ti dnevi se proslave tudi izven Prage po vseh pokrajinah krone češke: bodo to prazniki vsega zedinje-nega naroda češko - slovaškega.
Pred petdesetimi leti se je radoval z našim narodom pri polaganju temeljnega kamna »Narodnega divadla« lep broj bratov slovanskih.
Po petdesetih letih hrepenimo s plamtečim srcem.da bi bili dragi bratje zopet z nami v naši sredini! Vabimo Vas z odprtimi rokami in prosimo, dasi je današnia doba od one težavnejša, da bi prišli v zlato matičko Prago; udeležite se slavnih dni čeških, pridite kakor domov, Vaš obisk nam bo v okrepitev, a še po dolgih letih v drag spomin!
V Pragi, dne 15. aprila 1918. Slavnostni odbor za jubilej »Narodnega divadla« 1868—1918: Dr. Karel Kramaf, predsednik ; nrof. dr. Jaroslav H I a v a, dr. Karel M a r e k., podpredsednika; Jaroslav Kvapil, tajnik. ★
Jubileja »Narodnega divadla« se udeleži slovensko odposlanstvo, v ka-
terem bodo zastopani predstavit, naših najodličnejših kulturnih organizacij. Kakor nam javljajo iz Prage, bo sprejem slovenskih gostov dne 15. maja in slovenski odposlanci ostanejo v Pragi najmanj do 18. maja. Slovenska deputacija bo potovala po možnosti skupno. Pojasnila v uredništvu »Slovenskega Naroda«.
Dnevne vesti.
— Voina odlikovanja. Črnovoini-ški nadzdravnik dr. Hinko Dolenc v Umagu ie odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje. Najvišjo pohvalno priznanje ob isioeasni podelitvi mečev ie bilo ponovno izrečeno rez. nadporočniku 27. inf. polka Božidaru Vrhove u. S srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so odlikovani narednik Štefan Kosem, desetnik Stanko S t r n i_š a in poddesetnik Ivan D i m e   vsi 17. pp.
— Petič odlikovan le narednik neš-oolka >Jelačič« št 79. Ljubomir Babi č in sicer drugič z bronasto hrabrostno svetinjo.
— Pri 07. pespolku je bil odlikovan praporščak Evgen S i 1 a s srebrno hrabrostno svetinjo TT. razreda
— Vseučiliska vest. Naučni minister ie potrdil sklep profesorskega zbora dunajskega vseučilišča, da se privatnemu docentu za splošno in avstrii-sko državno pravo, ministerialnemu podtajniku v ministrskem predsedstvu dr. Leonidi P i t a m i c razširi venia docendi na pravni in državnoznanski fakulteti dunajskega vseučilišča tudi za predavanja o nravni filozofiji.
— Iz politične službe na Kranjskem. Okrajni komisar Anton Mencinger v Litiji ie premeščen k deželni vladi v "Ljubljani in okrajni komisar Ludovik P i nk a w a premeščen iz Ljubljane v Litijo.
— Iz davčne službe. Davčni oficija-li Ivan Hočevar. Josip Tajnik. Karel Šiška. Aloizii K r e i n z , Fran Kratnor, Jnrii Kramberger, Anton Dolenc. Ludovik J e 1 š n i k . Anion Adamič, Ivan G e r č a r , Viljem P r a p r o t n i k , Ivan R o i k o Ivan P i b e r p i k . Ivan P r o u b i u -n i £T. Ivan S c h w a r z . Ivan Jan. Josip Masten in Fran Ž a ? a r so imenovani za davčne upravitelje v IX či-novpom razredu. Davčni asistenti Lov-ro Novak. Josip Badiura, Jo=ip K r a k e r . Ernst Kraraaršič. Srečko V i a o 1 o v s k v . Stanko Ribni-k a r . Aloizii Jagodic in Bobert Ganselmaver so imenovani za davčne oficiiale v X. čin. razredu.
— »Karlov teden« v Ljubliani. Kakor nam snoročaio. se ie iznrva za čas od 5. do 11. t. m. določeni >Karlov te-den< prevozil na čas od 12. do 18. t. m. Dobrodelne prireditve, ki se bodo vršile tekom te domoljubni dobrodelnosti posvečene dobe. bodo imele docela vojaški značaj, se bodo vršile v vojaških prostorih in bodo pristopne samo vojakom, ne pa tudi civilni iavnosti. kakor ie bilo določeno soočetka. Omeje se te
prireditve na vojaštvo, da se civilna javnost ne obremeni z izdatki, ko se pripravlja večja domoljubna akcija, za katero bo darove prispevala civilna javnost sama.
— Tihotapljenje nisem po vojaških osebah. >Hrvatski List« objavlja: Opoznriajo se vsi voiaki. da, ako potujejo domov ali kamorkoli, ne vzemo seboj nobenesra pisma niti od prijatelja niti od predpostavljenih, ker je to fitro-s-o prepovedano. Ako se najde pri kom kako pi^mo, n. pr. v vaeronu. bi era na prvi nostaii izročili vojaški oblasti, da bi ne mogel potovati naprej, povrh bi ga pa še preganjali kazenskim potom.
— Iskrene pozdrave pošiljamo V3em Slovencem in Slovenkam iz krasno cvetoče Italije. Anton Dormiš. Ig-Studenec: Ivan Fiiinič, Ljubljana; Aloizii Lamp;č, Stanozič* nad Ljubljano: Skrlep Prane, StaneSice nad Ljubljano. Vsi zdravi in veseli.
— Kdo ve kai? Kdor izmod nr^'h vznikov, ki se vračajo sedaj iz Busiie. bi kri vedel o Viktorju Kolencn ki ie služil pri  17. pešnolku. doma je iz £t.
JanŽa na Dolenjskem, rojen leta 1887.. naj blagovoli sporočiti niegovi /eni Amaliji Kolenec, pošta Loke pri Zagorju ob Savi.
— Juhileine gledališke slavnosti v Pragi. Udelrr/niki jubilejnih slavnosti v Pragi se vabijo na sestanek v sredo opoldne ob 6. v posvetovalnici na mestnem masristrahi.
— C. kr. domobransko dopolnilno poveljstvo v Linbliani se je 3. maja t. 1. preselilo v c. kr. I. državno gimnazijo. Gajeva ulica št. 14. pritličje na levo.
— Za Krekovo akademijo, ki se kot ljudski koncert tretjič ponovi, dne 12. t. m., se vrši pevska skušnja 8. t. m. v pevski dvorani. Gg. pevci ee vabijo k sigurni udeležbi.
— G. Danilo - Cerar gostuje v soboto v varaždinskem gledališču v Su-dermannovi igri > Sreča, v zatišju«.
— Dramatično društvo ie pooblastilo g. Antona Danilo - Ceraria. režiserja slovenskega gledališča v Ljubljani, da sme imenom društva prevzemati svojedobno izposojeni erleđališki inventar (erardorobo. dramsko, oziroma operno ali pevski materijal). Društva, ki imaio tak inventar izposojen, se ono-zariajo. da naj gre g. rešiseriu na roko, ker gre deloma za društvo zelo dragocen materijal.
— Gremij trgovcev opozarja evo je člane na sledeč**: V smislu § 26. min. naredbe z dne 21. septembra 1917 štev. 383 drž. zak. morajo vsi trgovci odpo-slati pričetkom vsakega meseca vse izkaznice o potrebi, glaseče se na blago, obleko. Čevlje itd. deželni poslovalnici. Trgovec mora vsako izkaznico preluknjati in nanio pritisniti svoje ime. oziroma ime tvrdke. Zaiedno se opozarja člane, da morajo voditi natančno blagovno knjigo v smislu določil § 13. cit naredbe.
— Poštni promet * avstriiskimi in ogrskimi državljani v Kijevu in v Zme-rinki. Poleg vojnopoštnega urada 255 sta pripuščena k zasebnemu poštnemu prometu avstrijskih in ogrskih državljanov fbosenskih - hercegovinskih de-želanov) pod nogoii. ki veljajo za etapnopoštni urad 255 v Odesi tudi i etapni poštni urad 258 v Kijevu in i etapno postni urad 443 v ZmerinkL
— Salame so jedle! Iz občinstva nam pišejo: Pod naslovom > Živela aprovizacija!« najdemo med ljubljanskimi novicami >Slovenca< z dne 2. maja hujskajoco vest »očividca«, ki je pri »Alešu« na Posavju opazoval več baje pri mestni aprovizaciu ljubljanski zaposlenih gospodičen, ki so v družbi starejšega gospoda jedle ogrske salame in kruh. Nekdo iz te družbe ie pri tem zaklical >2ivela aprovizacija!« — Vse to se nam žalibog pripoveduje z očitnim namenom, kakor da bi uslužbenke mestne aprovizacije pri svojem podjetju lahko ali lažje nego drugi ljudje, morda celo zastonj, dobivale vsega mogočega, v pričujočem slučaja salame. Mestna aprovizacija menda sploh nima salam, gotovo pa ne ogrskih. Ali ni tisti brihrni očividec še nikdar opazil, da ljudje, če so lačni in se iim slučajno posreči kdaj prisesti k mizi z boljšim prigrizkom, v svoiem veselju postanejo humoristični in zakličejo: >2ivela aprovizacija«? To se pravi: Hvala bogu, da imamo zdajle iesti. Morda pa celo ne ve. kai pravzaprav pomeni beseda aprovizacija in misli, da je to v vsakem slučaju le tisti mestni urad, ki se z aprovizaciio peča? Tedaj naj vzame v roko kak besednjak tujih izrazov. In ali si prvega dne v mesecu, in to Je prvega maja, par malih uradnic, ki v svojem poklicu bogve da niso posajene na rože, ne sme napraviti strahovitega razkošja, da gredo v spomladansko naravo in si naposled privoščijo kapljo vina ter pojedo soboj prinesen konec salame, ki ga je morda kak uvojačen brat ali ženin zanecel soboj na dopust ali so si ga pa morda celo za drago ceno skupno kupile v kaki šarkuteriji, kjer se včasih še znajde kaka ogrska salama. In če so bile dobre volje, po lepem sprehodu v svežem zraku, pri dobrem vinu, ali ie to že socijalna pregreha? Samo od Boga popolnoma zapuščen, ves žolčnat in do kosti čmeren ne-voščljivec more na sovražen način kritizirati kup deklet, ki imajo celo v teh časih še toliko življenja v sebi, da postanejo razposajena in jezična pri skromni zabavi vživanja par porcij salam in par kozarcev domačega vina. Najbrže pa gospod očividec pri >Alešu« ni dobil nič jesti in ie, sline cedil nad tem. da drugi ki jim gre ponavadi ravno tako trda z napolnitvijo želodca, kot nalašč ravno sedai njemu pred nosom jedo salame in je izbruhnil svojo skrajno neleno zavist in jezo v predale »Slovenca<, kateremu se čudimo, da je to notico natisnil. Ce bi bile eosnodične vedele, da imajo opazovalca, ki ima hud apetit in ni računal s tem, da je najbolje, če Človek dandanes v gostilno jed kar seboi prinese, bi era bile gotovo povabile nai jim pri salami pomaga. In mož bi si bil potolažil razdražene živce ter bi se ne usajal po javnih listih nad domačo družbico. ki ni nikomur storila nič hudega. In če očividec naposled Pe ovaja. vedno skrit za brezimnost, da je ena izmed družbe, ko so začeli prihajati socijalni demokrati, vskliknila; >Moj Bog. če nas spoznajo, to nas bodo . . .« je bila ta bojazen sicer gotovo smešna, a razumljiva, če pomislimo, da so zadnjič razjarjene ženske pri mestni apro-vizaciji mlademu možu. ki sam živi v
naj-kromneiših razmerah in čuti z ljudstvom, jezno izbile iz ust cigareto, kojo si je. da se okrepča od vtrujenosti in si pomiri ne ravno nrepolni želodec, prižsral pri delitvi nekih aprovizačnih nakaznic. Radi bi vedeli, ali je ta očividec tudi tedaj tako strupen, kedar ima on sam slučajno kai boljšeera prigrizka pred seboj. Včasih, čeprav vedno redkeje, se namreč vendar še temu in onemu pripeti, da ga doleti kak grižljaj, knkor^nega si ne more privoščiti vsak dan. £e prosinka včasih to doleti. — Želeti bi torej bilo. da naši listi ne nasedajo na take nespametne hujskanje neodgovornih gostilniških obiskovalcev.
— »Živela aprovizacija«. Z magistrata se nam poroča: Glede na notico >Živela aprovizacija« v >Sloveneu< z dne 2. t. m se je mestni župan v mne-riu. da gre morda za kako uradno nerodnost, takoj obrnil do uredništva >Slovenca« s prošnjo za ime njegovega poročevalca. Uredništvo pa je odgovorilo, da. njeerov dopisnik prosi ostati nepoznan, ker noče. da bi bile dotične rospodične prestrogo kaznovane. K temu pripominjamo, da mestna aprovizacija že zdavnaj nima no kosa salame v zalogi in da so se štiri uslužbenke, ki so se čutile no * Slovencev!« notici prizadete in užaljene, prostovoljno oglasile pri svoiem uradnem predstojniku in vprašale, ali jim ie dandanes in dokler so v službi mestne aprovizacije, tudi že iesti prepovedano.
— Zonet enkrat vojaški promenad-ni koncerti v Ljubljani. Že dolero vrsto mesecev v Ljubljani nismo slišali vojaške godbe. Z namenom, da sodeluje pri dobrodelnih prireditvah ^K^rlove-rR tođn&C, zanalašč od polka poslana v Litibliano. ie v soboto semkaj prispela ponolna godba našega domačega čmo-vojniškeRa pešpolka štev. 27. in bo do 18. t. m., ko se zopet povrne k svoiemu polku, priredila več promenadnih koncertov. Kdaj in kje, se bo pravočasno objavilo.
— Promenadni koncert. Jutri ob 6. zvečer v Zvezdi promenadni koncert godbe črnovojniškega pešpolka št. 27.
— Umrla ie snoči po daljšem bole-banju gospa Uršula J u r k o vi S, ob-Čeznana in priljubljena bivša grostilni-čarka »Pri kolovratarju« Pred škofijo 14. Marljiva, kakor mravlja do zadnie-ga je legla sedaj v grob v svojem 69. letu. Bodi ji ohranjen blag spomin!
Umrla ie v Begunjah gdč. Fani D e b e v c. c. kr. poštari ca v Kostanjevici. N. v m. p.!
Graščinski upravitelj Vaclav Po-lan. Bolezen je zakrivila, da se sfoprav danes odzovem dolžnosti, ki mi io nalaga staro prijateljstvo do somišljenika, oziroma lovsko tovarištvo, ter poročam o 6mrti zavednega Ceha, ki je celi dve tretjini svoiega živlienia prebil med brati Slovenci. Na Jurjevo smo vspričo množice, ki se na deželi v tako ogromnem številu skupi v zelo zelo redkih slučajih, na pokopališču šmartinskem poleg Litiie položili k večnemu počitku markantno osebnost, znano po vsem širnem okrajnem glavarstvu litijskem in preko njegovih meia. logarja in graščinskega upravitelja knez Windisch-graetzovih vlestelinstev na Vagena-bergu in Slatini poleg Šmartnega; g. Vaclava Polana, ki ga je kruta Morana
22. m. m. v 70. letu njegove dobe po-* zvala v senčne svoje gaie. Celih 44 let je služil pokojnik omenjeni knežji rodbini, nekai časa na Češkem, a ponajveč na KranUkem v Hasbergu pri Planini, v Pasieku pod Polšnikom, a naidalie na Vagensbergu, SirokopleČega velikana, ki je za celo glavo presegal navadnega, človeka, je radi njegove dobre čudi, blagega srca in dobrotne roke čislal in ljubil inteligent in neomikanec, imovi-tež in prosjak. — Impozanten mu 1* bil sprevod. Svojega častnega člana in odbornika je nosilo, oziroma na zadnjem poru z zastavo spremilo domačo gasilno društvo; istotako se je udeležilo z zastavo pogreba pevsko društvo >Šmartinski zvon«, ki se je na domu in ob grobu poslovilo od svojega uda s srce pretresajočo pesmijo; nadalje ia svojega bivšega člana spremil občinski odbor in ob krsti so mu svetili tovariši-lovci. Ganljivo je bilo videti te matore starce, ki so jim, spremljajočim svoiega mrtvega gospodarja, oziroma tovariša, kapale kot grah debele solze po trhlih licih. — Tudi razne korporacije so po-ile rajnika s krasnimi venci. — Ko mu je na božji njivi zakrilila zadnja' po.-em v slovo in so mu puške tovarišev - lovcev gromelo zadnji pozdrav preko odprtega groba, ni ostalo suho nobeno oko! Pokojnik je bil pravi ša-ljivec in velik original. Zibel mu ie tekla na žitorodni Hani, v kraju, kjer smatrajo za nečastno, če bi se kdorkoli posluževal dežnika. Ce sem hotel raz-paliri »ta malega«, — tako smo bili krstili in imenovali galjota - dolgina. — sem mu poslal dopisnico s sledečo vsebino: Včeraj si bil v Ljubljani. Si si lf istinito nabavil dežnik? Prihodnji dan že sem imel odgovor v rokah: Kdo dejal, da jaz kupil marelo? Zatracenf kluk! Jaz mu že bom dal! — Vsakdo romarjev, ki je zadniih 25 let o jernej-skem shodu poseč&l Sv. Kum, se bo še dolgo vrsto let spominjal bizarnega velikega hodočastnika, z operjenim ^ lovskim klobukom, zeleno suknjo, v irha-stih hlačah, okovanih čevljih, z ogromno gorjačo v roki, a ob boku, oziroma na plečih z natrpano torbo ali polnim nahrbtnikom, iz katerega je delil znancem in neznancem razno pecivo, pečeno perjad in pristno žganjico. v ogromnih loncih jim kuhati dal govedino in napajal jih v vinskih šotorih »pod vejo«. — Obzirnost njegovo in blago srce karakteriziraj sledeča epizoda. Prišel ie v pisarno k meni, zahtevajoč, naj grem t njim k župniku. — Ne utegnem: imam clavno službo. — Samo 5 minut te rabim. — Šla sva. Župniku izroči 20 g!d\. rekoč: Evo. za vaše berače, a ti, hajdu-če. si svedok, da sem danes g. župniku oddal 20 gld. — Na povratku ga vprašam od kod ti novci. — V gozdu sem zalotil imovitega kmeta - posestnika, o katerem se nikoli ne bi bil nadejal, da io tat neco če=tit človek. Posekal mi je bil dve zreli smreki. Ko sem ga obve--*il. da. bo radi tatvine sedel, me ie prosil z dvignjenima rokama, naj mu pri-* zanesem in se ga usmilim, da ne pride ▼ tako sramoto. Ti veš. kak strah ima naS kmet pred zaporom in ječo! Rajše na vislice, nego v luknjo! Vse prenese, samo tega ne. da bi ga orožniki vklenjenega vlačili po sodiščih. Dobro, sem
dejal in pobotal* sva se. Za smreki ml plačate 20 gld.- les je potem vaš; a za' kazen odstejte še drugih 20 gld.. ki jih1 dobe savski siromaki. Zadovoljil se je. Graščina ie na ta način dobro spečala posekani drevesi, župnik ie dobil svoj delež za prosjake in kmetu - tatu ostane intaktna čast, a kar je glavno, tega falota sem ozdravil: Zapomni si, ta nikoli več ne poide krast v šumo! Zli-kovdavega imena pa ni hotel imenovati
nikoli in ga sabo nesel pod rušo. — Vprašam: Koliko lih ie, ki bi v takem slučaju ravnali jednako? Končam in izjavljam: Pokojnika ie po pravici lju« bil in čislal vsakdo, ki ga je poznal! Pogrešali pra bomo iako, osobito reveži. Blag bodi spomin vrlemu možu in lahka zemlja domača slovenska! — Ha* r a m b a š a.
Izgubljenih Je bilo dne 26. aprila pri popoldanskem vlaku na slavnem kolodvora čez 8000 kron in več listin, potni list, leerlti-macija, izvidnica o srocrarnitracijl, oprostilna listina in več zadolžnic. Odda naj se prot zelo dobri nagradi v našem uprav-ništvu.
Izgubilo se le včeraj popoldne od B1ei\veisove ceste skozi Erjavčevo v Gra-diŠče, čez Kongresni trg In Zvezdo, 6—7 ključev skupno na verižici. Kdor jih je našel, je naprošen, da jih prinese na policijo. Dobi orimerno nagrado.
Tri aprovlzačne karte In neka! denarja je izgubila neka irosnodiČna na Dunajski cesti včeraj zvečer. Pošteni najditelj ntj JlK vrne na PolianskI cesti St. 52. Zlasti Jej je za aprovlzačne karte. Najditelj doM nagrado. »
Otvoritev gostilne. Včeraj, dne 5. maja (In ne, kakor je bilo pomotoma navedeno v inseratu šele 15. maja) je otvorila gosna Antnniia Rurger. bivša hotelirka »pri kroni* v Postojni gostilno v Ljubljani, Prisojna ulica št. 5.
Poziv! Dotični gospod Og. se pro«l za naslov, ker rabim še znane trake. — I. V. R., Sv. Križ pri Kostanjevici. 2151
Aprovizacija.
4- Zabela za I. in II. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami I. in II. uradniške skupine prejmejo zabelo v torek dne 7. t. m. pri Miihleisnu na Du« naiski cesti. Stranke dobe za vsako osebo po 20 dkg masti in po 10 dkg jedilnega loja. Kilogram take zabele stane 10 kron. Določen je tale red: I. uradniška skupina od 8. do 9. ure dopoldne št. 1 do 100, od 9. do 10. št 101 do 200. od 10. do 11. št 201 do 300, popoldne od 2. do 3. št. 301 do 400, od 3. do pol 4. št. 401 do konca. II. uradniška skupina od pol 4. do 5. ure. Vsaka st ranka mora prinesti s seboj tudi izkaznico za mast. Brez te izkaznice ne dobi nihče masti..
+ Žito in moka iz Ukrajine na Dunaju in v Gradcu. Zadnje dni je dospelo zopet nekaj žitnih transportov iz Ukrajine na Dunaj. Dospelo je nekaj moke in žita. Do 3. t. m. je došlo na Dunaj okol: 100 vagonov žita iz Ukrajine. Moka dobra. Iz Gradca poročajo, da je donel te dni tja prvi vagon ukrajinske mok, Sledijo nadalnje pošiljatve. Kdaj pa pride k nam na Kranjsko ukrajinska moka ?
11,1 . ■' ,■■ .j
Prosveta.
— »Glasbena Matica«. Vstopnice za ljudski koncert — četrto Krekovo slavnostno akademijo se prične jutri, v torek, prodajati v trafiki v Prešernovi ulici.
— Dva velika koncerta češke pevke-ametnice. Slavna umetnica, najboljša češka altistinja gospa Olga Borova - Valouškova, bo v svojem prvem ljubljanskem koncertu v četrtek, dne 9. maja izvajala znamenit, od klasične do najmodernejše češke pesmi segajoč spored, ki bo prava glasbeno-umet-niška novost za Ljubljano. Podala nam bo skladbe Čeških mojstrov Smetane Fibicha, Novaka, Dvofaka, Kunca, Krčke, Jeremia-ša in drugih v imponujoči, krasni zreli koncertni obliki. Vsi češki kritiki slave Borovo-Valouškovo za Destinovo kot najboljšo češko koncertno pevko.   Kot operna pevka
»Narodnega divadla« le žela velikanske uspehe v Pragi v vlogah Carmen, Fides, Klvtemnestra, Amneris Dalila itd. Spored
1. koncerta obseza sledeča dela: I. del: 1.
a) Bedfich Smetana: Na kamenuite pro-rokov. Iz »Večernih pesmi« št 2. Zdenek Fibich: Loreley. Iz »Balad« op. 7, št 3. c) Vitčslav Novak: Gorska balada, op. 28 št.
2. (Dete Išče zdravila za Jezusove rane.) Poje gospa Borova - Valouškova. 2 Bedfich Smetana: I. Sousedska. II. Na morskem bregu. Na klavir igra g. Jaroslav Jeremiaš.
3. a) Dr. Antonin Dvofak: Pri rekah babv-lonskih (op. 09. Iz »Bibličnih pesmi«, št 7);
b) Jan Kune: Kdo na moje mesto? (Iz »Življenja«, op. 10, št. 1). — II. del: 4. a) Jaroslav Kfička: Uspavanka, b) Jaroslav Jere-miaš: Materino srce. (Rokopisna novinka iz leta 1917). Poje gospa Borova - Valouškova. 5. Bedfich Smetana: I. Furiant II. Mu-lan. III. Polka v F - duru. Na klavir igra g. Jaroslav JeremiaŠ. 6. Narodne pesmi če-
sko - slovenske. Poje gospa Borovi - Va-lovškova. — Ker poje pevka izključno skladbe tehtne, važne umetniško visoko stoječe vsebine, se bodo za boljše razumevanje pri koncertu dobivali v prozi izvršeni slovenski prevodi pesmi .
Rožne ŠMŠ
* Tovarna zgorela. Iz Berna poročajo, da je v Nantešu zgorela emailna tovarna Schier, ki ie izdelovala v glavnem vžigala za granate.
* Za pomoč iz Nemčije so brzojavile meščanske žene v Solnogradu, proseč nemško vlado, naj jim pomaga in pošlje krompirja, ker ga urad za prehrano na Dunaju ne more poslati. Kvota za osebo pozimi 1917/18 je znašala doslej 28 kg.
* Nagrobni napis nesrečne rodbine. Na pokopališču v Debrecinu stoii na neki
rodbinski grobnici napisano: »Tu počiva v Gospodu Josip Moric starejši, umrl v 62. letu življenja. Ustrelil ga le njegov sin. Žena Josipa Morica starejšega, preminula v 47. letu življenja. Ustrelila jo je njena hči. Tereza Moric, preminula v 17. letu življenja kot samomorilka; ona le ustrelila svojo mater. Josip Moric mlajši, umrl v 27. letu življenja v ječi; on je ustrelil svojega očeta. Večna milost bodi milostna njih grešnim dušam.«
* Draginja v Italiji. Kakor poročajo vrnivši se invalidi, stane danes v Italiji navadna oficirska obleka (bluza in kratke hlače) najmani 550 lir, navadni plašč pa najmanj 650 lir. Kljub temu dobijo rezervni častniki, ki jih vpokliče armadno vodstvo k službovanju, le 350 lir za ekvipiranie, h kateremu spada seveda tudi obuvalo, orožje itd. Naravno je, da vlada vsled tega v častniških krogih veliko ogorčenje. Od
mnogih strani se agitira, da naj bi prišli vpoklicani častnik} v službo tako, kakor svoj Čas črnovorniki, to je le s čepico na glavi; orožje pa naj bi opasali čez navadno civilno, oziroma lovsko ali športno obleko. Tako bi armadno vodstvo prisilili, da nai jim ono za ceno 350 lir preskrbi popolno oficirsko opravo._
Listnica uredništva.
Trpanj. V vojni ne izhaja noben slovenski humoristični list. Baje izide poleti v založbi Zvezne tiskarne humo-rističen list »Kurente.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*
Tužnim srcem javljamo, da je naša ljubljena sestra, oziroma teta
c kr. pošftasiea v Kostanjevici,
danes po dolgi,  mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v ponedeljek ob 8. uri dopoldne. 2141
Begunje, 4. maja 1918. Žalujoči Ostali.
Brez posebnega obvestila.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nepozabna sestra, teta, oziroma stara teta, gospa
rsuia jumovic
roj. Lukman
bivša gostitnitarka pri „Kolovratarfu"
včeraj, previđena s sv. zakramenti Bogu vdano v 69. letu svoje starosti po daljši bolezni preminula.
Pogreb nepozabne raj niče bo v torek dne 7. t. m. ob 4. uri iz hiše žalosti Pred Škofijo 14 na pokopališče k sv. Križu.
Svete maše se bodo darovale v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
V Ljubljani, dne 6. maja 1918.
Žalujoči ostali.
Za vse Iskrene izraze soialja zlasti vsem, bi 80 se udeležili pogreba naše preblage nepozabne mamice izreka najlsferenejšo zahvalo
žalujoča rodbina
Pavšlč.
Ilirska Bistrica! dne 5. maja 1918.
2134
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam dosli povodom prerane in nenadomestljive izgube naše iskre-noljtibljene dobre matere, ozir. hčere, sestre, svakinje in tete
MARJETE ČERNE
posestnlee in gostiinlčarhe v Mosteh štv. 7.
kakor tudi za mnogobrojno časteče spremstvo na nje zadnji poti izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. 2152
Žalnfoči ostali.
Strojepisko
veščo slov. in nemške stenografije ter nekoliko knjigovodstva sprejme stro-jilna tovarna Sam s a Sc Co v Izubijani, Metelkova ulica 4. Predstaviti se je od 4.-5. Dopoldne. 2063
Bonbone, karamele, nea-politanke, kekse, čokolado, sukanec, milo, špago in razne druge stvari ——— priporoča po nizki ceni
G   D AR BO, LJUBLJANA,
Mestni trg 13, Pod trsn?o. 2122
Pozor!
svetovno znane tvrdke Popper, s tič-jim petjem, izborno oh i amen se proda. Visok 2 m 80 cm. — E. Jegliča nail. Selo, p. Žirovnica, Gorenjsko. 2150
Siiol
najboljše nadomestilo xa kavo se dobi pri Sever ftkomp., preje Peter Las-nik, LJubljana.— 20 gr z navodilom,
kako se sadi, stane 80 vin. Pridelek je 40-kraten. 2153
ŽAGA
ki razume na po'nojarmenik in veneci-janko ter brusiti žage smirkel], se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na: A. Rovan, parna Saga, Col pri Vipavi.   2016
kakih 50—SO rablfenfh in dobro Ohranjenih
gostilniških siolsv.
Cen j l ne ponudbe pod: ,-Stoli 2102"
na upravništvo »Sloven. Naroda«.
Prazne vreče
vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišj h dnevnih cenah trgovska firma J. KuSlan, Kranj, Gor. Isto-tam se sprejme trgovski uienec.
lice se NrepeH -353
mlad
kot trgovski sluga za manufakturno trgovino. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 206?
1 se Morini
z večletno prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja. — Natančne pismene ponudbe s sliko na tvrdko 2045 Peter Kosina ft C o , v Ljubi lan. 1
I Scem
::stanovanje::
3—4 sob z električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami za takoi ali za mesec avgust Matej Hubad, koncertni vodja. 2154
Kupi se
10-12 dobrih koaunlekartc
Natančne ponudbe s ceno na
cementno tvornico na ' Zidanem mosta,
|ST Štajersko. "WS 2C
Starejši zakonski par brez otrok išče
stanovanje, 2 sobi
za avgust. Ponudbe pod ,,lrlir 2059"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
ZAHVALA.
Podpisani in njegova družina se zahvaljuje slavnemu županstvu Sv. Jurske občine ob Tabru kakor tudi vsem cenjenim posestnikom in posest-nicam te občine ter obiteljima gg. Cu-kala in Kunsta iz Gomilskega za njih ljudomilost in naklonjenost, katero so nam izkazali za časa našega tamkajšnjega bivanja. Vse to jim bodi stotero povrneno. 2145
¥ ■lhenberge, dne 3. maja 1918. FRAN PAVLICA, Uhenberg 52.
9«
Mizarski pomočnik
•9
se sprejme takoj v trajno delo za pohištvo pri   M   flog&la,   mlzzr na Bledu. 2067
*«aST KupSiži žeSi n na Dolenjskem aii na Spod. Štajerskem
SIVO
do srednje velikosti. Ponudbe z navedbo kraja, lege in cene na naslov: V,J.
P. Dunaj 29, Trenstrasse 5 9. 2142
Kupcem umetno
in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem ori prodau posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanska   ulica   IO.    M'8
srbečico, hraste, lišaje unići pri človeku in živini mar'!?, zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnke cxy v Ljubljani, zraven "  rotovža. 1718
tudi rabljeni,  različne velikosti,
str se &us38ia.~&s
Ponudbe na „&os<Sffikranz",
ustnike za e>*pre in
cirrrote,
" t- na eg:.e-đala, bresHnibe, aaprst-Rs.?.se; gueibe sa čevlje
I. t. d.    VII —1181
MlfBeiteuiiiOIler
— Sta i t g Stev. 8. —
Fl
Gosposka aiica 4,
I. nadstropje, levo.
Hradro d^alJeRa, £e £0 let obstGfsča cajstarejša l]ablj.
nosredovainlta sfaoovani in služb
v udobnost cenj. občinstva zopet v središču mesta.
:-: Priporoča in namešča le boljše :-:
slnžeb iskafoče vsake vrste
privatno trgovsko in gostilniško osobje Izbira različnih služeb, zlasti za ženske. Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. 2148 Pri zvnanjih naročilih znamka za odgovor.
za takojšnjo dobavo s skladišča na Dunaju ali v Budapešti
eea 97—98%
Mri prah
na cele vagone po 22 S za kg na pol vagona po 23 K » » pri manj?em odjemu 24 K » » pri po? - pošiljatvi s poštnino v.cd SS K kg. 2098
Vaterla.i i-sciie Handels- and Verkehrs-A. O. Badspest, V.f Akademlentcia 20
Telefon 133-66, 159-16. irzojavni naslov; G!?OSS!S
Išče se stanovanje
2 ali 3 sobe s pritiklinami, od avgusta nanrei. Ponudbe pod: .»Stanovanje J 21,12" na uprav. »Sloven. Narodac.
:: STANOVANJE::
ta avgust z 2 ali 3 sobami išče trgovska obitelj brez otrok. Cenj ponudbe na upravništvo »Sloven. Nar.« pod „obitelj 2120".
SI žveplo
(iveplenl prah) v večjih množinah se odda. Ponudbe pod „Žveplo 2046"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Kupim
pisalni stroj,
dobro ohranjen. — Ponudbe na: poStni predal 27 Ljubljana. 2146
ličem proti takojšnjemu vstopu
KONTO Rt STA
z večletno prakso, zmožnega slovenske in nemške korespondence, strojepisja ter sploh vseh kontorskih del. Hrana in stanovanie v hiši. Frane Oset, vele-trgovec na Vranskem pri Celin. 2136
Dobro ohranjena
z Zimnico in mrežo se zamenja za ži veZ (krompir in kašo). — Kje, pove upravništvo  .Sloven. Naroda**. 2139
lš?s se meblovano::
stanovanje
s 4—5 sobami, kuhinjo in kopalno sobo ali majhno vilo ss t&koj. — Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „A. B. 2138«
GRAMOFON (IVtOmot)
in 33 Dlošč se proda. — Poizve se pri Ani Sluga, Rimska cesta 23. 2123
lice se dobar
prlstavnlk (majer).
Z družino ima prednost. Ing. Karel Polsk, Trtic, Gorenjsko. 2140
GOSTILNA
se viame v najem. — Kdo, pove upravništvo »Sloven. Narodac 2130
5£fJ ■ nikovih zbranih
spisov i.n III,VIII,
XI. sv. J. Jurčičevih. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Nar.« pod Šifro: „Knllsnlcs 2123».
Odda se takoj lepo tbh
MEBLOVANA SOBA.
v bližini pošte. — Naslov se izve v upravniStvu »Sloven. Naroda«. 2108
Zlato uro::
podarim se oskrbo mleka ▼ hlso. Francovo nabr. In Ribja allca S v LJubljani. 2075
Stores pondenca
Mlad gospod v držav, službi, z nad 10 000 K prihranjene gotovine, želi znanja v svrho ženitve z mlado, lepo ter muzikalično gospico brezhibne minulosti: na premoženje se ne ozira. Le tesne ponudbe s sliko pod MJu-tranja zarja 2113" na upr. „Slov. Naroda'*. —   Tajnost zajamčena. —
Proda se 'SE
lep bukov gozd
okras 4 oraie in dva smrekova gozda. Les je vsako uporabo in dober za izvoz. Cena po dogovoru. Kupec naj se zglasl, da si ogleda gozde pri Ivanu Sitar, posestnik in restav. v Toplicah na Dolenjakem.    2132
6 !*a#i«ifaiSiJV':ri'k:,)'ul5'3 HideBlIlM nemškega jezika
v govoru in pisavi, s čedno pisave, postens, če mogoče vežča strojepisja (vendar ne predpogoj), vesele narave, se sprejme proti dobri mesečni plači. Stanovanje (separatna soba) na razpolago. - - Oospfce, kstere ne it ubi] o mestnega trase a, ampak nriletno samotno ilvlgenje, Imajo prednost. Cenjene ponudbe, če mogoče s sliko, se naj pošljejo na : ZUtko Planine, Trpanj, Dalmacija. 2137
p« a podjetna oseba z ma-S&Š* lim kapitalom, katera bi se  preselila v okupirano ozemlie Italije, da otvori tam 2133
dobičkanosno podjetje brez vsakega rizika!
Koncesijo in vse potrebno preskrbim sami Takojšnje pismene ponudbe pod šifro: „Ugodna prilika 499 2133"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
V najem vzamem za dobo 3 do 5 let
CONllvat   v °bsegu 4 do 10
5™5l^3Xf2»f oralov, katero bi
tudi sam gnojil. Vzame se tudi letošnja koSnja, lepa kravja mrva v zakup. Cenjene ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: „Ljubljana, Poljanska cesta itav. 35 211SM.
£8F~ Išie se služba ::
natakarice
v gostilno aH kavarno, ali vstopi kot učenka v kako trgovino. — Kdo, pove upravništvo »Slovenskega Nar.« 2129
Dr. Ferdinand Httller
odvetnik v Celovcu, ISco
stenografinjo.
Nastop 15. Junija 191 a. 2135
Vzel bi v bližini Ljubljane v najem
za tri leta
v obsegu 2—4 johov, katero bi tudi sam pognojil. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na naslov: A. Suslan, LJnbiiana, Karlovska cesta si. IS. 20S8
Stanovanje
z 2 ali 3 sobami in kuhinjo Išče mirna stranka 2 oseb brez otrok ss tiho! ali avgustov termin. Kdor preskrbi, dobi na« grado 10 kg sladkorja ali S kg čiste masti. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro: „Mirna stranka 34 2144".
sjsjsr*- Kupi se v Ljubljani ~^tt|
mala hiša
s hlevom in dvoriščem na §t. Peter-skem predmestju aH Poljanah.Ponudbe s ceno na uprav. »Slov. Naroda« pod „mala hiša 2CSO«.
prava severonemška, se dobi pri Sever A komp. preje Petar Lassnlk, Ljubljana, Marijin trg. 1944
Sprejme se na stalno mesto samostojna
knjigovodkinja
(kot uradnica) vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe na ravnateljstvo Jadranske zavarovalne družbe v Ljubljani.
ffl&šT Spreten, zanesljiv
2111
se liže za večjo tvornico na Spodnjem štajerskem. Prosilci, ki znaio slovensko, imajo prednost. Hrano in stanovanje preskrbi tvornica. — Plača po dogovoru. Ponudbe pod ,,<3*nx-lich miHtarffrel it. 777" na anončno ekspedicijo Kienrelch v Gradcu.
skladiščnik
Srbečico, hraste, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „SKABA-FORM" rujavo mazilo. Popolnoma brez duha in ne maie. Poskusni lonček K 2 30, veliki K 4'—, porcija za rodbino K 11«—.
= Dr. L FlescJis1 Kronen-flpoiheke (Gydr), Raab Ogrsko. —
Zaloga za Ljubljano In okolico: Lekarna „pri alatem jelena",
LJubljana, Marijin trg. 880
Pozor na varstveno znamko ,,SKABAT0RM"
Bana
FU