S 'J f rr w IuBued doilj eieopt Booša/a u4 Uolidojo. O VETA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote Hrvdaiikl in upravniiki pro" »Uri: NOT B. Uwndai* av. Offlooof puSUiaUon: ' SS37 Bo. LawuUaW »ve. Tclrjthuoc; L»w»d»lo 4036. leto—year xv. --- ■riM« M*tt«r JuMr Cm» lista Kateri u -rrnaa ili. Je «00 at «»—- aVcU^VJSr;^ Chicago, 1IL, pondeljek, 6. februarja (Feb. 6) 1922. =3 Acc.pt4.c f„ maUi«« .p*cial roka af poataga prorUUd for U aoctio« 1103, Ao« of Oot. S. 101 T, aotlMrlood oo Jooo 14, 1BU. S«Wort»tioo $0 00 Yoorly. mKaeumsmmmm STEV.—NUMBER 30. generalna stavka proti u m. Vse delavsko organir&cije so pri skočilo na pomoč železničarjem. NEMfiKA VLADA PRED pad OEM. Berlin, 4. febr. — Nemška vlada, ki je dvignila železno »post proti atavkujočim železničarjem, je vrgla bumerang, ki je zadel njo; vlada je danes v defenzivi, oblegana od organiziranih delav cev. Iz stavke železničarjev se je v zadnjih štiriindvajsetih urah razvila generalna stavka vseh delav cev,, ki so se dvignili v protestu proti opresivnim ukrepom vlade. Vsa severna Nemčija počiva in stavka se naglo širi na jug in za-pad. Leipert, predsednik Zveze nemških strokovnih unij, je včeraj naslovil na vlado ultimat, da mora ugoditi zahtevam železničarjev, ako ne, pojde vse organizirano delavstvo v boj proti centralni vladi. Nemški delavci še niso pozabili, kako so pred dvema letoma rešili Eberta in ohranili republiko ob času Ksppove kontrarcvolte; takrat so spoznali, kakšno moč imajo — in to moč hočejo zdaj upora-biti proti Ebert-Wirthovi vladi. Poraz vlade je neizogiben. V" četrtek je vlada še optimistično poročala, da se je stavka izjalovila, toda danes molče organi in vsa znamenja kažejo, da vlada vsak čas dvigne belo zastavo. Berlin je bil že v četrtek popolnoma odre', zan od ostale dežele in že je čutiti pomanjkanje mesa, kruha in mie- dni. Na protesti od eocialističnih strank in strokovnih unij proti izjemnemu stanju, mobiliziranju milice in aretiranju stavkarskib voditeljev. Kbert ne more ignorirati teh protestov, kajti brez podpore delavstva ue ostane 011 niti njegova vlada ne en dan na krmilu. Včeraj so bili v več krajih ne«, miri iu spopadi s policijo, ko so hoteli delavci okupirati kolodvore. Berlin, 5. febr. — Neuradno poročilo se glasi, da je vlada ponudila več kompromisnih pogojev strokovnim organizacijam, ki podpirajo stavkujoče železničarje, i/, drugih virov se poroča, da bo \lada podala ostavko, ako ue bo stavka končana v pondeljek. Položaj je zelo kritičen. V Berlinu ko včeruj zastav kali nameščenci v plinarnah, elektrarnah iu pri vodoviiih napravah ter costo-žilczniški uslužbenci. Telegrafisti in stavbiuski delavci v Berlinu so se tudi pridružili stsvki. Železniški promet počiva po vsej Nemčiji. V Bremenu in Ha noverju je generalna stavka po polna. Kruppove tovarne v Mag deburgu so zaprle vrata, ker je zmanjkalo premoga. tilasila neodvisnih socialistov in komunistov srdito nspsdsjo vlado zaradi njenih drastičnih u-krepov za potlačenje stavke. "Die Hote Fahne" piše v apelu na proletarijat: "Kbert ima 300,-IHJO mark letne plače in vrhutega še 400,000 mark za zabavo, toda lic za zabavo delavcev. Ni čuda. da potem prepoveduje stsvksti gladuim železničarjem". kapitalisti zahtevajo, da konores prepove stav-ke na železnicah. Washiugton, D. C. — Okrog 30,000 ameriških tovarnarjev, ki so organizirani v 44Narodnem in-dustrijskeui svetu", je zadnji p< tek apeliralo na senatni med-državni trgovinski odbor, da naj kongres hitro sprejme zakon, ki prepove vsako stavko na železni-cah. Kapitalisti zahtevajo, da kongres ustanovi industrijsko sodišče po kansaškem vzorcu za že-lezuice po vsej deželi. DANES ZAKLJUČI. Zadnja plenarna ssja in potem je konec farse. HARDINO BO IMEL NAOROB NI OOVOR. ■Washington, D. C. — Razoro-žitvena konferenca se zaključi v pondeljek 6. februarja, ako se ne pojavi kaj nepričakovanega. V soboto se je vršila plenarna seja, na kateri so bile odobrene vse pogodbe, ki se tičejo Kitajske in drugih problemov daljnega vzhoda. Na plenarni aejvkLje kateremu, načchijtjo sklicana za pondeljek, bodo pa pogodbe podpisane. Predsjčdnik liarding se mogoče udeleži zadnje seje. VVashington, I). C. — "Kazoro-žitvena" konferenca je končno prišepala na pokopališče, kjer jo čaka večno spanje. Danes (pouka; premoga je samo šeza nekaj1de,i«k G. februar j* ae vrši pogreb. Predsednik Harding bo imel na- senatorke™ , : postane sodnik. VODSTVO PARMARSKEOA BLOKA PREVZAME SENATOR OAPPSR. Od teh sprememb bo imel največjo škodo farmarski blok. Washington, D. 0. — (Fcdcr. Press, liaureiice Todd.)—Kcnyou, ki je bil glava farmarskega Ido ka, je nepričakovano sprcjel^služ bo zveznega sodnika. 1'redsednfk' Harding ga je imenoval zvcznipi okrožnim sodnikom v osmem zveznem okrožju, senat je pa potrdil imenovanje. Slišijo se govorice, da bo Kp-nyonovim naslednikom v senatu imenovan J. lt. llovvard iz lotve, ki zdaj predseduje Ameriški farmarski birojski federaciji iu ima precej vpliva na poljedeljski kon ferenci. V prihodnji volilui bitki v jese ni bo stal Hovvardu nasproti kot kandidat Smith Brookhardt, aa katerim stoje farmarji. Mogoče pa stara garda v republikanski stranki mesto Hovvarda imenuje drugega kandidata. Z odhodom Kcnyona iz senata preide vodstvo farmarskega bloka na senatorja Cappcrja i z Kan sasa, katerega je hotel lani v je seni pridobiti "socialni blok" McCormick grobni govor. Z ginljj dami se poslovi od "rssorofcvaj- cev" kovačev pacifičmh paktov in odpiraČev kitajpklh vrat,, In drugih m a za če v, ki niso prinesli leka bolnemu miru. Skratka: visoki diplomat je so se naveličali konference v Washingtonu iu danes odpotujejo (lomov. Na plenarni seji v soboto so bili formalno »prejeti razni prede-lani iu popravljeni pakti, ki se nanašajo nu pacifični četvorni sporazum in probleme daljnega vzhoda. Predložene so bile tri pogodbe, več resolucij, proklamacij in poročil in na poslušalce je deževalo devet govorane. Hughes, predsednik konference, je naznanil, da le tisti zuključki, ki zahtevajo ratifikacije v parlamentih, so izdelani v obliki pogodb, vse druge stvari so pa sprejete v obliki rczolueij. Največ rezolueij, o katerih se ne bo treba prepirati ameriškim senatorjem, se tiče Kitajske — toda Kitajci jih niso prav nič veseli. Kitajska ostane, kar je bila: odprto polje izkoriščanja za vse tiste, ki imajo dcuar in kanone.* »S tem je povedano vse. Danes se vrši zaključna seja, na kateri l>odo vse pogodbe formalno podpisane. Nato se odpro zatvor niče in izlije se ploha fraz — in konec. (jood bye visoki gostje! 11*11, vive, bsnzsj! Upamo, da ste za dovoljni- — SEST POTAPLJAČ ODKLONJE NIH. PARMARSKA BANKA USTANOVLJENA V AVSTRALIJI. 8ydney, *. S. Walos. — (Fed. I'resa.) — Tukajšnja delavska vlada je ustanovila farmarsko l-anko 1. aprila 1921. da izvode program stranke in tako da možnost farmarjem, da dobe kredit po primernih obreotih. Banka je velik uspeh. Do kon-ecni dcccmbra je bilo otvorjenih nič manj kot 140 podružnic v državi. Banka ima lepo bodočnost in najbolj oo hanki pomagali na no v farmarji, katerim so pri vat n« >»*nke odrekle kredit. Los Angsles, Oal. — Mornariški dcpartme.nt je odklonil šest potaljač najnovejšega izdelka. ker so bili stroji poinsnkljivo izde lani. VEČ KO 85 LET STARIH IN 100 FUNTOV TEŽKIH DELAVCEV NE MARAJO 1 Kow York, N. Y. — Centralni delavski strokovni svet je iavedel, ds nsjvečje trgovske tvrdke ne sprejmejo v delo moških iu žensk Več ko 35 let stsrih in ki tehtajo več ko lt>0 funtov. Pritožilo se je več delavskih organizacij zaradi te najnovejše 1 postavo* delodajalcev. Centralni svet je uvedel pre iskavo, francozi plačajo. Poluradni list v Parliu predlaga, da naj Amerika odpravi prohibicijo. IN PLAOA FRANCIJA S tAMPANOEM Kellog, Ncwberry in Tovvnsend. Prvi dogodki se razvijajo zaradi Ui politične poteze, izvrfcpe lardingovi administraciji, (j odide poljedelska kopfcrepca \i glavnega mesta, in' bo objsflfjjeuo, "radikalno*' porodilo Kciugrpua o položaju v Zupadui Virginiji Kenyou jo pošten* človek, a. dobrimi nameni. IzvcŽban je kat odvetnik a ne pozna pa petiiične tfrategijc. Lani v joAenl je aelo previdno lodMoiiit' ftoduljsk* ■ slu ž )0, kei^ni navdiišcn < t* politiko, ampak 1'sjs* opravlja sluiifbo*sod niku, da tako pokaže, Itako velika je razlika med gotovimi sbdniki. Takrat je odklonil ponudbo ker je hotel ostati v senatu, tla se I Kiju je jjrotl'' Nevvberryju, ltar je tudi storil. Harding sc je zastonj prizadeval, da sc ugrarui konzerva-tivei izrečejo proti farmarskeiuu doku, pa je vspel s svojo ponudbo — službo sodniks. Kenyon je peč menil, ds je farmarski blok dovršil večji del svoje naloge, da je glasovanje o Ncwlicrryjevi zadevi [»okazalo, tla je senat moralno bankroteu iu tla ni tipati na ta kojšnjc uspehe v ameriški politiki. Sodišča imajo moč, tla lahko store dobro ali slalm, In za to je Kenyon postal sodnik. Voditelji strokovno organiziranega delavstva so opszili, da Keiinyotiovo poročilo o položaju v /a«;»ad. Virginiji nI bilo tako radikalno, tla vpliva na administracijo toliko, da ponudi Kenyonu službo sodnika. Farmarji so opazili, da se ni-msjo Ne\vberry, Kellog iu sdmini-st racija kaj bsti od Kenyouovega naslednika v senatu, ftkodo ima farmarski* blok, ker je Keiiyon dobro poznal mesarje, lesno zve zo, premogovniške barone iu tiru ge specijelne intereae, ki drže Pariš. 5. febr. — Poluradni "Tempa" je imel včeraj Članek, ki je zelo razburil tiste duhove, ki se boje, da je med Ameriko in Francijo vedno manj prijatelj, stva. List predlaga, da Amerika vrže prohibicijo v koš in potem bo Francija plačala dolgove stricu Baniu v — šaiupaueu, katerega lina toliko, da ne ve kam z njim, samo to ve, da v Ameriko ue srne t njim. "Temps" ima še drugo sugesti* H Jo za (Ameriko, ako Amertke hočt* dobiti kmalu svoj denar z obrest mi vrod. Amerika naj drugič pešlje' svojo armado v K v ropu in s oboroženo silo istirja odškodnino od Nemčije! Ko se to sgodl, Ishkti* obdrli iztirjen znesek, iu še bo kij prebitka, naj ga blago voli izročiti Franciji. (Ameriški poslanik ilerrick je t movvatao molčal, ko terji nadlegovali, naj jpove, kaj vendar miali o sugeatijah polu railuega "Tenipsa".. Kavno tako molči Polimere in njegova {ofici» jelua žlahta. Neki pariški list, katerega vlada Iliti iptlo, ue ljubi, se noiiuje, pišoč, da tmj vlada v VVashkiglonu odloži tirjaUv g iS vnice in obresti 4o lela 3000, Do takrat Francija mogoče demobilizira svojo srmado iu poveča dohodke od davka ua tobak! mornariška pb&ooba je deloma pod streho. POTRDITI JO MORA SE SENAT. Ampak mornarižka pogodba ns bo vidno zmanjšala militaristitas butars. Washington, D. 0. (Fed. Pi^esa. Lsurcnce Totld.) — Ko j«« državni tajnik Hughes čital pred razorožit veno konferenco pogodim, po kateri veleaile opuat« okoli 1,800,000 ton težkih bojnih ladij, je povdsrjsl, da je važno ker hodu veleaile prihranile ogromne vsote in spremenile nekatere državue navade. Naglašal je tla mornariška pogodba odpravi tekmo v oboroževanju na morju in tla pričenja doba svetovnegs miru, Zsdsj sa njim v ameriškem posvetovalnem odboru in v tujezem skih posvetovalnih odborih so sc* deli možje, ki so noč in tlsn raču-nlli stroške tudi drugih reči. Prepričali so aebe in oficijelue državne zastopnike, da so pred alternativo, da snllajo orolevenjc ali da pride svetovni bankrot. Kajti jasno je bilo, ds se nohens velikih sil ne umakne Ik tekme, doklW ni druge sile pognsls tudi v polom. Franeljs In Japonska sta sadu jih deset tednov na tajnih sejah jasno pukaimlL kakšon duh ju preveva, ERERT, PREDSEDNIK NEMČIJE, DRUOI0 IZKLJUČEN IK SEDLAKtiKE UNIJE. Ilerliu, 5. febr, — Orgauisacija setllarskih tlelaveev je ua svojeiu glavnem iboru v Kolinu včeraj izključila predsednika Kberta ii svojih vrst z 200 glasovi proti 8. Kbert je bil isključen zaradi njegove sovražite akcije napram stavkujočim železničarjem. To je že druga Izključitev Kberta. — 1'nija kovinarjev je izključila is svoje srede policijskega načelnika Kichterja v Berlinu is istega vzroka. ii avstraliji reorganizirane. OBSTOJEČE ORGANIZACIJE O PREMINJAJO V INDUSTRI-JALNE OROANUAOUE. Ia 17 organiiaoij sUvbinskih ds-lavoev nutans sna organisacija. Mornariška pogotlba je javna U poved, da ss mora vseh pet akti. psj pogresnitl aH pa plsvati. In ker se je vseh pet dogovorilo, ds plavsjo skupaj, tedaj se je bilo trebs osvoboditi nepotrebno teže topov, Pridržale so Is "psmetno** težo strelnega orožja, da t*ko oposors druge, da pot velesil Še ukast^f awtU i«irmn l0 lr Itiudjs. AmTrlmR senat bo otlobrll mornariško pogodbo, Odobril Jo bo raj^ kot pogodbo, da se strupeul |>llni odpravijo v vojni lu da potapljače He smejo potopiti trgov? sklh ladij, dokler niso potniki in rouitvo na varnem. V nobeni po godbi nI stvari, katerim resno ugovarja. Ce bi imel Sjrdas?, N. S. .Walss, (Fed. Press.) — Obrtni sveti v »Avstraliji so pričeli Uvajati ssključke sadnjega kongresa delavskih stro. kovnih orgaiiisaelj. Organizacije ao se pričele združevati med seboj v industrijske organizacije, ki se zopet stlružijo v eni centrali, V Ncw Hmttk^Walosu »Uuu. blnskl delavci organisirani v se* tlemnajst organizacijah. Vsako stavbinsko rokodelstvo Inui svojo organlsaeijo. f Te organisaclje su sdaj združujejo v industrijski nr* gsulsaeijl. Kavno t s ko delo vrŠe strokovne orgaitisacljo transport« nih delsveev, Islelarsklb, jeklar* skih in kovinskih delsveev, organliaetje taff 1T* sps, soi| delajo.i ■ n i Delo seveda ni Ishko, ker reor-gani racija sama ni lahka reč, ^ Centrala Je Udala posttben ms-nlfest, v katerem navdušuje 'de- . Isvce, da nsj delo hitro, tučuo lir senat dobro izvrše. V manifestu apelira seitst!»s vae tajnike in nrgaulaatorje, IE ENA OBRAVNAVA ARBUOKLU. PROTI Han Franciseo, Cal. — Druga sodna obravnava proti kinokomi* ku Arbucklu, ki je obtožen ulmja igralke Virgiuije Kappc, je konča^ la kakor prava: porota sc ui zedi-aila. Hodnik je raapustil ^>oroto v petek, ko je načelnik porote na* znani!, da je zedinjenje nemogoče, Deset porotnikov je glasovslo zs oprtiatitev, dva pa za krivdo, (ila* sovali ao štirinajst krst. Le enkrat so bili trije glasovi za krivdo. Pri prvi obravnavi je bila ženska; ki sabo pogodbo, ki sniža tako moč ds naj s praktičnimi nasveti olaj. mornarice,'da morusrics ^iravljs šajo delo reorganUaclje, le čuvajako obrežno elužbo, tedaj bi mogoče aetiat nastopil proti pogodbi. Hocialui podporniki mornariških oficirjev so močni v ingtonu in razume se, da kar je v njih moči, tla se ohranijo službe iu pensije mornariškim oficirjem. Iu če l>o veliko služb v nevarnosti .tedaj ImmIo socialni pod pomiki Še bolj prepričani, da se steM ameriških naprav majejo. Pozabiti se ne sme, da za letala ne postojc regulacije, pa tudi lm-jevanjc s kemikalijami, isvzcmši strupenih plinov, ni omejeno. Du Poritova korporacija lahko nadaljuje z delom za neva odkritja, lu Kadar bo že nekaj organizacij organiziranih, tedsj pojile delo hI* treje od rok in upati je, |kmslit dovrši v splošno zsdovolj. store, stvo vsegs svstrslskegs strokov* uo orgsiiliiraiiega delavstva. BANDITJE SO VPRIČO OLE-DALCEV lEVRlai ROP. Ohioago, DL — Dva mlmla ban* tlita sta ustavila Metlic* Heejs, predsednika tvrdke Hee (k Co„ k How-r imenovan Kcnyt»uove-mu nasledniku llowsrd, tedaj u ho Izvojeval dvo med njim in senatorjem lom, ko je senator L* Follette razkril, da jc lloward oMrtal tajno sejo dne tf. deeembrs s bančnimi, železniškimi, lesnimi in drugimi bančnimi akupinami. Htmard je r«*kel, da ni res, kar je govoril senator iz Wiseonsina v senatu. Dre 23. januarja je pa I* Follette priobčil stmografični zapisnik tajne aeje in je tako dokaaal, da llowardov odir«»vor ni bil re*nič«»n lastna organizacija gleda železni ških zakonov, predloženih kougre vidi vse v precej optimistični luči. Ta program varčevanja sprem lja izjava, ds se jo dosegel opora zurn glede Šantungskega vpraša nja. Proviiiea ftsiitung pride pod ki-tsjsko vlsdo, šsntungsks železni co v Hibiriji. Msao, zsatoplilk južttokitsjake vlsde, prsvi, ds Im» kitsjsko ljudstvo odklonilo šstungsko pogisIlMi in se Im» držslo še nadalje načela, da nima .la|Miuska kaj Iskati v Aautungu, Msndžurijl iu Mougo-iliji. Dclegaelja Daljnov/io/ne i. sil. ,ca pa ostane |mnI japonsko kontro lo še najmanj pet let, mogoč* pi. publike izjavlja, ds im wo» l»lli Brookbsrtlt Is. kandidiral zs tudi petnsjst let. Jsponslu je od «»i»*u, dokler »IsjM.nsks ootsue ns ust letošnjo jesen Podpirali ga klonila $1*,000.000 odikodalrie ruskem o/cmlju Korejska komi Imdo stsri pristsši Ken/ona. m o- Kitajske trn popravila, ki Jih Je lr »lja prsvi, ds no Ho miru v Koreji. vrši Is Japonaks tnl lets H»I7. Ae dokler šo Js|mnske Me v Koreji, rsjše pa vidi, da oolane dolg Američani, ki so se pred kratkim vknjižen do leta IM7. Kitajski vrnili s Delnega nI dovoljeno, da dobi 1 __I #1«,(I00.M0 zunaj meje Kitajske .kupin reonična .laptmaks Hlle odrekajo Kitajski praviro. dajvojevsls na tej konferenci dl(dušama o«ilu^i o svoji iNdnini, s kate [matično pridoMtev, tmla dosegla ro M dobila potrebni denar v par nI miru. l)rtl se za Iričrtlne avo g oče Im> izvoljen tudi s veliko ve u7"kll' j. nnčel ^"0 T" kl j,h . t i i n . je prejemal senator Kenyon zad-torjem La rollel * ' ' ' nje mesecc, In govore, ds se je država nagnila na *tran Inzurgen- tov. Capp*r iz Kanaaaa, ki »laj pre-\ zame vodstvo farmarskega bloka. je manj napreden kot Kenjron in ne bo delal admiuistraciji pre-glavice. vztoks. izjavlja-teh Jo, da so prerokovan js vseh treh je Iz- meoMh. * V Aru in dvsjoet nepreklieanih zahtev oolane Mandžurija in jega plena Kcuet Im> odobril pogodlni in akušal ho pozabili Ortjent. Kes- i,«,. m i.-""". -----------r J. Henator Borah pa prevsame VzhiMlna Mof.golia ostsnet« še mišljati bo imel, kako naj potroši meoto preglednika v oenatnem od- Sfl kontrolo u»\ trma delelsms >k| ni Ai vui i« • da «• fta m MiMlJM. TRDOSRCNOST PREMOGOVNIŠKIH PODJETNIKOV RAZGALJENA. * Mineral, Kana. — 0 ver m, kako •tavka končala in ae obenem zopet nadaljevala je bilo večkrat poročano v Proaveti. Organizacija Že ne pride nikjer več v po litev in mnogi ao že pričeli obupovati radi krutega naatopa od strani vodatva. Pack, ki ima na ogo organizirati zopet rudarje v organizacijo, ki bo pokorna Le wisu in tako tudi podjetnikom, ma vsled malodušja, ki je zav adalo, toliko več moči. Nekateri rojaki se sploh ne ozirajo več na drugo kakor da dobe delo. Ne o zirajo se na pravila rudarske or ganizacije, ki ao odločno proti takemu delu. Lepih čaaov se la liko nadejamo, ki bodo nastopili po needinosti kakor je začela prevladovati med delavatvom. — John Marott. Človeku se zdi, da živi v dobi telesne sužnosti, ko so navihani duhovni razlagali doli v južnih državah sužnje-držcem, da zamorci nimajo duše in da so bitja, katere je Bog ustvaril, da služijo belopoltnemu sužnjedržcu, da jih izkorišča v svojo osebno korist, ko čita, da so premogovniški podjetniki v Zapadni Virginiji hoteli pometati na cesto sredi zime in v strupenem mrazu rudarje z njih ženami in otroci vred. J5di te, da so se razmere Um doli v Zapadni Virginiji prav malo spremenile, čeprav je telesna eužnost odpravljena. Premogovniški podjetniki ie ponosno trkajo na praa, da so kristjani in tudi darujejo precejšnje vsote za vzdržavanje cerkev. Njih čini so pa ravno tako v kričečem nasprotju s krščanstvom, kot so bili čini silinjedržcev ob času'telesne sužnosti. Sužaijedržec je dal neusmiljeno pretepati zamorskega sužnja, če se mu je zameril, zdel len pri delu ali če ga je malo od strani pogledal. Zdaj sicer ne pretepajo rudarjev, ker jim je ta oblast odvzeta. Dejstva pa govore7da bi jih še bolj neusmiljeno bičali, kot so bili tepeni nekdaj sužnji, ako bi premogovniški podjetniki imeli moč, da narekujejo take kazni. Pre mogovniški podjetniki torej ne morejo bičati rudarjev, ampak kaznovati jih znajo ravno na tak bafbarski ftačin, kot so nekoč sužnjedržci kaznovali svoje sužnje. Ali b i se ne dal marsikateri rudar rajše bičati do krvi, kot da vidi, kako njegovo ženo in male otroči^e postavijo* sred zime v sneg, da jih Um na cesti vidi počasf Utaifttj bd pre-sUnega trpljenja? Da mnogi rudarji bi rajše ponudili svo; hrbet šibam ali biču, kot da gledajo Uko besti jalno trpinčenje otrok, ki nimajo drugega pregreška nad sabo, kot da so se rodili kot otroci siromašnega rudarja! Rudarji ao pač ljudje in imajo človeško srce in zaradi tega tudi čutijo. Srce premogovniškega barona v Zapadni Virginiji ni nič bolje od nekdanjega sužnjedržca. Tudi njemu je de lavec le bitje, ki ga je Bog ustvaril, da gara za njegove interese in povečanje njegovega bogastva, čeprav tega ne uče več naravnost v semeniščih v južnih državah. Ako b premogovniški baroni drugače sodili o delavcih, ne bi podili sredi zime rudarjevih žen in otrok pod milo nebo, da Um poginejo trpjenja. Za enkrat je bila nevarnost odvmjena in rudarji s svojimi ženami in otroci osUnejo v kompanijskih hišah Poslali so v \Vashington depuUcijo, ki je bila po senatorju 8utherlandu in kongresniku Bowersu predstavljena pred tedniku Hardingu. Slika o bedi in strašnem položaju, v katerem se nahajajo ti brezposelni rudarji in njih družine je napravila Uko globok vtis na predsednika, da je naročil delavskemu Ujniku, da sporoči governerju Morganu, da ae sodnijsko iztiranje rudarskih družin iz kompanijskih hiš usUvi. ^ 1 Ako bi deputacija ne odpotovala v Washington in ne imela prilike, da opito predsedniku obupni položaj rudarjev, bi bili rudarji iztirani iz kompanijskih hiš sredi zime Ker nimajo transportnih sredstev na razpolago, še manj pa denarja, da drugje najamejo stanovanja, bi morali ža lostno končati pod prostim nebom. Kajti noben rudar se jih ni upal vzeti pod streho. Rudar, ki bi se drznil izvršit kaj Ukega brez dovoljenja premogovniških podjetnikov bi bil ravno tako iztiran iz kompanijskih hiš s pomočjo sodnije, kot so bili njegovi tovariši. Telesna sužnost je bila odpravljena. Padla pa ni za radi tega, ker so sužnjedržci grdo ravnali z zamorskim sužnji, ampak suženjski sistem je postal nevzdržljiv. Tako se zgodi h sedanjim mezdnim suženjskim sistemom. Spoznanje prihaja ie zdaj, da se ne more zagovarjati Uk gospodarski «iht<*m, ki daje |K>djetniku oblast, da s lakotjo in drugimi brutalnimi aredstvi šikanira delavce, ker se nočejo ukloniti njegovemu absolutizmu, da Ishko podjetnik usUv ali omeji produkcijo jk> svoji volji na škodo vse človeške družbe. In to spoznanje se bo širilo, prodrlo bo v krop', dokler ne Ih> to upoznanje Uko veliko,-da odprav gOKpodarski sistem, ki korinti posameznikom, škoduje pa ogromni ljudski veOini. Ds se to *|H>znanje Mri in širi, so opazili fte tudi na, bolj profitantki podjetniki in zategadelj kriče na glas, da je treba udariti po tistih, ki širijo nove in koristne goepo-dar&ke nauke za VbO človeško družbo. Kivcr, Oolo. — Še pred kratkim jc bilo odtod poročeno, da ae dobro držimo, toda apreo brniti amo morali svojo atališče in iti pod znižano mezdo na delo, ker je kompanija vzela od vacga ročnega dela po 24 odatotkov in od dnevnega dela pa po 30 od stotkov. Dne 15. decembra je prišel sem organizator in nam je povedal, če se podamo za znižano mezdo na delo, da nam bo vzel vae pre vice in čarter od U. M. W. of A Vato je zopet prižel dne 12. januarja isti po imenu Frank He-pely in obdržaval shod. Govori je? da so ae delavske razmere za obrnile in tako moramo tudi m spremeniti svoje stališče ter de-ati za nižjo plačo. Tako smo ae godali zopet v rove in obratuje no po dva ali tri dni v tednu. Zima je pri nas huda, da je pa del v zadnjem Čaau toplomer nu fO stopinj pod iričio. Tako ima SLIKE IZ NASELBIN, JAVNA GOVORNICA. Glasov! članov S. N. P. J. In tttaUljov Proavete. mo dovolj časa za pisanje in čita nje. Listov ne dobivamo ff^no 'n pogpsto zt\o zaostaja, Strflei nas imajo oČjvitjno , ,jako ?adi ker nas še niso zapustili ifl^bpdo najbrže ostali do 1. aprila y na-« selbini. Ko ao aem prišli so so nam že akoro malo čudili, ^kajti od leta 1914 amo že biti brez njih pogrešali smo jih praj- fahko' točo bi tudi aejaj najraje Videli da l)i jih ne bilo. " in< V zadnjem dopiau sem bfete bovedatl, da sem, mesto da bi"ho-dil v šolo, moral svoja mlada-le to krave pasti, torej ni ftidno če se je nrinila pomota, da sfe je razumelo kakor da so tukajfnj Slovenci morali krave' pasti:' — J oo Bmitk. »• r • m 11, ■■ »d ui,» Barberton, O. — V letu devetnajst sto je pričelo veliko gibanje po Slovenskem za ustanavljanj« fcadružnih prodajaln po vaseh, trgih in mestih. Po večjih vaseh so župniki pričeli skliceva ti shode, kjer ao pojasnjevali judem cilje zadružne prodajalne in kako velike dobičke bodo prinašale kmetom, ki bodo dobili iz svojih prodajaln vae veliko ce nejc kakor pa drugod. Z lepim govorjenjem so veliko dosegli vaški župniki in z obljubami pridcfoili (veliko število kmetov, kjer pa se ni dalo možev pregovoriti, so se lotili njih žena, da so one vplivale nanje in jih pridobile za zadružno prodajal no. Kjer se ljudje niso dali pre govoriti ao nastali prepiri imed pristaši zadružnih prodajaln in onimi, ki se niso hoteli zapisati. Tudi našo Dolenjo vas pri Rib niči so osrečili s tako prodajalno Ustanovili so jo katoliški možje in poskrbeli, da jc bila otvorjena velikim pompom. Na večer o-tvoritve so možje, da proslave sad svojega dela pili lgo poz no v noč, pri čemur so šodelovali celo "prečaatiti" in hvalili nav zoče za storjeno delo. Povedal ao, da ae je izpolnila njih srčna želja in se tega vesele iz vsega svojega srca, da bodo lahko ao d^jtovali tpiti podjetju. Povedal jim je tudi, da , potrebujejo iz kušenega in vljudnega prodajal ea; on da sicer nima časa vedno stati pri prodajalni, toda za drugega sposobnega — je modrova — da ne ve. Farani niao odnehali in ao priporočali, naj bi kar župnik enega izbrali, ker oni najbolj vejo, kdo bi Bil sposoben. Žup rilk stf jim res pomogli sadre ge in dobili od doma avojega mlajšega brata, ki je bil v rea tilAPtclb uljuder^a fžrani. Po ktrMfjiv je bil in posebno nežne M^ptfltf tfadvse naklonjen. De kfefa so šti kmalu začela zanima ti za' hiladega Josipa, O sage, W. Va, — Ko sem zad njič poročal, da premogorov v O sagu obratuje noč in dan, ao pri ili od vseh krajev Zedinjenih dr žav rojaki povpraiševati za 'de lom. Nekaj je bilo v resnici to-iko srečnih, da so dobili delo, čeprav jc nas tukaj več starih delavcev, ki smo od kompanije iz-prti. V vojnem času nas niso izpirali saj takrat tudi nismo bili preveč aktivni v uniji, aedoj pa je drugače. Najraje Vbi kompanija' vse stare delavce izčiatila iz okraja in sapoalila nezavedne, nove delavce, da bi se popolnoma izgubil aled o organizaciji. Najbolj je upoštevan pri nas tak delavec, ki no prizna organizacijo in zna pri družbinih uradnikih zagotoviti si prijateljatvo. Vedno so si prizadevali, ksko bi izprli nas aktivne člane unije in nsm delsli kolikor mogoče krivice. Početkom leta sa zahtevali, da bi nakladali premog v 4 Čevlje in pol viaoki plaati za iato ceno kakor pri 7 čevljev visoki plaati. Nisem še videl ljudi, ds bi tako hitro obupavali v boju kakor jih vidim tn danes. Ne rečem radi Slovencev, ki se ravno v tem okraju dobro drže organizacije, toda na domačine je v rcaniei težko računati. Zdi ae, da jim je vseeno, aamo da delajo in dobi jo mslenkoatno plačo, za delav-ako pravo, naj ae pa inozemel bojujejo. (lovori! aem že z več n Mlajii brat kaplana, pomočnik Josip, ja bil nekaj' Časa zelo ve sten in prari" žaoški vzor za dc kleta, katerih vsaka si ga je ho tela pridobiti. On je bil enako naklonjen vaem. Ko so zvečer no sila dekleta vodo od studenca jc bil med njimi pogovor največ njem. Vsaka se je utrgala, če jc le mogla, na večer od doma, da ga je videla pri studencu. Mladi Josip je imel rad dekle ta. V svoji veliki ljubezni je pri čel zanemarjati svojo službo in jo zlorabljati. Cele kilograme sladkorčkov jc izdajal dekletom in najboljše blago je delil knr na metre. Trgovina je pričela toazati po aledice brezumnega razdejanja pomočnikovega in po vrhu šc kradnje drugih. Nekateri ao govorili, da je pomočnik poatal ka kor bres uma, kar pa ni nikako Čudo, in ae tudi ni čuditi. Hi ti v prodajalni in poleg tega vaem dekletom vatreči, niso rasč-kine solze, zato pa je dobil za trgovino pomočnika, štirinajst let-letnega dečka, ki ae pa ni razumel na prodajalno. Ko sta opoldan hodila h kosilu, sta puščala vrata zadružne prodajalne odprta, da so ae nssuli v prodajalno dečki in lshko gospodarili po svoje. V takih slučajih so imeli dečki polne pesti desetie in gro-šev in jih metali za kratek čas čet streho. Iz pspirnatega denarja pa so miši in podgame lahko gnezda delale, ker so ga otroci izmikali in noaili v alamo, a tam pozabljali nanj. V gornjem nadet ropju p^oda jalne je bilo vae boljše blago za dekleta, ki ao vživale prav "vaorno" življenje akupno a pomočnikom. kakoršnje ae more živeti le pod takim "dobrim*' kr ščanakim go«poderatvom. Kmetje ao pričeli izoatajati od prodajal ne. ki je šla redno bolj rOkovo pot. Prvim je biki do voljeno, poznejšim. ko je bilo blago že raz prodan« ali pokradeno, denarja pa nikjer, ni žnpnik dovolil izato pa. Ogorčenje proti Župniku, ki je v »del, kako ac uganja a go spodaratvom in zbok tega nič u-trenil, je naraščalo od dne do ne bolj. Kmetje ao ae med seboj izpraševali, kaj 'je vzrok vedno naraftčujočim dolgovom, župnik, se pa ni brigal za nobeno stvar. On je bil svet mož in ni se brigal za posvetnosti. Po glavi mu je samo rojilo srce Jezusovo, katerega je vedno imel na jeziku in če se je izprehajal, sam pri sebi o njem govoril. Na župnika torej ni bilo misliti, da bi zvračali na njej;-* *rd, /ato pa ao ae v toliko večji meri srdili nad mladim Jožefom, o ka teran so žene že davno prsf h petale na uho razne tajnost:. Svoj srd so zvračali nanj možje in žene s psovkami, in dekleta sd lile jezne nanj, da končno ni bil pred njimi niti varen avojega ilivljenja. Da napravi konce rsom neprijetnim odnošajem, jo .ie n« U noči kar brez slovesa popihal. Jeza kmetov pa ae s tem ni o« hladila, temveč je bila še toliko lolj podž^ana, da so pričeli vso krivdo zvračati na župnik*. Govorilo se je proti njemu čo na glas, da je on veega kriv. ker bi je predsednik in blagajnik dnu itva in je lahko takoj vse vi.lel Uvideval je, da ae lahko nesreč no konča vsa zadeva in jo bo mo ral pobrati za mlajšim svojin. 3 r atom, zato pa se je obrcil do škofa, da ga premesti. Prevzel šeni so bili dober višji pastir, ki so radi zamižali kar na obe oče si„ če so videli, da se gre /i re Šitcv Časti "dobrega" dušnega pastirja. Prošnja je bila us'n&aiia in župnik so bili prestavljeni v feent Vid nad Ljubljano. Za najhujšem diru letečo kočijo župnikom iz vasi so letele psovke in prokletstvo. Vpitje kmetov nu eesti je bilo kakor grmenje, da niso čuli drug drugega, kar pa jc šele pospešilo dirjanje konjev in kmetje ao ostali sami, na cedilu in pravorjcnL Obžaloval i so lju Jožefu naavetovati, naj vsaj začasno prepiše svoje posestvo na koga drugega, do česar ga je tu di pregovoril. V strshu, da bo res vse izgubil in bo celo premalo vae akupaj, jc poaeatvo prepih.-, i no kaplana. Ali ai človek more misliti večje hudobije in celo od nekoga, ki sem ga večkrat aliftai pridigati, naj vsakdo plača, kar je dolžan, ker prej ne bo videl nebelkego kraljeatva, dokler ne povrne zadnjega vinarja. 8 to zvijačo in napeljavo še svojejra brata,k slo, je dokazal, koliko jc njemu mar, za nebeško kraljestvo gledanje obličja božjega, tv bi brat resnično ^č nc imel, bi di, kamor bo prišla ta nesreča. Nekaj časa je še životarila zn druga, prihajali so rasni "padar ji", da bi jo ozdravili, kar po je bilo nemogoče. Propaat jc bila zadrugi že odločena m je ne le pcm vse akupaj ..mirno zaspalo Zdelo se je, da bo'trgovina z<* H Jopice je prišla sodna fcojfl' lo "napredovala"; kajti /upnik *epo$atit. f pan J. Kljup, ;pvetnik F. Višn kar in odvetnik I. Oruntar. Skoai tri dni ao delali tačune «o naše revne kmete, ki so morali poseči globoko v Žep, da so plačali viso ki deficit. Nekaj mesecev po odhodu Jo žeta se je pričela po vasi ogla Sati štortclja in je pustila dečka in deklico. Proti jeseni tistega rodovitne ga leta je bilo povabljenih pre cej vaačonov na sodni jo v Novo mesto, največ pa je bilo deklet Povabljena ata bila tudi jioeip in Janez Žužek, kaplan in njegov brat. Kaplan se je jako protivi da ne gre na sodnijo, ker se boj kmetskega srda in so ga apravi iele, ko mu je sodnija zagotov la, da se mu ne bo nič hudega pripetilo. Tako jc bilo tudi z Jo sipom. Hodnik je dekletom za pretil, da morajo govoriti čist resnico, ker on že vae ve, kaj so delale v zadružni prodajalni in če ne bodo govorile resnice, da bo vse zaprl. Preprosta dekleta ho verjela da sodnik že vse vedo in izpove dala od kraja vse, kaj je bilo prodajalni. Vae tajnosti so prišle na dan. Sodnik se ni mogel nsčn diti. kaj vsega je bil zmožen mla di Josip in ga poklical predac. Vstopil je. Njegov obraz ni b več avež kokor prej, temveč upa del in *uh; prej tako veselega braza in rudeč, je bil sedsj be kakor prt, na njegovem licu ps je bilo čitati akrb. Njegov prej inji obraz je bil lep in nedolžen zdaj jc pa kazal velikega grešnika. Sodnik mu je čital dolge )evi ta, da bo moral on trpeti vso Iko do in .povrniti kmetom izgubo, na kar pa mu je Joaip aamo la. hko povedal, da nima ničeaar kakor roke. Bil je obaojen na pol leta ječe, žnpnik pa. največji krivec oproščen vsega. — Taka je bila taktika duhoveke in avet-n« gospoake pod katoliško Avstrijo. Ksko ao bili župniki in od njih zaprl jan i eelo pred aodiačem zmožni laganja, naj bo v dokaz, da Joeip ni govoril reaniee. ko je iapovedal aodnikn. da nima nikakega premoženja razun rok. Ko je žnpnik uvideval, da je nevar-noat za poaeatvo njegovega brata, vredno 10.000 kron, ja pričel moral gledati, da on plača kolibi cor mt} jc v moči, da poravna krivico, storjeno bednim ljudem, tako po je brata celo nagovarjal na še večjo podlost. S tem je tudi dokazal, da mn je denar vse. nebesa. ta so mu dobra le toliko časa, dokler se z njimi da kaj zaalužiti. In takih duhovnov jc veliko, ne samo katoliških temveč pri vseh verah, razlika je le ta, da sc je 2užeku dokazala podlost, dočim jc pri drugih zakrita. Vsak obljublja nebesa s svojo vero, sam pa/kakor bi se. jihl branil grehi, storjenimi dan za dnem. Zato pa rojaki, pustite jih, ločite ae od njih za vedno in pripravite jih s tem do tega, da bodo tut|i' oni )šli služjti kryh y potn svojega' obraza. Wste vlfleli, če bodo tudi potem vas slepili in strašili vas s peklom, čx» iie bofcte njim nosili "milih ddrov." NaroČite se na delavske liste, da ae iz njih naučite razločevati kaj je resnica in kaj ni; da boste spoznali, kdo jc kriv, da jc na eni atrani toliko bogastva, na drugi pa nepojmljiva beda. — Josip Petek. Zapori, Jpo. ~ V nedeljo dne 22. januarja, ko aem ravno sedel" pri oknu, sem nenadoma zapazil, da prihaja na a^novanje rojaka A. Kovačiča več ljudi. Zvedel aeiftfr do je prejšnji teden zelo a gitiral. da bi ustanovil društvo S8PZ in do ao ti ljudje ili k njemu no sojo. Ko ao pa prišli k njc-... v . , . j. i ,L| rpu. jih jc obvestil, da ne misli Rn^fj oo tri UBtftnoviti društva SSPZ, temvee društvo JKPZ, kar pa se mu jc baje izjalovilo. Rojakom svetujem, naj se potrudijo, . da ustanovimo pri nas društvo ŠNPJ, ker ta organizacija jc znana kot najboljša in so se lahko že sami prepričali, da ne morejo niČeaar pričakovati od oue fazpvške organizacije. Rojaku svetujem, kar vem, da je naj boljše, nantreč, da opusti misel sa organiziranje takega društva, ki mu sploh ne bo uspevalo. Vem. da njemu ni za napredek, zato pa je ustanovitev takega društva brez vsakega prepričanja njegovih ustanoviteljev samo v škodo naselbini. Dobro bi bilo, če bi se zbrslo v naši naaclbini nekaj pametnih mož, ki bi se dogovorili in zbrali potrebno število članov za ustanovitev društva 8NPJ. — A. Šmit. LISTNICA UREDNIŠTVA I Pečlnr, Frankfort Heights, 01. — Ali lahko damo pod dopis pravo ime? Drugače ne sme li*t. — Pozdrav. Dnqnoin, I1L 7. *. - V Zdru- v Ncwyorftki drvavi, a tudi v vsa-stopnika od sovjetske vlade, zato tudi ni mialiti, da bi ae dobilo dovoljenje za potovanje v Rusi jo. V Rusijo je res potovalo več delavcev, ki pa so bili največ tamkajknji državljani, vračajoei se domov. — Pozdravi Kaaoaha, Wto. I. F. — Obstsjs tudi organizacija pečarjev in se imenuje "Terra Ootta Worker« Ifnion." Obrt je precej razvits v Newyor/ki drvavi a tudi v vas kem večjem mestu po drugih državah so taka podjetje. Vortfc Ohieofo, TO. - Dotičn.h piaem brez noalovov mi do stavi jamo, temveč so na pošti v Cfcicagu. Obrnite ae na: P«"t Office. Lobbjr in Adama Htr. Chicago, III. Meedcfrlondz, Pa. A. 0. tn Sbebofga«, Wle. A. D. - P"1 take dopise na moremo aapi^1' "poročevalec" in ne "Ijobiulj izobrazbe", ako jih hočemo priob čiti, temveč aomo polna podpiat 12 delavskega sveti. (FederatedPreaa) U svobodo političnih jetnikov Ped e racijo delavskih vrat v San Kranciscu je naslovila na gover-norja v državi New York rezolu eijo za pomiloščenje Jima Larki-na, irskega političnega jetnika. Rezolueija poudarja, da je »Anglija i/pustila vae irake političue jetnike na avobodo. •> Delavska banka. ''Banka1' pro-ducentov in konzumentovza katero stoji 50 delavskih organizacij, je bila zadnje dni otvorjena v philadelphiji, Pa. 'Banka bo skrbela, da se vloge delavcev ne bodo vporabljalb ža boj proti delavcem kakor ae to godi z delavskim denarjem v drugih bankah. Naakold na mezde. Parobrodui-«ke družbe ob pacifični obali so /nižale mezde mornarskim delavcem za 12 odstotkov. — Tekstilni baroni v Maaaachusettsu pripravljajo splošno znižanje mezde. Okrog 9000 delavcev je prizadetih v Fitchburgu iu Biddefordu. Tekstilni delavci, ki so organizirani, so bodo "postavili v bran. V Utahu so odpira delo. Utah Steel Corporation je pričela odpirati tovarne. »SOSVETA šeu izvoljenim tamanit (demo krat) Murray Felenatein. Ponov-no štetje je pokazalo, da ao tama nitje ogoljufali socialiatičncgu kandidata za okrog 400 glasov iu obenem so ukradlt nekaj glasov republičanskemu kandidatu. To je drugi alučaj, da je bil soeialiatični kandidat oropan mau-data »katerega so mu poverili vo-liiei z večino glasov. Tako delajo polit iear ji starih atrank, tako zmagujejo"! Socialisti imajo zdaj tri poslance v legialaturi države New York. VOLKA JI UBIL BEEZ 0R02 JA. Razne vesti. .tu 7TL .JJfcaiJ TIHOTAPCI OB FLORIDI DE LAJO PREGLAVICO PROHI-BIOIJONISTOM. Žganje prevažajo i otoka Bimi-nija v letalih in ladij&h. Chicago, 111. — Tihotapci ob obrežju Floride delajp po brzojavnih poročilih iz Washingtona in Miaipija, Fla., tako preglavico prohibicijoniatom, da odganjajo ponoeni spanje od njih oči. S&m W. J. Bryan, večni predsedniški kandidat demokratične stranke ih' IjtobitMJ pristnega grozdjevca, Je y Washin^- ton sc prii'oŽ(t zaradi tihdtapcev. Ob času sVojega bivaitjav Floridi se je prepričal, da se 'tam žganje ravno t*ko prodaje kot ob času, ko so ga salunerji lahko natopili vsakemu odprti, kj je'vpraSal po lijem. L. G. Nutt,'načelnik splošnega proh ibic i j oniis kega urada v Wafch-ingtonu, potrjuje, da so frile izda Minneapolis, Minn. — Arthur Lener, atar sedem in dvajset lt% je prinesel v meatno pisarno aive-ga volka, tehtajočega šestdeset funtov, katerega je ubil v soboto zjutraj, da prejme nagrado $7.50. Lener pravi, ko je šel, v soboto zjutraj ob pol dveh domov, zagledal jc pri mostu na Dva in trideseti cesti, da prihaja proti njemu zver, ki izgleda kot izgubljen pes. Naenkrat se je zver vlegla na tla kot pes, z glavo med sprednje tace. Mislil je, da je pes. K,o je prišel blizo, je zver planila pokonei in hlastnila po njem. Vrniti se ni hotel, ker se jc bal napada od zadaj. Videl jc, da je pred njim sivi volk, ki postane brezupen, če sc no more umakniti in ubežati. Videl je, kako se jc volku naježilu dlaka na hrbtu. Volk je gledal na most, pu je zopet vprl pogled v Ujega. Leuier je alekel svojo suknjo, ko je volk planil nanj. Imel je srečo, da ga jc zadel tako silno na glavo s pestjo, da se je prckucnil. Ovil jo suknjo okoli svojo roke in mu jo porinil v gobec. Skušal je zlomiti volku spodnjo čeljust, pa ni imel zadosti moči. V tem kritičnem trenotku mu jc šinila v glavo J^šilna misel. Spustil je volka ziTgobec in gA hitro dvignil kvl-Ško za zadnji nogi. Zavihtel ga je okoli glave in ga z veliko silo treščil ob beton. Tako mu jo razbil glavo in volk je poginil. 1 ..J ii, .......— • K ulj Volitve paprik m krataka koaveneija v BaJHamitl Rim, 5. febr. — Kardinali, ki so zaklenjeni v Sikstiuski kapeli že od petka, še niao izvolili nove« ga papeža. Štirikrat ao glaaovali, toda štirikrat je črn dim iz dimnika kapele naznanil, da Še "non habemus paparn" (nimamo papeža). Bel dim šele nazuanl, da je nekdo Izvoljen. Oaanikaraki poročevalci, ki ao baje prodrli skozi devet pečatov na Sikstiuski kapeli, pripovedujejo, da sta obe kardinalski stranki enako močni iu da bo potreben kompromis s "črnim konjem", ker drugače kardinali lahko glasujejo do sodnjega dne. Medtem pa italijanaki kralj Viktor Emanuel išče novega mi-nistrskega predsednika. stojni kulturni narod e zaničevanjem aavrgel in ki jih imenuje poživim jene — kaj niao celo ti ljudje kulturni delaveif Kaj ne aloni vae kultura na njih zmuče-nih plečih, kakor je slonela nekoč grška kultura na plečih helotov, riasaka kultura na plečih vsena-rodnih sužnjev t Kaj ni delo teh aaoičevanih, nepoznanih tiatl temelj, na katerem zidamo svoje kulture babilonski atolp, ki ae skoro dotika že oblakov t. . . O blskov se dotika babilonski stolp naše kulture in tisti, ki ga noaijo na svojih trudnih plečih, ga ne vidijo, ker so njih močne oči u* prte v tla!. . . . de sem slišal njih divje, neraz* ločno kričanje in aem povesil glavo in actn šel osrsmočen po svoji poti. , . . Mehiški intrigaat, ki je bil v zvezi z ameriškimi bankirji, ustreljen. Mežico Citjr, Mehika, 5, febr. — Major Jose Ileseas Anaya je bil v četrtek ustreljen radi izdaje, ker je bil v službi Gonzalesa in drugih zarotnikov, ki bi radi strmoglavili Obregotiovo vlado v Mehiki. Vojno sodišče je spoznalo Anayo krivim in ga obsodilo na smrt. Sodišče je imelo dokaze, da je bil Aneye v zvezi a oljnimi meg-nuti v Združenih drša,yeh, ki so organizirani v "Narodni zvezi za protekcijo ameriških pravic v Mehiki" in ki financirajo vete^ko gibanje, katerega vodi general »ablo Gonzales, ki se nahaja v Lai-redu, Texas. Sovjetska vlada odpravila Geto. Mqj»kva, 4. febr. — Svet ljudskih komisarjev je naznanil, da je izredna komiaija za pobijanje >rotirevolucije — ki je bila zna na pod okrajšanim imenom Čeka -r- odpravljene. Istočasno tajni Z L 0 CIN S KA PODJETNIŠKA MALOMARNOST JE POVZRO-ČILA NEZOODO V AVSTBA 1|,J LLTI. ustanovljen« tajna det?! , organizacija, ki bo pod kontro lomisarijata za Vlada pojasnjuje tako utrjeni jprotircvolucije. ' , ,™(S 11 i l mmmTmTfm^rTi Influenoa pokoatla 18,000 ljudi v J, Angliji. ne stroge naredbe, da se poslove tihotapci, ki uvažajo žganje s otoka 'Miminija katčri je oddaljen sumo štirideset milj proč od Mia-tnija. Tihotapci se poslužujejo za prevažanje žganja ladij in letal. Kljub vsi čuječnosti eolninarjev in prohibicijoniških uradnikov se dovaža žganje v Florido, kakor da ni nobene prepovedi za uvoz. Letalo se spusti doli, odda svoj tovar žganja, še predno ac čolni-narji in prohibicijoniški uradniki zavedejo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Ravno tako nepričakovano pritisne k obrežju mala Indija, naložena z Žganjem, ki jc previdno čakala zunaj trimiljskegu 1>aaa od obrežja, da se ji nudi prilika, da razloži svoje blago. VČosl so togatiiti M! zimo ho dili v Kulifornijo. Od kar jc uvedena prohibielja, praviio bogatini, da se prijetnejc prezimi v Floridi, kamor bi nc šel ^>rcd deset leti noben pravi bogatin, četudi bi mu ponujali denar, da tam prezimi. Danes je drugače. Tam se vtiho taplja žganje na debelo. Bogatini pa derejo v Florido v njena zim aka letovišča. . Če bo nova kdžarska vojn? kaj pomagala proti tihotapcem, jc se seda odprto vprašanje. Tihotapci so pač ljudje, ki jutri iznajdejo dcaet novih zvijač, ako ao jih prohibicijoniški uradniki danes uje li na eni zvijači. SOCIALISTIČNI KANDIDAT OROPAN MANDATA. Ponovno štetje je pokazalo, da so taraoaitje v New Torku aopet kradli delavske glaeove. New Vork, N. Y. — Ponovno štetje planov, oddanih z« kandidate v 17. asaemMijakem okrožju pri volitvah H. novembra 11*21. katerega ao zahtevali socialisti in ki je bilo končano zadnji teden, je pokazalo, da je bil aoeialieticni kandidat Augtist Claeasens Izvoljen poalaneem v državno legiala turo z večino « glaaov. Pri prvem Brisbane, Queensland. — (Fod. Press.) — Kraljevska komisija, ki jo jd imenovala qucen*luudsku delavska vlada, je dognala, da je tiastalu . eksplozija v rudniku Mount Mulligun, ker se podjetnik iti ravnal po zakonu, ki predpisuje varnoKtue naprave za rudnike. V tem rudniku jc bilo pri razstrel ji dne 19. septembra ubitih osem in sedemdeset rudarjev. Poročilo komisijo pravi, da smodnik ni bil spravljen na var nem kraju. Kavno tako se podjetniki niso brigali, du ac moči nevarni prah ali odpravi iz rudnika Dalje navuja poročilo, da so rudnik pregledovali ljudje, ki ao imeli zelo malo prakse, kako se obratujejo rudniki. Opremljeni tudi niso bili s potrebnimi instrumenti. SLIKA S SODIŠČA. Minneapolis, Minn. — Sodnik C. M. Tifft je obsodil mrs. Minule Crotvc Worehcstcr za nedoločen čas v poboljševalnico, ki pa ne sme presegati pet let. Obtožena je bila, da je od svojega 14-lctnega sina sprejela $240, katere jc ukra del v mesnici E. Plourdcjs. Pri obsodbi je sodnik rekel, da w» bo njeno 10-mesečno dete 'bolje4 po Čutilo" brez matere kot pri niste ri. Worehesterjeva je mati pet otrok. Prihodnji dan se je imel njen soprog zagovarjati zaradi ravno te obtožbe. BIVftI KOMISAR PROHIBICIJE ARETIRAN ZARADI PIJAČE I Chicago, III. — John J. Ileiines aty, prejšnji šef zveznih detektl vov, ki lovijo pivsko grešnike, j bil v soboto sretiran zaradi ki* nja prohibicije. Obtožen je. da je lastnik saluna na 47. ull«i »n Koliey Ht., v katerem ae prodaja jo opojne pijače. Izpuščen je bi proti poroštvu $2500. EPIDEMIJA INFLUENCE V NEW YORKU New Vork, N. Y. — Zdravstva-ni komisar porošo, da je AUfvilo slučsjev influenee poskočilo na 1122 zadnji četrtek; 15 oseb je Klu^ajev plučmee je lulo M _ -0 , —- *'j ■■ ' London, 5. febr. -n Bedenje epi demija influenee v Angliji! je danes pomorila, 13/KM) oarb tia podlagi uradnega poročila. 1-demija ponehuje. • i •« , ili ,i ........... štsIK j1' Razvaline rtaakaga mosta >| odkrite. f "..... t,. '..:•»,/J j Madrid, 5. fvbr. — *'El Impar-ial" javlja, da so našli pri llanti-laiiezu na španskem obsežne o-stauke mesta iz rimskih časov. V razvalinah so našli številni žara bakrenim in zlatim novcem in iHoveškim pepelom. Vladimir Solovjev: Rusija čez sto let« "Prihodnjoat ne pripada nc narodu, ne inteligenol, ampak samo resnici.*' (Solovjev "V zagovor do- , brega.") Voz drugega razreda oaebncga vlaka na Nikolajovaki progi ja eno izmed onih mest, kjer tako-avani M bližnji" preneha obatojati in kjer postane neznosna realnost. In mnogo prirojenega in navzete-ga šlo ve kol ju bi Ja je treba, da ai Človek ne aažell, da bi vrag vzel tega ljubega "bližnjega". Jaz se potrudiei obdržati v takih aluča-jih svojo prijaznost in naklonjenost do ljudi s spretno ekonomijo svojih duševnih sil s tem, da nadomestim Škodljivo razdraše-nost s pozornostjo. Med drugim prisluškujem rev-no nekemu pogovoru. "Znanstveno je dokazano", razglaša prijeten bariton, "da ho imela Rusija v sto letih štiristo milijonov prebi-valecv, medtem, ko jih bo imela Nemčiio -petindevetdesetAvstri =ttt tr. J«ali* itot GLAVNI STAN. aeST-M SO. LAWNDALC AVE., CHICAGO, ILLINOIS. Itvrlavalni odbori * UCSAVNI OO.ICK. vMHA. a. r, a. v. iwe. ftmlk UUlU.«« mi Jato lnaaili iamvtiS| noLNtiai ooaaai u . n bim NcvU. aasraa A u««4ii A« vznoono oaaotizi j—k »■imu. bm asa. mm a«a, r«. j«im c..«**ij, saa a »avta n, nmliiš o. ZAPSDNO oaeoiizi f-tt-r. I« l#4. Orin. It »a 14. M MM M11«. BM ISS, BuSI, Ml... M i Zu««i, sssa a«. wu«aM«ar ae, Wwtw. uaa. Nadzorni odbori r>»h aia, »neioa, aiaa a cmM Am, ckum. au rr.»Mr kwn citvsuaš, o^ waiiMi aiitor, sesa si. cwa au cu^i—s. o. Združitveni odbori naa aa aiaa a* am, ctiti—> na JsAhs otm. aaaa w. sata a«, csim«^ ia Jh airah. 1101 Z. sars au CUv^mS. otla. vzhovni zbaavniki Dr. r. 1. k««, aaaa a«. CUlr a«*, rozoai tioimlan S «L «*w«ai. M S.UJ« v vza riaaiA. m m ishi*i> m st. a. n. r. j, aaaf-aa a iwaii cm*«*, in. • vaz ZAaave aounlaa roaraaz ae nablovzi a n, a. j« -aa Ss, Um*U ao. cwm«^ ui dznam nSiuatvb m rrvAzi. ki m uuj« «l a......... s*sm m isešms njau««« a n. r. j« aaar-ae u. Unaii am. cua» in. vik SAMVa V zvazi g ZLAHAJNIAKIMI roau m UsMIM* aa Msasl* aimv« a n. r. a. aaavea k. umos a**, nam—, ia v« |im»i cMt pMb^ala v st Muloiasi »Oati se *sf Mlats fm+ tmm pr»4M4«lha iOiiiii|l liia, M«m aastev h M Vil t&M m |tpa«tol m a«J aa Jska Uifcunt Sia W. o ava«« «aM, HMuik, *«imi. mitoa« ia opna «m Mm t» W aal m aaui« aa patri jot lamel Če bi ae komurko. li zdelo neverjetno, de more pa Irijotizem povzročiti reanične muke potem ae hošetn izrariti milejše in reči V mučno razburja nje". V kakšnem položaju ae naboju moja tlomovlna? — Ali ae kažejo »naki duševne in fizične obolelo- HIT — AU ao atkri hkHoHčni gre ja^OBerttftJaet, Anglije aWl>dmt%l»| Ža^ vai p$piMaiil1 m Ir milijonov. ■'>>• m "vieokorgičon izgleda v . m>1 . . ftt Frttneija "petdeset' zu^notranje aa^eVa. v.ied tefralbrej . j...... snjuje, dg so ^vjeti fr \'\*o) , daae n^ ve*, bati f,,ovi.k ,.LvkHHlih lfll ^ i splošne nI, tako nekam "tehnlš-no"., On,"kakor njegovi posluiel» % p^i« o^vblno najarečnej-Ccmu delu narode. Pod tem reatt- mem v1^0 večino", Ttl aa v, ipi<}nuj«* i apošto-vapoi, ol^ina|vo"/M,v vrrzihji t>e f,množic^", sli pa eelo "inyuto-HvitljeiiB AMasa". Tmla vkljub tej peanički.jtalgivljM Je lo nve^»d»»r najsrečnejši d)«*l prelilvalatva. Ne, kateri sicer trdijo, da je;*Hjar«č-nejši brezdvomno takozvani "na-rod" ali "BiuHk". In res je, da ima mužik mnogo predpogojev za I o srečo. Toda dve lastnosti kmeč- kega stanu kvarita vse in ata o-vira najlepšim izgledom življenju mužika. Prvič je mužik izpostavljen vsem nesrečam povzročenih od elementarnih sil, pred katerimi ostalo prebivalstvo izuzemŠi so ie .vanjam« uvun> unuuii vprašanj, ki Obskakujvla na.iv tli! 1| tovano občinstvo" o ničesar Iu Vlak pokopan na Japonskem; 110 mrtvih. Tok i jo, 5. febr. — Ogromna plast prsti in kamenja se jo odtrgala s bribii in pokopala vlak na postaji ltoigava. 110 potnikov jc >ilo ubitih in veliko renjcnlh. j« pristaniških delavcev varno. Iu dnigiA si vzame mužik "ne umonMr kakor misli da j«s avoje. Koliko miljoaarjev ima Francoska? Atetiatika izkazuje, da 1-ma Francija 50 ljudi s 500 miljo-ni, 1000 s 50, 2000 a 15, 5000 s (I miljoni, Bog znaj, koliko je ps pri na« te sodrgcl umrlo št v*, ju ne volilni dan je bil progle- 20« in 72 oarb je umrlo. I DOGODEK IZ KEČME »ODRU OA IVANA 0ANEARJA. (Odlomek iz njegovega predava nja na tržaškem 'Lju ta inisloči patrljot vedel, da olmtojata dva načina tega "zmagoalavnega do« uenje", namreč reaničeu, ki Je notranje dovolj utemeljen, in napačen, ki ga jo praviliio označiti z gromom, ki ne prihaja iz neba. Kot primer te zadnje vrata naj nezgode preveč k srcu, mesto, da,bi veljala grozeča Izjava za prijeli! iskal svoje zadovoljstvo v"bla-M* 1» sovražnike ruskega narO- gostanju" (> na ta način mužik ne more biti srečen, ker j« neizogibna žrtev elementarnih sil Iu svoje lastne neumnosti, potem je sreča človeka, ki je nagnjen k " globokemu * premišljevanju, že svojih koreninsh Ir.podkopsus vsled nemožnoati priti do potrebnega miru, ker se mu neizogibno stavi jata dva vprsšsnja nasproti« "Ali Je v resnici tako?" in "Kaj potem f * Neskaljena sreča, ki jo morejo zagreniti ssmo osebne in družin« ake nesreče — upoštevane ao tudi železniške nesreče — ostane torej samo "zelo spoštovanem občin* atvu" kateremu ae razodeva vaa neprijetnost povzročena od ele. mentarnih sil le v slabem vreme* nu In katerega mišljenake zahta ve je lahko potolažiti z dozdevni ml resnicami, ki jih dozdevna znanost, dozdevno lahko dokaže. — Občinstvo ue misli seme, kakor si tudi samo ne peč* kruha In Ai* va čevljev, V duševnem, kakor t mil v maf rrijalnem zmialu živi od tega, kar se mu dostav! gotovega in izdelane misli aamo pospešuj« jo njegovo zadovoljstvo, ker ga ne vznemirjata ona dva vpraša nja: "Ali je v reaiiie i I ako T" ia pa "Kaj pot''iu t Ljudem pa, ki ne hodijo po «voj duševni kruh k bližnjemu piko ia ai ga pribore v potu svojega o braaa aemi. kokšaa muke Jim ne ki jtk je do-j previja neprimer soaai občutek da, da ho imela Kusija v sto letih itirUto miljonov prebivalcev. Za tem grmenjem se oči v idilo ne nahaja kak drug oblak, kot oblak nevednosti. Ljudem, ki prepriča uo ponavljajo tak nesmisel kot Ktiaatven zaključek uiti ne pride na misel, da Je pomnožltev pre-bi valatva v gotovi progreslvnoatl odvisna od cele vrele drugih pojavov in da ima ssmo mala spre memha teh pojavov za posledico tndl spremembo učinke. Toda judje iz "občinstva", ki samo-zavestno trdijo: "Znanost je do kazala," si niti ue predstavljalo naraščanje preMvalstva kot po gojno' dejstvo, ki je odvisno od različnih stvari, ampak vidijo v tem neporočen "fetum", ki Je n|č ne naši Rusiji zagotovljen iu driigli Jnltl n< deželam oči vidno ni naklonjen. delih države Člato obstalo. In rev-|io v gubernijah črna zemlje jo prirastek prebivalstva od leta 18H5 kakor znano Čisto ponehal Iu »v je razdelil oni znatui pri ljudskem štetju 1. 1H07 dognaui prira. stek za dvanajst milijonov tekom desetih let večluoma na neruske ali polrusko pokrajine. Da bi se ti^ žalostno dejatvo »gkrlvlb^ si ga sktišajo tolmačiti' a p^eaeljcva-Mjcin prčblvaUtfo ml ati tWtfk dr-žavo v obmejno kraja (Išililrja). Temu pa ni tako I Kajti, pnvlji jo število izaglnikflv. ki sc priselili lz notranjih giibornli V iircte« ku' desetih leti Ae Je tftdl pothem-I »no premajhno, v primeri (t ai .neravnim prirastkom prebivalstva, ki bi ga to pokrajino morale Ime* n. 4v hi so naraščanja vrtilo |ta prej v lati meri, In drugi* Ja'nilo Izseljevanje rta primer posebno'll-valino na Poljskem, na da bi l<)!ia-scljevaiijo kakorkoli vplivalo nu prirastek v tuh pokrajinah, lu konduo, ča bi prttnehal prirastek hnteškege prebivalstva v uofrn-ujosti U usijo vslud lasaUvvaeif v lruge dele drŽava, kako naj pu. Kam razumemo zastoj toga prirastka v Moskvi, iz katero so vendar uiličo ue izseljuje, kamor nasprotno prihaja v velikem številu do-lovsko ljudstvo f Obstojajo torej poleg čisto mshatilčnoga preseljevanja ljudskih mas ša kakršulko li drugi orgauišni vzroki, ki zadr-žejo napredek prebivalatva. Ml se moramo obrniti če hočemo ali nočemo k patrljotiauiti, ki • t>* ii iu ki so laiji. liresmieajni brezskrbni optimizem navdušenih petri jo to V izgubiva Iie glede na njega umatveno in moralično revščino v uaših očoh resničnih tsl, Na vprašanje, kaj so bo zgodilo v sto letih z H unijo ne moremo da* ti o«Igovora niti s tako gotovostjo, kakršna pride do izraza v isjevelt o št iristomili jonskem prebivalstvu. Ali pa nam res ni nič znanega o reaulcl in nič znanega o iKidočno- sli Itusljet Mi vemo seveda, da so bo z K usi jo zgodilo to, kar lai llog hotel, Ali pa ni od nas očividna ItluavšČlna, Čc aa zadovoljujemo z namigavaujem na nepoznano božjo voljo, z nainlgavstijem iz katerega nič ue aledl in ki naa na veže! Ali ni tako, da še vemo, kaj Bog ml llualje 'želiT In če tega ne vemo, potem . je to naše krivda in od naa zevl- flvala Bogn pokole aejenoslev ,^ <|g ^ krtva<| Mp#| ^pr.vj,,,,, nejša prevdamost Jeeno, de do -p# |f| ronhw(ll .vojevoljnoal, drievi, nič na pomeni za prihod |ialn vrrMj-P ,l-n r-MII>l a njo i|h# tO Je I udi •ost dortčne države "vn«'«-k'; IJ( znamo višjo edina In r**nlčna naloga mlete- malo, kot mon- nekdo, ki Je bU včeraj fa zdrav preprečiti, da jti tri tHllie zboli Toda «« govoriti o prihodnji, ča je p«Ui ^ Lflja 1N9H. C«j v tem oalm ža danes druga čenf Pred kratkim objavljeni, | popolnoma zanesljivi Aatlatiini podatki keiejo, da ja naraščanje prebiva M va močno reelo iU o aemdeartih let in de jo 'hi takra« pričelo padati !a je v nekaterih veat, da voljo in Delavne brez delavskega p4a|a je kakor ve|ak brez Narofttle ae Ia širilo tvoje glasile VV F. SEVERA CO. LD AR RAPIDS, IOVVA ANCHOR OONALDSON PROSVETA DVONOŽEC la drifi ifodbt, NABAV08L0VNK PRAVLJICE "Bo tudi rad o j a zgodbi, ki •no jo dišali," ao rekla drva. "Koks ne izgleda, da bi ae mogel dvigniti do pripovedovanja." "Paš . . . prav gotovo," je rekel kok«. " Dovolite mi »amo zbrati moje misli nekoliko ie potem pojde. In koks se je zbral in pripovedoval. Omajtto prehlad. Ustavite kašelj. Oba sta znamenja nevarnosti. Pritajeni bok z dakkoeoinimi po*:uu, osmi ss lahko mnogokrat izognete, te dobite prava zdravila. Severa'8 Spisal Kari KwakL Prevedel Franc Bolka. (Dalje.) "Mislim, da se je zemlja posedle in zopet dvignila in morje jo js zalilo in zopet odteklo velikokrat v teh tisoč letih, ko sem ležal tukaj," je pripovedoval premog nadalje, o tem ne vem ničesar. Nekega dne pa ho se prerili ljudje, o katerih vi toliko govorite, doli do mene. Tu sem jih videl prvikrat. Kopali so hodnike v skele, kjer aem ležal, dolge hodnike v zemlji, drugi daljši od drugega. Izsekali ao mene in druge iz plasti, v katerih smo ležali in nas potegnili v košarah navzgor. Mnoge smo pobili* med delom. Ker ko smo poatali proati, izpustili amo plin, ki je bil v nas, in saduŠil jih je. Če je prišel ogenj do nas, razpočil se je naš plin ob silnem poku, razdrl vse in ubil ljudi, ki so bili v hodnikih." "O . . . plin . . . plini je vzdi ho val koks in se premikal sem ter tja, kot bi ginil od bolečin. "Zdaj sem takoj gotov," je re-kol premog. "Ostanek moje zgodbe re ves svet. Iftstel aem na zemlji kot najponosnejše drevo gozde, predeo so se pojavili ljudje. Urez pomoči ljudi sem postal, kar sem. In ko so me odkrili, postal | ^m jim največja pomoč kot vse, kar nsjdejo. Jaz sem najimenitnejše kurivo sveta. Gonim vse tovarne, Železnice in parobrode zemlje. Imam toliko vročine v sebi. kot nikdo drugi. Iz mene izhaja plin." "Plin... da, plin." Zopet je bil koks, ki je tako jecal. "To je moja zgodba," je rekel | premog. "Mislim, da vaše pseka- Cough Balsam > Koksova zgodba. "Bil sem nekdaj najmogočoej- 4e drevo v gozdu —" Nikakor se ne dš popisati, kakšen vrišč je nastal, ko je tudi koks začel svojo zgodbo s temi be vedami. Poleno je prevrnilo kozolec od smeha, premog se je režal, da ae je čutil smrad po plinu, šota se je zakotalila v kot in se kahljalo. Podgana je pridrvela pod vrati. "Zdi ae mi, da je bil nekdo tukaj," je rekla. Vohala je okoli, ker pa ni našla ničesar, je odšla zopet. "Najdražji koks." je rekel premog, ko si je zopet opomogel. "Tvoji živci morajo biti še zelo razburjeni. Ali pa te jc napadel brezum velikaštvaf" "I, kakšno drevo si bil tif" jc zaničevalo poleno.' "Da bi te bil vendar videl v vsem tvojem sijaju in tvojem veličanstvu." "Oproatite!" je rekla šota "Kmejala sem ae, ker so se smejali drugi, čeravno je bilo mogoče ne-ponižno. Hicer pa, ali nočemo pustiti koksu pripovedovati do konca?" — "PripovedujI" je reklo pole-no. "Bo zgodba za smeh." "Nasprotno," je odvrnil koks. "Moja zgodba je posebno žalostna. Ne, ker mislim, da bi bile vaše tako osobito zabavne, vsaj za me ne. Ali meni se je zgodilo še huje. fttvar je ta, da sem rodni bral premogov." "Xe, kaj vi veste, moj dragi I" ji. arulftirat pr»"T)g,__ (Severov Balzam zoper kaftelj) 'od-pomor* pri navadnemu kafcJju, ptr-miri bronkialna vznemirjenj«, po- CaVt prebava, omogoča red in ola,-va dihanj*. Ceoa 26c m SOc.— favara'« CalS aai Grtp Tablet. (S*verj*vi Tableti zoper prehlad in gripo) ustavijo prehlad prodne m razvito. Cona 10 centov. Po vseh st* dobili iztts Sevorieveg* maha za loto 1922? Dobite atodjpri svojem lakarju ali pa EMIL KISS, bankir EMIL KISS, bankir 133 Second A ve., New York, N. Y. In vendar je tako! (Daljf prihodnjič.) F. M. DostoJevskiJ ■Urijo, Ogrsko, Ruaaua-■ Bolgarijo, Via Roka iN IA.........Feb. 11 SI08.00 ia davek $8.00. po šaleankl do Zagre-75; Belgrad $5.00. BESI Znižana vožnja. GROZDJE, GROZDJE. Zmljeto, črno N. Y. 48 gal. sod $45.: 25 gal. $80.; 15 gkl. $18., se naroči pri M. KRAINZ, Davi«, W. Va. $5. najmanj a naroČilom, ostalo se plača po prejemu. K*r so aolutoro Haljo znatno znižalo svoje cene, se nudi ugodna prilika onim, ki so namenjeni v kratkem v atari kraj. Pilit* nam po ceno in vozni red parnikov. POOBLASTILA dala MATIJA 8KENDER ia 13 LIT, se rojake po osli Ameriki. On že more vedeti, kako ae pooblastila izdelujejo. Piši mu ia rasloši svoje sadsvo, pa ti bo naredil vse previlno, da li ae be mofodo grunt prodan s nepravi! nia pooblastilom. Njegov naalov js 8887 Butler St, Pitteburgk, Fa Ako iolito dobiti kakega sorod nika Is starega kraja, nam pi-šit« po tozadevna pojasnila, Kadar paJUjat* denar V atari kraj, no prezrite naie banke, ki Vam audi točnost in nizk« cene. Za kukanje piva doma imamo v zalogi slad, hm*lj, sladkor in vse druge potrebščine. Poskusite la s* prepričaj t«, da ja doma pri naa, kuhani vodno U najboljši in aaJca-nejll. Dobiti js todl zbirko aodov, st*kl*nic la rasnih loaeev, Itd. Ml vam dostavimo naročilo po pošti, točno ▼ va* kraja. Oroc*rijam, slaSHČaram In v prodajaln* Mesnin* damo prim*r*n popust pri večjih naročilih. PiftiU po informacija aat FRANK OGLAR, S4ei Ssnrisr Avseea dsfdsei a Z* va* nadaljna pojasnila se obrnit* na slovensko banko