Uto LX1X št. 236 • t- t LltfUJaaa, fetrtck !$• ofctoWa 1*3* Com Dfa !•- Lznaja w&b i2&d popotcme, izvzenuKi aoddjc n pcasnuu*. ^ mamo do 0D pccn vrst a Din 2, do 100 vrat a Dto 2-&0. od 100 do 300 rat * Din & već* InaeratJ petit rrsta Din 4^ Popust po dogovoru, tnaermtni davefc poaebe). — >Slo*«nald Narode 7^11» mese«ao ▼ Jugoalavl$ Dio 12.-. za Inozemstvo Din 25- RokopM •• n* vraćalo UREDN1ATVO IN CFKAVNltTVO LJUBLJANA, Knafljevs ulica ttev. a. Telefon: 31-22. 81-23. S1-3C «1-25 to S1-J6 PodrntDIct: MARIBOR Stmawmnyer)eva 3b — NOVO MKSTO, LjubijansK* u telefon «.26 — GELJli: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon $•_ CS podružnica uprave: Kooenova uUca 2. telefon Št. 190. — JESKIMICE: Ob kolodvoru UH Pofttna branllnlca v Ljubljani St. 10.351. Potnembna izjava belgijskega kralja: Male države morajo same skrbeti za svojo varnost Zavedajoč se, da priđe pomoć zaveznikov tahko sele teda], Ko je sovražnik že vdrl v deželo, bo Belgija posvetila vso pozereost svoji lastm ofrrainbi Brusel j, 15. oktobra, z. Na vče-rajšnji seji vlade jo hnel kralj Leopold velik govor, ki jo I>il zvecer razdeljen novinarjem ob enem s pismom, kl ga je kralj pfsal predsedniku vlade. V tem pismu kralj posebno podcrtava, da je mlnistrski predsednik Van Ze«eland v imenu clanov vlade izjavil, da bo javnost zelo zanimalo, ko bo izvedela za govor, ki ga je ime I kralj v muiistrskem svetu. Kralj* je doda I, da je sogiasen z njim v tem vprašanju ta da ga pooblašča, «1» toliko objavi besedilo tega govora. V uvodu j© kralj najprej poudaril, da belgijski viadarji prevzemajo naše obvezo za nedotaJvJjivost in neodvisnost države, ko polagajo prisego na oktavo. Ka-kor moji predhodniki, se trudim tuđi jaz, da bi držal te svečane obljube. Kralj nato o požar ja na to, kaj je potrebno za ojaoenje belgijske armade in nada! ju je: Vlada se je već kot eno leto trudila s tem vprašanjem, lutko o jači ti našo vojsko. K temu jo je prisililo \eč razlogov. Prvič ponovna oborožitev Nemčije, ki je sledila integralni militarizaciji Italije in Rusije, kar je zahtevalo varnostne od-redbe tuđi v tistih državah, ki so odioč-no miroljubne, kakor sta to A vica in Nizozemska. Drugič se je spremenila metoda vojskovanja pod vplivom tehnič-nega napredka, posebno na polju letal-stva in motorizacije vojnih enot. kar nas sili, da mislimo na to, da so ravno te novosti lahko zelo nevarne za tako državo, kakor je Belgija. Tretjio je silna naglica, s katero je Nemčija zased'a Porenje, pri na« še poveeala nemir. Ce-trtič se je omajaJa kolektivna varnost, ker se baje nekatere države nišo mogle prilagoditi novim razmeram bi načelom pakta UN. Petič groxe notranja politicim. misprotstva v neka*erih državah zaplesti v svoja notranja obračunavanju med raznimi politirnimi in sorlalnimi sistemi še druse države ic z.an*»titi požar, ki l>o strasnej,i od vseli, kar snio jih kdaj do-živeli. Ko j* opozoril na vse to, jo kra'j na-glasil, tla. je vojaška, politika Bolgijc odvfena od beJRij*»kc ziiiian.in politike. Mi ne pripra-vljamo niknkršne več ali manj zmasoviUj vojne, anipiik hoćemo le, da s |ioniocjo koalicije odbijemo vojno z našega ozemlja. Ponovna zasedba Porenja s kršitvijo lokaniske pogodbe nas je postavila v isti položaj, v katerem smo biii pred vojno. Naš zemljepis-ni položaj nam na Ta ga. da moramo ime ti tako moćno vojsko, ki bo lahko katere-gakoli i/ni od naših sosedov odbila z našega ozrmija, će bi hotel preko nas napasti kako dtT»4o drijavo. Ce bo Belgija teJto izvršila svojo nalogo, potem bo mnogo koristila miru v zapadni Evropi, in si tako ustvarja pravico, da jo vsi spoštujejo in tuđi pod p i rajo vsi tišti, ki jim je za takšen mir. Prepričan sem, da j^ vse belgijsko javno innenje istega na-ziranja, vendar pa naše obveze ne smejo iti preko te^a. Vsaka enostranska politika slabi našo zunanjepolitično pozicijo in zato izziva z razlogom ali brez razloga neNOglasja v naši notranjosti. Čisto defenzivno zavezništvo ne bi vodilo k ' cilju, kajti četudi bi prišla pomoć kar najhitreje. bi vondar prišla sele t«*daj. ko bi l>ii napad,*ice že nu našem o/emlju. Zato moramo Uiti pripravljeni za vsak pržmer. Ime* i nioranio v«aj sisii-tilva moiti delnti v tej smeri, da aas iz-k>či iz s(M>ro\ med našimi sosedi, kakor to odgovarja našemu nan>dnostnetmi ideaiu. Ta zunanja politik■». mora imeli oporo v razumnom vojaško-finanćnem naporu in tako si bo pridobila naklonjenost vseh Belgijcev, ki trdno in v prvi vrsti že'e mrr. Kralj je opozoril na vzgled Nizozemske in Sviće in o tem naj raz-mišljajo vsi, ki d\«»mijo o tem, da je taka politika mogoča. Potem, ko je opozoril na nujno potrebo, da je treba takoj reformirati vo-jaški statut, ka bo bol j upošteval ne varnost nenadnega napada, je kralj zaključi! svoj govor z izjavo, da je potrebno vrniti ljndem zavest varu ost i, ker je to predpogoj za splošno blagostanje. Rusija zahteva blokado Portugalske Francija in Anglija cntklanjata tafce zahteve in sumita, da se Rusija pripravila na preokret L<©nđon. 15. oktobra, z. V srvezi z .»a.inovejšo noto sovjetske vlade, ki jo je v t4>rek zvećer izroćil sovjetski poslanik v I»ndonu predsednjku odbor" 7a nevmeša'vanje v španske zadeve, se doznava, đa zahteva sovjetska vlada, naj bi angleška in franeoska niornari-ea takoj blokirali portugalsko obalo in na ta način prepreci vsako nadaljnje tihotapstvo orožja in municije te-r dru-gega vojnega gradiva pre^o Portugalske v španijo. poleg tega zahteva Rusija takojšnje sklicanjo odbora za nevme-gav^nie. da zavzam-p stališče napram « tej ruski zahfavi. V imenu angleške vlade je predsednik odbora takoj odklo-nil nisko z»-hteve in napoti] ruskega poslan i'vn, naj stavi svoje predloge Frančiji in Angliji po običajni diplomatski po ti. Med Londonom in Parizom je 1)51 v tem pogledu dosežen popom sporazum in tuđi Pariz aogla&a s takim stališcem Anglije. V londonskih krogih smatrajo, da so vse te zahteve Busije le iskanje povoda, ki naj bi Rusiji oia> šal izstop iz odbora za nevmesavanje, da bi mogla usjieteeje priskočiti na po-moč oiadridski vladi. Sovjetska Rusija in Lokarno Enostransko reševanje varaosti na zapadu ne bo zagotovilo mira v Evropi Moskva, tr>. okt-oHra- K Uradni »Journal de Moskou^ piše v zvezi s pripravami za londonsko konferenco lokamskih držav med drugim: Ni dvoma, da bi pomenila ta konferenca korak naprej v organizaciji evropskega miru, če bi z novim jamstvom nadomestila staro lokarnsko pogodbo, ki jo je hitler-jevska Nemčija svojevoljno rastrgala. Toda drugra izdaja lokarnske pogodbe prav gotovo ne bo služila miru, će ne bo upo-števala žalostnih izkušenj prve pogodbe in nj^nega. nič manj žalostnega konca. Bil bi zločin proti organizaciji varnosti. če bi se stara pogodba zamenjala s slabšo izdajo, ki bi mogla zadovoljiti samo agresivne države in ki bi pomenila samo korak naprej k bodovi evropski vojni. Ruski urađni list očito namiguje, <)a M sklenitev zapadne garancijake pogodbe brez upodtevanja aptotee organizacije evropske varnosti ne pomenila re&tve evropske ga miru. FrancQa za Lofcarno Pariz, 16. oktobra, z. Na *Čenjanji nep ministrskega svete je zuntnji minister Delbos podal obairno poroci to o mednarod-ne*n političnem pok>žaju. M«d drugim je naglasil. da franooska vlada lojamo aodc-luje fwi pr%>ravah za sklicanje lokarnske konierence ter želi, da bi se te iconferenca sestela čimprej- Poenotenje netnškifi srednjih sol Berlin, In. oktobra, h. Na zborovanpi D^mškili učiteljev v Stuttgartu je spregovo-riJ tuđi w(irternboršk.i mmistrski predsednik o danes posebno kočljivein vprašanju šol-ske reforme y NemčijL Iz njegovih izjav bg da posneti. da nain^rava Nemčija v kratkom uvesti enoten sistem srec posađiK;z.nih nem-Ških pokrajin. Nov tip srednje jW>le sf bo imenoval »nemška vi^ja šola«. poletr kate-re bo ob&1oja] saroo še tip humanističmh jnmnazij. Glf^e konfesionalTiih šal na ;Wurtemiberskem je ministrski predaednik dejal. At bodo t najkrajsera ča»u vse otpravljene. Deset novih itali|anskili Rim. II oktobra AlA.. DaTiašnji listi pr»-ročajo, da je irvršćenili deset novih pod-' mornic v italijansko vojno mornarico. Za graditev ten modernih podmornic, kl ima-jo tonaŽQ do fiOO ton, ni nihče vedel. Ve-ljale so okoH 200 milijooov lir. Podržavljeni* letalske Industrije v Franeiji Pariz, 15. oktobra, o. Dane« je vlada pri-čela izvajafi zakon o x>održav1jcnjii vojne industrije. Lctalako cnmistrstvo je prevze-lo 6 tovem leta! v zapadni Franeiji. Vsa vodiVna mesta v teh tovarnah so aivzeli ietafekj oaotrji. Anglija hoće ostati najmoenejša Oborožitev se bo pospeSila z vsemi sredstvi London, 15. oktobra, z. Včeraj je imela ang-leška vladu sejo, ki je bila posvećena v (prvj vrsti proučRvi aktualn-ih problemov angleške notranje m zunanje politike. Zu-nanji minister Eden je ipodal obširno po-ročik> o mednatodnem političneni položaju. Na podlagi njegovega poročila je mi-nLsrtrski svet nado določil več mmistrskih odborov. iki bodo o letalstva je potrebnih še 10.000 nv>ž, a prav tako se mora prirnenvo spremeniti ti*di sp]ošni vojiiAki statut. London, 1"). oktobra, b. Posebna koniifii ja. ki je bila slavljena, da poroda o anglp-sk[ oboroževalni industriji, je končala svo^ je delo in predložila svoj referat. Komisija je proti podržavljenju vajne industrije, odločno j>a *?e zavzoma za *=1alno državno kontrolo vsejra oboroževanja. Kontrola naj bi ee nanašala tako na gibanje kapitala kakor na proces vojne proizvodnje in naj bi funkcionirala v vojni in v miru. Obenem predlaga komisija obvezno obveSčanje obla^ sti o vseh novih iznajdbah na polju vojne industrije, pa naj gre pri tem samo za nacrtt ali za že izdelane proizvode. Priporoca pa stalno nadzorstvo nad izvozom orožja. Odklonitev podržavljenja voine indifstrij^ utemeljuje komi^i^a z izgovorom, da bi tak korak utegnil politično slabo vplivali r\i\ vojne industriake, pri morebitni ka^nejši racorožrtvi pa b't pod'v.nvljenje p-Uil'O vpli-valo na položaj na tržišni. Prepoved tmiform v Angliji AngIHBca vlada je odločena zatreti v^o nemire ia izzivajtfa London, 16. oktobra, b. Notranje mini- I st«9tvo pripravila osnutek zakona o prepo- I vedi noSnje icakršnihkoJi uniform prista&ev • političnih srrank in napolvojaskih forma- < cij. V vladnih fcnojjih prevladuje r*azira- ! je, 4a j© treba odslej z vso odločnostjo na-fl*opi«tj jproti Lakim formacijam, da bi se ne ponovili izgredi, ki bi spravljali v nevar-wwt javn-i red m mir. Uvedene bodo tuđi posebne policijske patruljc na vseh izpo-»tavtjenih krajih. Ražen tega bo policija Iodsflej obOTož^ma. Snoči bi se bil kmalu pripeti] nov inci-• dent. Dva neznana eUmenta sta »e pribli-j žala noslopju, v kaMorningpo*t« poroČa o novih nažrtft angleške vlade o Bovem zapadnem paktu, o katerem so se ie vršila, v fcenevi neobvezmi pogajanja. V Belgiji narašča odpor proti pođpisu nove lokarnske pogodbe m ho be^rijika vlada bržkone predlagala, da naj se VeHka Britanija ohvež>, da priskoči Belgiji na pomoč, e& bi bila napadena. Pogodbo z obvezno vo-jaško podporo Velike Britatiije smatrajo narorec v Belpiji za najbolja jsmc.tvo bel-jrijske neodvienosti. fci je obenem najboljge jamstvo m angfe&o varnost. Podobna pogodi naj bi se sklenila med Francijo in Semčijo. 408 žrtev tajfuna na FUipinili Newyork, 15. oktobra, A A. Po porobi) i h rr. Manille. ki jih prinaša »iVw»ociat4yl Prens*. je tajfun, ki je beenel na La%oou. najvr*!1 jem F9ipm«keni otoku, terjal «iaj 72.5©, Pra^a 16.4O, Varšava SZ. —, Bukareftta 3^25. 3$ dćtnctcc poCtet&c Soholsha Petrova petletha *Morat*k{ iiia^nikc v ^iiitiauiji jo pnoit-nl o »«k»>!^ki Tetrori petlcrki Irp rlanrU, v katerem izvaja meti driit^iia; «Sokol ska Petrov,* |x-tletka ho

-l>iti r«e velike moralno -.ilp, s kniennii i«» na# oa.rod dolal ruiloie. Ona lioip prido!iiti ra veliko di*So sokolsko lVtro\e p<>t.err> >>e, da ho mladi kralj prevzrl ^recn« in ur<'j4-ii«t «ir-JATo in Jtdt»vo'jon narod. S*Hiol*k.i I*cfro-va petletka je hojua tromlia«.— Smi*e| IVtroie petlelke je re5, U.-.Uor paa-vihm pondarja "Moravski nariona'nih y rS'ah duh innlodn^no^tt. ki }e v zadnjem fasu >iad;it v njih, jini v,rii<* iiin»ozaver»t in jiin »lije r wrce vrrn, da lw» {•Jdi na«l na^o d >m<>\ino zabijalo lrp.-»*» soner1, i'rihodujib p"l !ot i<* /a Sokole c:is nm-inornee^a dela se a sokoKke ideale. \' »<*«* r&»" »lo;>ju sp mor:vjo Sokolsko >Tsle laku okropr li niora.no in Hciilčuo. (ako ojekloniti \ krepostih in v trdeni, uoiitrndner.i irlosnesn in du>e>nom dolu, da lm intel mladi kr.ilj. ko vzame >lada.rsko žezlo i rok*>. olt sxiji strani moptn'-no vojsko i»rei^k»st»nih naro*l-nih f>cri*ov. priprav'jonih žrtvovati v*»p, tu* 11 i zivlj^nio za kralja in doniovintt! Senator đon Frarn Ivani se-vić proti hlerlUaiizntu Nedavno tega je napisat senator don Fra-ne l^anii-rtić. ki je, kakor i«' /nano, |>o pokliču katTrr hiiui< i-ianek. v katerem }♦' o-tr«» ol.sojal, da se .era vlari v politične borlK'. K'*'1'^^'-ni listi >o pa radi te^a članka, kakor je razumljivo, ljuto napadah. Na te napatio od-jfovarja zdaj don Ivanišović > splitski *l)r-iavi< in prari. da slejkoivej vztraja na svojem stališnt, da kato'i^ka ceipkev ne «»me podpiraM Mačkoveca pokreta, ker je nna univerzalna, ne pa hrvatska narodna rerkr«. I*opo4noma nedopu^tno je, da »e hrvatska narodna ideja i*t»ve.tj « kaUiUri/iiioui, kar katolišk, rerkvi na hrvatskim silno škoduj«', saj je treba npo*tevati, da ni^o v>j Hr\ati somičljenikj Ma^koTi. Kar *e duhovniknv tiče, bi ti ne smeli Hiti ^lužahniki simo cne stranke. Takiste je nedopustno, dn lio^o^tov-ei sode1 u je jo pri političnih manifestju-ijah, katerih ost je Daper.ieoa proii državni ideji. kakor &e je to zgodilo pri neki Svečanosti v Splitu. Izgubili so eno tretjino imetja V »T>«lavski [Hihtkiv ni,im«: »1^'ta in leta so bogataš^ tihotapilj i/ Jugoslavija demr ki so ga nagrabili t naši državi, \ S\ to i u ga tamkaj varno nalagali t strahu, da hi jugoslovenski dinar mogel kdaj iz^uhiti na svoji vre4ino«ti. Milijarde našega d« narj.i m» romale na tihoiapski način preko nicj \kljt)h čuječnoči-ti ohmojnili organov. Set s>«tj jega denarja za eelih JO odf'otkov. Kd«» lii lem lihotaprem naše valute *ej<:» n«* pri>«»-s=ci'? »ndar enkrat so so vrezaii pri svo-jjh racu u ih. Oni ho računali s poiormmi dinar ja. na so dočiveli razvrednoienje orf njih obo^evanega »vicarskeg 4 franka. Ko je list ugotovil to dej>tvo, opozarja na i|n;;'o ne-varnost, ki t danih razmerdi ni izkljn-fena. I*i«« aamreč; »Prcti nemarnost, da Imi. do špekirianti posliusnli tuiiiirati našo valuto, da na racim de'ovnega 'jjud^-tva .Ingo-^lavije pokrtjejo izgubo. ki jo ntrpe f»di rajrrrednotenja fcviearskega franka. l*roii (ej nakani se je treba zavaravati, krr I »i Ini naravnost zlorin. akti hj s^ kapitalistom, ki so jhn pametni šv,rarji izpra.zni>i malhe ia VU9 tretjino. dovoUU>. da s? od^kodujejo na rmhm naseca ljudstva* .._ Koiiho imamo tiđov v naši državi Rakor imaj^ lagrehski ŽiIteogradske Jevrei-ke Novine«. Rakor i«greh.;ki, tako |e tuđi »kn.-grmj^ki židovski organ tednik. Vrejuje ga Ž£ga FeJIner. \- Prv* številki jo za £pWo razkropljeni n« drarih inant;ih me^tih. trgih in vaseh. |m> *ečiai > d:in«vski in savski banovini. Naimati i Židov je ▼ dravski banovini — neka} nad iflOt). V |>jnh-ljani pn ne do^eie njih števU'i n;ti enega ^to= taka. Priponinitj pa je treKn. d;i je bi'o leta 1910- v slovenskih kraiih sam«> ll>7 /i- odpadke ter zbivati odpudne vode na ulice in hoduike. V odprte jarke £e Čene za odvoz, se rao-rajo, v koJtfcor so gorljiv-:?, najprej v ste* dUniku eež_rati in Sele potem ohlajene »praviti v zaf>oje ter |HJ***.aviti ob določenem času v veže poslopij, odkodsr jih iztrcse ©metar v vozove za smeli. Pušeati zaboje za riineti v vežah in pred hUami. je prejioveda-no in kaznivo. G. Dvorišta v hiSah morajo biti velno ri«ta. Ka z nivo je prosto odlaganje emeti, odpadkov in druge nesnage po dvorišnih. V kolikor ee ne vrSi redni odvoz smeti in Sfospodinjiskih odpadkov po sUietarju, ee **meio odkladati Ie v te*no pokritih smeti-šeih, zgirajenih po predpisih ^radben>?jia pravilnika. Hisne kanale je treba redno či* »titi ter vzd rže vati v neoporečno dob r em stanju. Prepovednuo je metali stvari v kanale, ki jih lahko zamaše, a!i nudijo hrano j-odganam. kot n. pr. kosti, čreva, itd. 7. Hleve za (lomače živali, evhijake, kur-ni.ke. pa»ie hiŠice itd., v kolikor njih ob^toj ni v uasprotju z dolo&H gradbeneiia pravilnika, je Irena redno in teme-jito čistiti, prezračevati in od^tranjevati *mrad z iz-pi ran i em oziroina z razkužovalnimi sred^tvi. Za odkladanje poljskih odpadkov je zaraditi iinojišča po predpteih gradbetieija pi'a* vilnika. Ta morajo biti te*»no pokrita. njih okolica pa vedno črata. Hitro iznijoee or^a-nirno enovj s^ ne smpjo odkladati na pno-jiscih. nego sproli odvažati in zasipati z zemljo. Pred piši za gnoji^ča veiljajo tuđi za konipo»tne jame. 8. Prepovedano je gojiti ćele zarode ži-va-li. fcakor mafke. y»sp. kure. t^osi itd. v svrbo razmnoCe^anja po dvoriiCih, kleteh ter podstre&jih ali ćelo po «obah. «ploh v neposredni blizini tloveikih btvahK. Na dvoiićeih je dovoljeno imeli itva^i Ie v hi~ šicah, kurnikih a1 i pa v zagrajenih prostori h, ki ee morajo vedno čistiti. Reja teti £i* vali 6e ne srne vrSili v toUlci mari, da bi motile ^oseSČino z neprijetnim duhom, oz. kalile dnevni red in noćni mir 9. Veak hišni posestnik je dolžan gledati na to, da se stranica, ki n>**o prirejena na izpiranje z vodo, redno na tedea veckrat razkužijo. n. pr. z apnenim nilekom (4 dele apna in 10 delov vode). Taka stranišča morajo biti etaJno pokrita c pokrovi os. pri-rejena na zaiklopko. V kolikor se ni izvedena kanalizacija, mora imeli vSaka stano-vanj^ka zijradba 6tranišče z greznico iz ne-propučtnega inateriaUi, teeno pokrito in brez preto-kov ter se mora redno izpraznje-vati. 10. La^tniki in upravitelji kavarn, hote* lov, gostiln, tvoruic in drugih jXKlobnih za-vodov, kakor tuđi javni uradi morajo v točki 9 omeniena stranišc'a redno vsak dan dan oritstitj in razkužiti. Istotako je treba razkužiti pisoarje, ki nišo urejeni na čišćenje z vodo, a!i s pi^oirnim olieni, z železno ^a'ico ali z druso rarkuževalno in smrad odpravljajočo tekočino (hipermangan). Stra-ni^ča po javnih lokaliii morajo biti vedno tako snažna, da so v*ak čae za viiakogar uporabna. Sedalne deske morajo biti suhe in čiste, ludi mora biti vedno na razpolago v klozetu papir. 11. Vsaka Btanovanjtškji zgradba mora imetj vpeljano zdravo pitno vodo iz me&t-nega vodovoda. Le v zelo oddaljendh prede-lih mosta, kier ^e ni v blizini javni vodovod, fcinejo obstojati vodnjaki. zgrajeni po pred* pieih gradbenega pravilnika. Okolica vod-nJakov mora biti skrajno čista, ob njih se ne srne prati perilo. GnojiŠča in greznice morajo biti oddaijene od vodnjaka po kako-vo*ti zemljiŠČa v«aj 10 do 15 m, odprti jarki in zgradbe pa v»aj 3 do 10 m. 12. V vseh prodaialnah in obratovalnicah z živi! i mora biti vpeljana zdrava pit na voda iz nif£incsa vodovoda. V gosti^oah ia točilnicah uiora biti vpeljana voda k točU-ni mizi. Izplakovanje kozarcev in steklenic ter umivanje rok se srne vršiti le v tekoci vodi. V gostilnah in vinotocih kjer vpeljava vodovoda radi oddaljenostj omrežja še ni možna, je napraviti zadostno velik rezervo* ar /a vonieio se uporabljati in oddajati v najcm kot človeška bivali5ča prostori, ki ne ustrezajo predpi^om gradbenega pravilnika in ki utegnejo zaradi tega oz. v*led zanemarieno^ti in ne«nažnowti kvariti zdrav je elanova'cem ter postati le^lo mrče«a in bo lezen»kih kali. 14. Pre^opki proti tem predpisom ee kaznu jejo, v kolikor po posebnih zakonih in uradbah ni pred pisana strožia kazen, po § 1^6 odst 2 zakona o mevtnih o!>^inah v de-narju do 500 Din, v primeru neizterlji* vo^ti srlobe v določenem roku pa z zaporom do 10 dni. Vpisovanfe na univerzo Ljubljana. 15. oktobra Kedno vpi-Sovajije v zimski eemtvter na «niverzi-kralja .-Uelcsandra I. je bik) za-k li učeno z 10. ofldobroni. N;\knadna vpi^o-vanja ee vrše ^e do 20. novembra in to po večini za juri«te, ki se pripravljajo za izpit. Z zaključkom rednega vpicovanja je vpi^anih na naši univer/,i sliupno 1G05 blu-^ateljev, in »icer 420 na filozofski, 579 na junidičjii, 355 n^i tehnični, 13t5 na medicin* ski in 170 na teološki fakulteti. Na nos'O je bik) vpi^anih na naše vseudfMSče 307 phisateljer. \' poietnem eeane^tru je bilo vpisanih na univerzi 1597 s]u5atel!ev ter je tako naraslo število v zim^icem semestru za 68. Naknadni vi>i*i trajajo, kakor že navedeno 5e do 30. novembra in je priPakovati, da se bo vpi^alo Se kakih 80 do 100 shi^ate-ije-v, vođina na juridi&no fakuHeto. Zadnja pot Marte Mrakove Ljubljitna. 15. oktobra. L"čit*eljioo Maxto Mrakovor ki j© nenado-mn odala v vc^nost i a zapustila svojegu nurhv in dvu otroćič;\. so vceraj pokopali na pokopališcu pri ^v. Krizu. Tako preuee-Ijivega pogreba že dolgo ni bilo v Ljubljani. Ni se trgalo od žalosti srce samo njenemu hudo preizkušenemu možu in nje-ncmu lOletncmu sinčku. ki je z atkotn spre-mil mamico na zadnji poti — dnuri sinček kom-aj dva metseea star dojenček Uo dou-mel krutost življenja, ki mu je na tak način za vedno uničila mater, po-zncje, ko bo njegova moma ie prah in pepel — do dna duše je bila ginjena in užaložtfSena, rudi ogromna narodna množica. ki je po&istila spotnin Marte Mrakove ter prihitela iz vsoh kmjev Slovenije na njen po^rreb. Množica predstavnikov naro*lne Lju-lvlja-ne. stanovskih tovarišic ni tovarišev tragično preminule Marte. Sokolov in Sokolić iz Ljubljane in Men^rša, kjer je pokojnica posvetila svoje najboljse moči veliki ideji, zastopnikov narodnih smeli vstopiti sa- ; rao sorodniki. Zvonovi so Žaloetno zapeli, kr&to so dvignili na ramena Martin i tova-riši, člani ljubljanske sekcije JUU s pred-sednikom g. Dimnikoni in tajnikom Kum- i Ijem. Med goetnn špalirjem množic«. ki j© na glas ihtela. so necrečno Marto ne«li do groba. Po pc ih molitvah &o &e z beseda mi, ki so ir:;.-:ii.sJe vse navzoče, posloviii od pokojnice aostopnlki men^eikejra Sokola, &«nator Tvan Pncelj in narodna poslan-ca Mravlj** in Pleskovi«. Na sadnji poti so mučenk-o Marto spremili tuđi poslanci dr. Kiko Fux, Rajko Turk. IloCeva-r in Koman. prodseduik baiio^ inskega odbora JNS dr. Pirkmajer 8 člani Ijubljaniškega ixvrftilnega odbora. Niiko ee ie spustilo 1-etalo. i«; katerega je pndel blizu groba venec. Solze so oblile vse. ko so pađle j^rude na krsto, mnošLica so je šf dolgo v tihi molitvi poinudila ob & voženi grobu plemenite ženo. dobre zlate matere in junaške. značajne boriteljice za velike narodne in sokolske ideale, ki jo je življenje v najlepših letfh strlo in jo za vselej iz trgalo možu. otrokom in zav«dne-ran naprednomu narodu. Plava njen em« spooninu. Vi bo živel v na# Nov aačiti izsiljevanja Ljubljana, 15. oktobra. V Ljubljani ^o se pojavili Bvojevrstni n-sUjevalci. Zi* žrtve so si izbrali Iastnike psov. Koma j zapazi jo nič hudeg'a slutečo žitev. se igra za^ne. In to vedno na eestah, kjer jo dovo-lj prometa. Priznati jan j© tre-l»n. da nrso slabi raČunarji. Dobro vedo, da pes v ulicnoim vrvenju dostikrat zjrreši svo-jeira jrospoilaija in da potem telca okoli ljudi in jih uovohfl. Običajno 8e z jroboem dotakne roke. da bi po vonju spozna! go-spodarja, V tem tiči jedro najnovejSPh ix-siljevaleev. Komaj se jra je pe* do-taknil z g-obeom. ie ziii-enc izsiljevnlec velikanski vTišč. 6eš-da jca je pes u^rjznil. 8eveopad-ljiv. t«Mia za v&ak slučaj in bojevi4 § soprogo, bivši ban gr- dr. Dinko Puc in narodni po&lanec generalni tajnik Zbornice za TOI g. Ivan MohoriČ. ki so bili nujno zadržani. VeĆer. na katerem »ta v spložno zadovoljstvo iz pri jasnosti sodelovala g. Josip Likovič in prof. Marjan Lipovšek je otvoril predsednik oblastnega odbora g. dr. Pirkmajer s kratkim nagovorom, ki se je v njem zalivalil navzočim za udeleibo. ua-glašujoč. da bodo taki večeri mnogo pripomogli k poglobitvi ooebnih stikov mod članstvom JS in k žirjenju zanint&nja za to našo važno organizacijo. Ko je dragič povre! besedo, se je g. dr. Pirkmajer prisrčno poslovU od odhnjajočfh odličnih članov obla^tne^ra odl»oTa, ki 60 z vso ljubeznijo in požrtvovalnoetjo vedno stali društvu ob Ptraai in ki jih bo JS tež-ko potresala. Z^leč jim na novih službenih mestih obilo uspehov in zadovoljstva jih je naprogil. naj ostane jo zve«ti visokim ciljem JS. V imenu sokolstva Ljubljane je izpregovoril tople be«ede odhajajočim v slovo staro«ta Ljubljanskega Sokola br. Bodrom U Kajzelj. V vezanih beeedah in zdra-vein humor ju je tajnik oblMtnega odbora g. Pirnat opteal odborovo sejo odnosno za Anžlovarja. tragično ... Poleg speea ne&tkinja 141etna Milica Hro-vatova, ki je vga trepeUla v strahu, pa je med tem sknSala prrti na proeto, hoteč alarmirati sogede; pri vratih pa je naletela na drugega roparja, ki p je zastavil pot ra jo zapodil na«aj. Med tecn je pa mama Anl-lovarjeva pod silo groSenj in v gilnem straha tzročHa roparju nad 400 Din. kolikor je pa£ iroela. vendar je nezaanec vztrajal pri tem. da ma morajo izročiti *jurje« in oe-kine. I> mili prošnji »goepod. postite nam Življenje«, sta »e dala roparja omehčatj in pobegnila v noč. Zjutraj je soeed g. Pevec napad prijavi] orožnikom. ki so Sli pridno na de!o. Kako sta roparja vđrla v hiso. Se ni ina no; ker pa »e nikjer n*» pozna naailje na vratih aK dragje. ob«to>a . — Mala Milica pripoveduje vsa prestrašena, da je bil en ropar velik moi in kolikor je niofia dognati ▼ odtero tepne sve-tUjke, je imel na sebi ni javo obleko, doćim je ofl drugi maskiran toda manjšL Koparski napad je dal povod, da se si-rijo med Ijudmi najfantasti&nejše govorioe; obenem p* v*i globoko so^uvstvujejo S eta-rimi Anllovarjevimi, ki jih ujoda tako kruto prešanja. Vsi pa želimo, da bi hrezvett-ih-ž* &m prej prišla v roke pravice. SOKOL MmrlJivoM Sokola v Mostab Moste, 14. oirtobra Vaši Sokoli so si v okviru petletke nade-li med drugim tuđi nalogo urediti telovad* be ieljni mladini letno lelovadičče- V ta namen eo vzeli v najeni od telezniike upra> ve cea 12.000 m2 veliko parcelo ob dolenj* 6ki progi v \odmatu med Domlakko in Za-iolko ee^to. Društvo je finanf.no zelo Sibko, zato zbira pro*U>vo'jne prl^pevke, ker je proračun ograje iu provizorične stavbe pre* <-"ej velik. Člani eami pa eo *e proatovoljno obvezali ^planirati svet, da prihranijo dru-fetveni upravi na teh stroskih. Dek> gre pre; cej dobro od rok in tuđi vojaštvo jo priskočilo nekaj dni na pouioč. Žare« veselje je viiieti to delo, kako ix>Uv2 COletnega brata tud! loletni bratec koplje, naklada in vozi nialerial v nižje ležeći prostor. Takaj ^e vidi požrtvovalnuet lr» ideallzemi naših čla* nov. Prišel je ča«, ko tuđi Mo^cani pokažemo z dejanji ftvoio naklonjenost Sokolu. To delo opravljajo kot rečeno člani pro»to* vi-ijno in ker nekateri med tednom ni majo za to ča«a, w> ©e odlociU> da U> atore ob nedeljah. Seveda to ne gre v račun na&prol* nikom Sokola in ker ne morejo stvari dru« gače čkodovati, fik> t-i izmislili, da bi &e to delo ob nedeljah ne emelo opravljati in »o napravile tukajsnje Karmelicanke pritožbo na obeino. Mi bi nič ne reikli, 5e bi 6e 7» radevo za-ntmaLa pristojna cerkvena oblast, da 6e pa v to vtikajo redovnice, ki t=o po svojem redu in predpi^ih eitrogo locene od posvetne-Kra življenja in ki preko kojega zidovja že 'ie.iau ne bi smele, zveni nekoliko dru gače in da elut:ii, jia se je to jajce izleglo neicje drugje. Si cer pa ni to vredno ni-ti omembe in k temu samo pripomlnjamo, da 6e ni nihče zgražal nad nedeljskim delom, ko ee je gradil stadion na Tjrrševi cesti. Iz sokolske župe Ljubljana — Okrožna prosvetna konferenca v Ljub ljanL Ljublj^oisivo prot>vetno okrožje »kli-cuje v nedtJjo 18. t. m, ob pol 10. v župni pi&ami na Taboru proavetno konfertm-co -lii je za vse društvene iu četne pro-svetarje ljubljan«kega okrožja strofo obvezna. Na dnevneaai redu ao vaina. vpra-ianja tiooča. »e sokolfitva v sedanjoeii ter poglobitve sukolskega pro«vetnega dola v naših edinicali. V&t* brate proevriarje ob-enora prosimo, da prineso seboj mest'čne pj?06votne t^veštajc- ako jtti za letoanje leto morda So ni*o poslali. PriČakujemo v nedeljo polnoštevilno udeležbo bratov in sester! Okrožni prosvetar. — Proslava čeSkoslovažUega narod nega praznika. Prosvetni odbor Sokolske župe Ljubljana poziva vse župne ediniee, da le-tos dne 28. oktobra »vezano proslavijo če-škoslovaški narodni praznik s prunernimi predavanji ali govori pred vTsta-mi. Posebno letos moraiino javno manifestira U če-ško&lovaako-jugosloveneko bratstvo, da po kažemo vsemu svetu moč In »kupnost &io-vanskega severa in juga. Podrobna navodila borno vsem edinicam pravoćaano j:i-vili. 2PO. — Teden sokolske trezno«ti. Od Saveza SKJ smo prej^-ii obvestilo, da morijo vse sokolske tdinice našega saveza v času chI 25. do 31. t. m. prirediti teden sokolske tre7Jio«ti. Iz Poljčan — Prošnja u^nuljenim srcem. Tukajšnji obcineiki odbor društva Rde^e^a križu si je naložil hvalevreduo nalogo prisikociti na po-moč v Času Icn-ze naši bedni mladini. Ker pa *am ni ma dovolj dohodkov, pro&i darežljive in dobroesrcne doanacine, da bi z malim darom ix>dprii dru£tvo, da bi zamoglo za prvi december o priliki proslave praznik^ Uedinjenja obdariti tukajšnje najubožn^j^e doUke otroke. ki jMv^rešajo v tem mrazu po^ leg tople hrane že prav posebno obutve in najpoirehmcj^ obleke. V'sak ie tako *kro-men dar bo dobrodošeL i'onobeno obleko bodo prenaredile požrtvovalne ffo»pe. Pi*e-bej «e še obrača R-K do gg. trgovcev ter jih prosi za cttanke blaga za perilo in za vtuji]0 obleko; dalje za živila: moko, »ladkor, jajca, suho tadje itd Darovi £e Aprejeanaju in od-dajajo v četrteik 22. oktobra v šoU v Polj-eanah pri rioL upravitelju in v Crtalnioi v Paklu. Pri etrankah. ki bi bile morda zadržane oddati blago, pa se bodo prihodnje. ga dne zglasiU na domu pomlaiAkarj; bami. U veri eni r.uK), da ne bo&ie nikogar odslo-vlli brez daru ter da bo dobro mišljena akcija uspela, za, kar vam bo tukaj&nja siromašna mladina večno hvaležaa. Iz Ptuja — Po čudnih vremenskih pokretih idu-nio že veo dni toplo sohi čuo vreme. \" vi-nogradih je vse oživelo in vse hiti 6 trga-tvijo. b*koda v vinogTadih je preče j»n ja-, ker so bile mrzle noći in je grozdje pričelo Hnrzovati. Mošt je na sladkorju izgubildo 8°. Oni vinogradniki, ki so trgali se pre«d snegom in mrazom, so letos razmeroma zelo dobro odrezali. Kmet je pa morajo opraviti g polja 5e veliko poljskih pridelkov, predvsem ajdo, ki je tuđi dosti trpela, dalje konizo. nekateri pa Se ćelo krompir. — Sport V nedeljo sta se poizkusila na i^riSĆu SK Drave naša doma ča sportna kluba SK Drava in SKP. Tekma je bila zelo oštra, toda vaeskozi zanhnivn. tako da jo SK Drava tuđi to pot odne«la lepo zrnato z rezultatom 3 : 2. Sodi! je g. Klippstatter iz Maribora. — Kaj je z razširitvljo atnjske bolnice? Se poleti »ino Čitali v »Slovencu« razvese-l^vo ve«t da se bo ptujska bolnica razSiri-bt in »icer tako da se bo zazidal nov srednji trakt, za kax da je banska uprava baje ie dofotiU kredit okoli SSOOOO Din. Koii-kor )*> daćo znano, m je vršila ▼ Mariboru le prva lioitacija. ki pa ni uspela. Sedaj pa kal«« da je vte zaspalo, ker se dm^m licitacija ne raspiše. Prvotno je bik) dolofr-no, da bo poslopje 6e pred tiido pod strtj-ho. Ce je kmtera bolnica pourebna r&zftiri-tve, je to gotovo v prvi vrsti ptujska. aaj je vedno precspoljiijena In pravitira sein ie ljiitomeiski nez ki je brez bolnice. Upaoio, da nacn bo dolgoletna. te\JA veodar ixpol njena. — Na4« telefonska govorilnica dr>hi »dnj Se dnigro moderno telefonsko c«lico. Materijal je po&tna uprava že dobavila. Dru^ra celics jo bila le nujno potrebna in je sed:»j fer£osni i>lji trcovskih krop>v netrot.cno. KOLEDAR D«n«»: Cetrtek, 15. oktobra katolifeanl; Terezi ja. DANAŠNJE PRIREDITVB Kino Matica; Lecjuipa^e (luvari^i v življenju i» fcuirti). kino ldt*aJ; Newyork |ti>noči. Kinu "^loga; Chariio Lhanova tajnost. Kino Luiod: Skozi puštalo. K no ši^ka: 1 etro«iajt»le bele uoei. kino Mo*i©: ileliotrop (Pozjibljeiii obrazi) Kinu Kodt^i-evo; Niti? waki1;inu" kruh. DEŽURNE LJEKARNE Dane«: :Su*mk, Manjui trjj ,j, Kura^L Uo-cpossveteka ce»ta 1. l^ohinec ded. Cw'a 'M.» oktobra 31. Naše gledalisče DRAMA Začetek ob 20 uri četrtek, 15. oktobra; Konjenisk* patroU. Prefni-erski abonma. Petek, 16. oktobra. Zaprto. Sobota. 17. oktobra: Konjeni&ka patrolu.. Red A. Nedelja, lg. oktobra: Floraotiaski sUmuik Izven. OPERA Začetek ob 20. ori Cetrte-k, 15. oktobra.; Pod to goro zeleno,.• Kad cetrtek. Petek, 16. oktobra: Zaprto, Sobota, 17. oktobra: Piee v maskah. Premi- erski abonma. Nedelja, 18. oktobra: Vesola vdova. liven. Iz Maribora __ gostovanje Milana Skrbinika. Mdan SkrbioŠeJc, odličen režiser in igra^ec liub ljaruskt* tiranie, ki je frvojču* dek>vai v Mariboru, bo tuđi v našem ^edaiisču obhajal svojo 261etni umelniAke>ta delovanja. Njegovo poštovanje bo v kratk&in. — Obfimka seja. Koncem me»aca okUv bra bo redna &t»ja Uiaribou'^ke^a me^tne^a &v»*la. Obravnavali bodo razae nujne in tekove zadeve. — Zioćin ali n«*r©^4t? Na ceeti v R«ki ho v točak zjutraj nasii z razoito ^lavo ue^a-vestnepa ćJ21etuega pofie^tnika Blaža Hod' nika. Poioicani ra^eva^ci eo naiw>] tuitvega nioia prepeljali v l>ohiico. kjer t»e »e *t>iaj bori t; smrtjo. ObJanti eo uvedle pretka vo. ki oaj u^otovi ali je po«tal Hodnik zjWv napada ali pa kak©ne promet ue ue»ročo. — (jleda'isee. Drevi poaove učinkovito dramo »Prva lo^ijac za red C. Kepnza »Pohuj&anja v dolini Sentlk>rjaD«ki< bo ▼ soboto za red A. — Voliini boj na Pobreijn je v po^noin teku in zelo živahon, saj e»o postavljene kar tri li»le: jjosjKKJarska, z nodHcem dueeda- njim županoni g. VoLkoni na 6edu, zdruie-na li&ta delavcev. obrtiuJtov in kinetova»ic©v z >z. Železnikom in li*sta JKZ z u. Strži* noni na č^lu. Pobrežika obćioa ima 4 volrt-šča in 2942 vođinih upraviceace^v. — Triumlaluo gosto>anje ljubljanske op* re. Maribor je doživel v torek zvečer re-dek jrlasbeiu do>?odek. V na^em gledali££u je ^Ot»tovala ljubljanska opera b Puc«inijevo večuo Je»po opero >Madanu- i*utterfiy< in dosegla trionifaien uspeh. Olf^laliiiće je bilo do zadnjega me^La razprodaiio, kar dokazuje, da »i tukajbinia publika le želi takib Kosto\*anj, zlaoli ^e, ker Maribor ne moro vzdrievati opere. Odlična primadona Z-lat* lijungjenČt'va, tenor Goetič in mariborntki ijubljenec Janko ter vsi o**tali ijrraloi so za^ divila obe rifltvo. ki ni štedilo 6 priznanjem. Veliko zaslugo k uspehu je pripisati tuđi dirigentu in režieerju Niku fttritoiu. — Dva poiar* na Pobreaju. V noči na sredo je o^enj unioil gospodar*ko i»oaiopje pooebtuika Silve^tra Tkaičiftn v l>ogo«ab in po\-zroc:l ,',0.000 Din škode. Isto uoč ie na Pobrežju zgorela mi/arbka deUvnica Vranca Hrasluika. Vzrok požara je v obeh pri-inerih n&znan. — Pribodnji teden otToritev uperetue Rezone. Prva opereta bo Kalniauovo delo >Ci-gan«ki priaiaž<. ki v Mariboru &e ni bilo ;grano. Tertra, melodiozna ^latsba ter d«jlo-ma zabavna, delonia pa kar rt-«iio dramatici na v^ebina eta glavni odliki te povsod uino^o i grane ope^'etc. Diriffira kap^nLk Herzojj, težira A. llarasiovič. ki je naftudiral ludi ple«e. Ob tej priliki naetopj prvift nova r»«v-ka Jelka leliteva. — Direkcija družtra Putnik v Beogradn izdaja veako ^eto >Pre^led tujekoproin^tnib prirediLev v »lu^Onlavijtc za dotično kole-darsko leto. V tem prec'odu so omenjeni* vee važnejse prtreditve v po^ameznih kra-jih, ki «o privlačne za tujce. l>odi»j »port-ne. kulturne, eerkvene. got»nodar*k© in nacionalne prreditve, narodne ^vivanosti ali slično. Vsj ti podatk: pridejc Tudi v med. narodni tuj»koprometni koledar, ki izha a v Parizu in ki je med po! ujo* i ni oWl njivom zelo priljubljen (n upoltevau Tujakopro-nietna trern Putnik v Mariboru proai žito vise pristojne korporacije in druStva za »nieoti, ki «e nam obeta. prirodi Putnik dva Ir'eta z avtoka-roni v Ciraz, in *icer v *oboto 17. in v ne-delio 18. t. m. Odhod u Marihora od hotela Orel ob po! 8. uri ziutrai. <>dhod i/ Oru* za ob 23. uri izprpd hotela Steirerhof Voce-na cena IO1 !>in Pritave in nabavu 5'lintjov prj Putrnku Maribor. Aleksandrova e«»ta 35, telefon 21-22. Stcv. 23S »SLOVENSKI NABOJ«, fietrttk. 15. oktobra IM „^^5wbb J .^ Iz Radovljice — Predavanje o avtorsAein pravu. Po velik eo uspehu. ki ga je imelo v nedeljo >Pohuj&anje v dolini ilentflorjanski« »e igra prihfMlnjo nedeljo 18. t. m. ob 20 ponovi. V soboto. 17. t. m. ob 20. pa predava v SokoUkem domu g. Franc Artnak o avtor-skem pravu. Na to piedavanjc opozarjamo vsa okoliSka društva in jih vafaimo k ude-lcžbi. Glede dolžnosti. ki jih imamo na-prajn avtorjcm ?rao £e zelo malo poučeni in npizpolnjevanj^ teh dolžnoeti ima hode poslodiro. kar eo skusila že innoca društvu. To prgava nje ima nameti, d* pouči voditelje pevskiti in :rod1vni!i z'^mv posebno pa voditelje gleda!iških odrov. kr. ko je trt'ha postupati, da ne prtdcmo v konflikt z avtorpkim pravom. PiUlite! Vedno enake tožbeL To i* stroino Z IDOftM) PO1IOW • • • Iz prolnoga korito k... 4 ... Svotnomu strofu, od Bvotoiogo strofe zop« v komol Kako noj porom svoj« porilo tomotjito, po vendor prizanotHivOf NapoCno |o »oj govori pri mHw — no škodo parilo, Mon| vrodna milo Iko-du^io tkaninom. Samo taro* dobro fedrnoto mito poro porlio tomoHito in pri zanos I (ivo i SCHICHTOVO S.MILO JELIN vorv|o parilo ■------------------------------- IZA NAMAKANJf I ZiNSKAHVALA DNEVNE VESTI — Proslava 201rt*iice bojev v Dobradii v Pragi- Kroiek srbskih legionarjev v Ce-fekoslova&ki - jugoslovenski ligi tn ćeško-alovaški - rumunski odbor priredi ta jutri zvečer v Pragi proslavo 201etn:ce bojev prve srbske dobrovoljske divizije v Do-brudži. O pomenu teh bojev bo govori! ge-neralštabni polkovnik Vejmelka. Sledili borio govori ministra narodne obrambe Mahnika, rumunskeg-a poslanika Eman-dija in jugoslovenskega poslanika dr. Pro-tića. Svečanost se zaključi z jugrosloven-Bko, rumunsko in ćeškosiovaSko himno. _ Dve to nirni avt**mohilov dohimo. Na mercviainem nu-dlu ie jedila odloeitev glede industrije avtomobilov v Jucjor^aviji Pri-hodnje U-ln hosta baje Ie /graeni dve tovar-ni avtonvohilov, in si<*er ena Ramo za tovor* ne, druaa pa za luksuzne avtomobile. Prvo nnmeravajo zaraditi v Rakovici, drugo \*a tuđi v okolici Brv>izrad;i. Proučuje se Uidi vprašanje izdelovania avk>mobil«kih motor-jev v naši državi. — Kon^r^s veterinar jev. .LetoSnji kongres veterinarjev bo od 22. do 25. oktobra v Zagrebu. Na dnevnom redu so važna vpraSanja našega vetrinarstva vobče. referati se bo«Jo pa. nanašali večinoma na higijensko delo. Svečana otvoritev kongresa bo v petek 23. t. m. ob 9. Misterijozno! Kitajski detektiv v borbi z duhovi mrtveca. CHARUE CHANOVA TAJNOST Najlepši film francoake produkcije! Napeta, a vendar pretresijiva vsebina! U EQUIPAGE Tovariši v življenju iu smrti. Anuabela v glavni vlogi. KAKL MAY prviC v filmu po svoji knjizi SKOZI rUSCAVO — Naš izvoz jo za«tal. Naši izvoznik! so pričakovali, da bo nova trgovinska pogodba med našo državo in Italijo poživila naš izvoz v Italijo. Zaradi valutnih perturbacij jo pa na£ izvoz povsem zastal. Naša trgov-ska mornarica na Sredozemskem morju niniii no'oenih prevor.ov, ker caka na izvoz v Italijo, na drugi strani je pa mnogo iz Anglijo naročenegfa blaga, ki ga ni mogroče prepeljati, ker ni pamikov. V splitskem, dubrovniškem in suSa§kem pristanišču Caka io velike množine blaga na izvoz v pri-staniSča zapadne Anglije. — izprememba radioproijrama. V petek ob 20 \>o orenos simfon čmeqs koncerta z Varšave. I)irigent Lovro Mđtačič. ob 22. čas in poročila. ob 22.30 pa angleške plo-šče. — Mnoeo poniem^nfh do^ođkov mfnulegn U»*a si 70 fikoro pozahit. Kronika v slikali v \*odTiikovi pra-tiki za leto 193? ti jih bo Kpet poklicala v »pomin, da bodo svezano zaživeli v tebi. Pazi pa. da ne boš prepo-•^en * prijavo. Vodnikovih Jcniig ^ako leto ?mon;ka že prvi teden po iziđu in ta teden hn T^tos prvi teden v novembru! — 5.000.000 za razfiirjenje sarajevskega gteda'išča. Na posredovan ie prometne^a ministra dr. Snahe je nro^vetne miiu'str-stvo zagrVovilo kredit 5,000000 Din za raz-širienle s Dtn NarcCa se pri Glasbeni Matici v Ljubljani. i — AMturijentom IX dri. ginm. v 14«^-Ijaui (Poljane) iz leta 1911. Zadnje dni oktobra ali v začetku novembra priredimo prijateljski sestanek v flprmin na 25-letnico mature. Prtarcno vabljeau tuđi to-variši iz tedanjega 8. razreda, kl so pa pred maturo zapustili ta zavod. Udeležbo in želje Izvolite sporoćiti na naslov: R. Jug, Ljubljana, MikloSičeva ceata 36/1. * Nagrade za nove radiJBke oaročntke. Kadiofauska xidnjna postaja v Ljubljani javlja, da bo ietos podarila novim radij *kur; naro^nikono moderne prvovrstne kompletne detektorbke aparate brezpla^no. Po-leg t-ega pa bo novim radijpkim naročni-kom, ozirtrma takim ki doslej vsaj eno teto nišo bili več radijski naročniki. in ki se bodo prijavili po 15. t. m. razdeliUt te le naicrrade: 1) NTajmodernejši 4 cevni radijeki aparat »Super« 6 priključkom na električno omrežje ter radijsko carofnino za eno leto. 2) Najmodernejsi 2 cevni radijski aparat s priključkom na omrežje ter enoletno radij^ko naroCnino. 3; moderni detektorski aparat ter radijsko naročnino za eno leto. Novi naročnikL fei žele biti deležni oagra-de. dobe v pisarni ra-iijske postaje v Ljubljani. Blei\veisova zesta 54. proti dokazi]u da so po-stali radiiski naročniki po 15. t. m.. kupon 3 stevilko. Ko bo po 15. t m. pri-javljenib 1000 novih naroćnikov. bo pred mikrofonom javno žreKanje Stevilk dvi^nje-nib kuponov. Tzžrt'lmne bodo tri številke. katerib la-stniki bodo po vrstnem redu dobili navedena da rila, Darila bodo pred žre-banjem ra zeta vijena v trgovini 2 radijski-mi aparati na Miklošidevi c. 7 ▼ Ljubljani. V primeni da bi izžrebani radijski naroc-nik želei namestu priključka na elektriCno omrežje rajši baterijski aparat, bo po«taja to zanienjnvo o&krl>ela. Javite &e na Va&i po.^ti kot radijski naročnik pa boBte lahko pri najlK>lj^em radijskem aparatu poelušali radijske prireiiitve v&e leto bre^plačno ker Vam bo radijska postaja suma poravnala naročnino. — Vrane. Vremenska napoved pravi, da ne bo no>bcne bistvene spremembe se-danjega vremena. Včeraj je deževalo v Sarajeva in Splitu Majvišja tempera tura je znaSala v Splitu 11, v Skoplju 8, v Mariboru, Beogradu in Sarajevu 6, v Lju/bljam 2, v Zagrebu 1. Davi je Casanova«. Ladja je takoj krenila proti zalivu, kjer so jo pa valovi vrgli ob pećine, da ae je razbila. I>va ribiča ata utonila. V Dubrovniku imajo že već đni silne viharje z nalivt — S sekiro ga je hotel zastrašiti. V za-pore varažd^nskeaa »od:š5a so prijjnal-i 80-letnefia Josipa Sekelija iz Draškovca. Sta-rec je hotel 8. avgusta svojeg« pod orehom spećega reta Franja Srednjiščaka prestra-5iti. Toda na poseben način namreć t«ko da ga je udaril s sekiro |k> glavi. Udari ga je pa teko moćno, da je obležal neza-vesten in da je pozneje v z^^rebSki bolnici umri. — Obesll se je, di ne bi M t breme star&em. v vaai PeruJić blizu Goapića se se je obesil kzr>jad>i pomoćnik Dragottn Pocrnić. S sosedom sta kvartala, pa »ta se sprla in eosed »* Je tako motao uđa-ril a steklenico po roki, da mu je razklal dlan. Fant je odšel damov, kjer je tarnal, da bo starSean v br^me, ćeS, da ne bo mo-gel već delatl. Ponoći se je pa obeadl. — Nevaren postopač. V Kratkjrjevo go-! stilno v St- Vidu je prllel te dni neki Ferdo Grabrijan, ki ga ie dalje časa zaaleđu-je ljubljanska policija Prosi] je sa preno-ći£ćet ki ^a je tuđi dobll. Ponoći se je te-muznil iz ^obe In hlSe, popreje pa je ukrade! svojemu tovari&u Ivanu Derenćtno 340 Din. Grabrijan ae skriva najbrže nekje v i Ljubljani. I — fttirl smrtne nesreče. V Radmojan-»kem potoku pri Čakovcu je utonila vče-raj 70-letna Marija Podleaek. Prala je perilo, pa ae ji je zavrtelo v glavi, da Je padla v vodo. V isti vaai se je smrtno po-nesrećil 63-letni kmet Stjepan Rovać. SplaAili 3o se mu konji, pedel je z vosa in udari! z glavo ob ^amen, da mu Je po-ćila loban^a. Na želeasniski poctaji Novo-eelec—Križ Je vlak povoeU kretnićarja Jurija Rukavino. Pokojni je bil doma iz Brežic, star 29 let oženjen, brez otrok. Ko je prestavljal kretnice. Je s&Bel z noffo ( m'-d trać^ire taJco, da ae ni mogrel umak- I i niti tovomeanu vagonu, hi bi ga bt] moral J priklopiti vlaku. Vagon ga je vrgel na tračnice to mu strl prsni kos, da je bil na mestu mrtev. v blizini iste postaje Je lokomotiva do anrti povozila oekega dr-varja. Iz Ljubljane —lj Lep, moderen ls*al v Pre§era«vi ulici. Znana trgovina Gregorić, ki te je stiskala dosiej v mno*jo pretesoih prost^rih v hiS kraj Mestne hranilnicc, je stoj lokal znatno razš:rila. preuredila in modernizira !a tako. da bo eden najtepših ▼ §e-lenburgovi ul:ci Delo sicer ie ni povsem kon£a vas bo ... da Studira jo za naalednjo operno premiero Karelovo originalno opero »Botra amrt« pod muzikalnim vodstvom ravnatelja Polica, v režiji prof. fieata. Glavno partijo popotnega muzikanta bo pel g. Janko ... da prpravlja g. Niko Stritof novo vprizoritev Puccini-jeve opere >La Boheme« z go. Gjungjenac v partiji Mirni... da študirajo v drami v režiji arh. ing. Bojana Stupice Katajevo komedijo »Kvadratura kroga< v novi za-sedbi .. da pripravlja jo v drami tuđi Jako zabavno veseloigro »Na ledeni ptofičic. kl jo je spiaal Viljem Werner in Jo režira CS1-ril Debevec ... —lj RusM tefiaj. 2e deseto leto obstoja pri Ruaki matici ruski tečaj za Slovence. Ta tećaj se deli v tri skupine: I. sa za-ćetnike, U. in m. za naprednejfte. Za II. skupino so predviđene vaje iz ruske klasične literature Puikinove dobe. Za m skupino pa iz literatu me dobe po Puški-nu. IT^ovina znada 20 IMn meaačĐO in en-kratna vpisnina 10 Din, Poirobnejsa pojasnila in vplsovanje vsa1« torev in ćetrtek od pol 7 do pol 9 zvećer v n. osnovni soli na Grabnu, Cojzova cesta. u— Obhod in stro^even ogled gradnje zelezniš' e zveze Se%"nica—fit. Janz je moral minulo nedeljo zaradi trajno slabega vremena odpaati. Zato priredi ljubljanska sekcija Udruženja Jiigosloveoakih inie-njenjev In arhitektov to ekskurzijo za svoje ćlane in po njih uvedene goste prihod-njo nedeljo 18. t. m. Odhcm iz Ljubljane z vlakom ob 5.30 do Sevnice (nedeljaki povratni vozni liatek) Normalne peshoje ob Mirni navzgor 3 ure. Ob 13. uri skupen obe<} v Trzidcu. Zaradi pravoćasnega na« roćila obeda In obvestitve g^adbenega gospodar ja in podjetni^a Je neobhodno po-trebno, da se prijavi udelezba pri tajništvu sekcije (Gledaliska ul. S/TV.) aaj-kasneje do soDOte 17. t. m. opoldne. —1J Vtterm] trgovsM teemj na Chrtstefo-veoi oflBOBi saveda. Domobranska 15 prttos ▼ ponedeijeM 19. t. m. Informacije, vpisovanj« ve« tedao, tuđi srećer do 7. ure. Bolnina 100 Din. Poucuje se knjigovodstvo, raćunstvo. korespondenca, pisar-nUka dela, trgovinstvo, stenograflja, stro-Jepđj ltd, ter nemJćlna, —lj Vpts v franeostse toćaje, ki so se prićeli dne 1. oktobra na lr±. ućiteljisću na Realjevi cesti v Ljutoljani se vrsi isto-tam se nadalje, na kar se opozarjajo oni interesenti, ki tele tećaje obiskovati, pa se dosiej se niao prijavili. —lj Vtas*ra trgalev. Vabimo v«e prijatelje in aomisljenike na »Vinsko trgatev«, ki Jo priredi Udruženje jugoslovenoklh ćetnikov v Ljubljani v soboto 17. t, m. ob 7. uri zvećer v gostUni g. D"rende (preje Mrak) Cesta 29. oktobra stevilka 4 (Rimska cesta). Vstcp prost. Cisti dono-dek je namenjeo v dobrodetne svrbe. — Na svidenje! —ij Soća Matica v Ljubljani vabi svoje ćlanstvo in prijatelje na kofmemoracijc, kl bo 17. t. m. od pol 21. uri v steklenem salonu reatavracije >Zveada< na Kongres-nejn trgu 11. Govoril bo AiojEiJ Urbanćie: »\**eoi našim nračenlKoni v spomln ob ftedemJetsloi Gortanove smrH«. Polnošte-vilen obisk prlporoća odbor. Vstop v^jh prost. —lj Plesne vaje udruženja lJublJ*n«Jctb konservatoiialov se prićsio danee 15. t. m. v Trgovskem domu toćno ob 19.30. Vabimo vse prijatelje plesa, da se odzo-vejo našemu vabilu. _lj 2rtev zeparjev. V neki gostUoi blizu gorenjskega kolodvora se je predvfce-rajftnjim v gneći sukal okrog uradnlka Josipa Barla iz di&ke žepar. Pred toćilnioo mu je posegel v žep ter mu ukradel iz telovnika niklasto uro, vredno 1500 Din, zlato verizico ter slalo nalivoo pero tako, da Je oakodoval Barla za okrog 2200 Din. Bari Je tatvtno opazil sele na poti dotnov. Iz Celja —0 Učiteljstro bo sborovalo. 8re*ko učiteljsko društvo JUU v Celju bo imelo ▼ soboto l7> t m. ob 8. KJutfaj svoj redni obd-oi tbor v mesrni narodni ftoU v Celju. Dnevni red tega važnega zborovanja ob-sega situacijsko poroćilo. poroćua uprave in nadzorttva, poroćilo o banovinski in dr-lavni sJcupicini JUU. voiitev uprave, nad-j zorstva, (astnega razaodisĆA ter ttro- kovnih referentov, predavanje oćitelja f. Gterlanca o pedagoški ekskurtiji v O5R, porooUo g. Habra 0 »Učit^jukcm pakrH«« ter dopire in predloge. —<• 25letaJeo mature na celjski giflM-zljl bo prazĐoval letnik 1911 v loboto 17. oktobra zvećer v reotavraciji hotela »Ev> rope«. —c Interesenti za tečaj tjndsktga v«a* uČillSča o tebnlkl govora Qirarilno dibaujt. pravilna artikulacija, irreka itdl naj prtdV jo na sesta»ek v wedo 21. oktobf* ob 20. v risajnioo me§ćanf?ke ftf»le, da te pogovore o rasporedu vaj. —^ Celje : Rapld. V nedoTJo 18. oktobra ob 15. se bo pričala aa Olaziji podaAvvoje znan je tn n« bo poda Mlinaxić«va don^ tako oesrečno, da si je domila (evo rok«. Pred dnevi se je 25letBa, ▼ tovarni VoH* v Celju iapo«iena dflavka Frajjfiiika Ma-kovčerva s ?p. Hudinje pri nalnranju go|» ▼ gozdu il>odla oa tnju ▼ levo no^o. Kef po^kodbi ni posve£a4a dovoij poronwati. ?e je poznaje pojarllo tastriipijenje krri. Ko je 37letci po*»e«tnfk Filip Rarnik r Pre-logxh pri Konjicah v torek pripravljaj ite~ Ijo, « je po np*ir£i « M*klro oo^Val Wf ičazalec in »redinoc Isteka dne te je po-nesrećil 481etai pri mesrnem vodovodu zaposleni delavec Mihao] Mastnak U Gaber-ja. Pri dela ?» j& neki tovariš po neare*-nero nakljuiju zaHel g krampom v hrbet m ga nioho poSkodoval. T*onewrt+mti trn zdravijo v celjski bolnici. —c V celjski bolnici sto umrti v ferede 731etna dninarica Nef>a Zam«*iova H CV-Ija in 501etna dninaricA .Tuli ja na Ofentav-škora n Spitaliča ^ri Konjicah. Iz Liti|e — ZadoToljnoft aa vieh »traaeh. To }• danes redko priznanje. Pri nagradnom kejglja. nju, ki ga je priredi!« trbovelj&ka želeoniSar^ «ka godba »Slo^a< pa je btio tako. Z dobi€* kom so zadovoljni prireditelji, % dobitci pa kegljači iz Liti je in oko^e ter zuaanji goii-je iz Ljubljane. Trbovnlj, Zagorja, D- M. ▼ Polju in od dru pod. Kok> ie dobil doroaii« g. Nejče TeJcaloc. ki je to pol odne*«4 ia tretjig prvo nagrado. U*njo je dobil g. Ben« čina Po^de Iz Polja, ki je dobil le iivefa kofitruna in »muči, g. Flainder tuđi tz Palja, je dobil voz drv; većino ostalih doMUsov •* &i priborili domaći kegljači. Blago sa moške suhn/e Največja in najlepAa izbira in najsolidnejs« cene! d. Ždendet Ljub'jana •— Mestni trg 22 Vas postreie otjbtljt ! Beseda 50 par. davek S Din ; Naimanisi znesek 8 Dto i KLIS E JE t NO JUOOOBAflUA M rVijiNA IP/J ZA JESEN tmo zopet cenejli Trencbcoati T75 Din. Hubertu« 250 Din. pumparče izpod 100 Din. Mod ve hlae> v ogromni tzbiri Pr«» tker. ^v Petra c U 6 R Velika engrros tvrdka bi lzroCUa v komisijo kolesa in ilval- I mm stro|e za pro- | da|o wi dralm^ V obslr prihaja le većja tvrdka t Ljubljani z lepim lokalom. Stroka postranaka. — Ponudbe I na upravo pod zziaćko »Koio«. B 1 a g o sa damske plašče \ Najvećja In najlepaa iiUra in nmjBoIidneJte CL. SUondct Liubilmnm — Me*h ' trg 22 V »• poatrat« ttjbtlj«! Galopn* in kasmik* dirke priredi Hole iafkaiem <* mo$aie+ miimiiiiiiiiimtimiitmmiiHMiiiiiMuimiiiiiimMiiiimimininiM v zveii z J e z d n t m od se kom " HUIHHIH «.............■.......II Ilimilil »■■Mi.»«..................—i dne 18. oktobra na vojaškem vcšbatttćo, FUtlNE priUTUBT^ANI -ZAfETEH OB 14. UBI GRDE VEUKE ZNOJNICE -ZAJEMia od slabo izbranega pvdn Popomoma nova vrsta pudra, ki mNE TVORI GRUDIC* Dr. M. Catrin od medictnsk« fakultete v Pariza pravit »Pudri, ki tmafo dosti škroba, •e v\mzm\o v caofnic« ta «e Un zababtio. za* radi č*«ar m znojnice povećalo Pmdri. kt vtcbuiejo kakor kala male (radice dražHo n«in« koza« znojnic« t«r povsroćafo čama* ieate te cafsdalce NaićiUeiii ve«eni poder, ki vsebufe imetaBovo peao. pa isja v resaial okrepćtae to polepievala« Kliske as koto-« »Na zrak« pr«v«trmi« puder •• preicvaia pm aovesj pretenetbiveoi oaćtoo po katereai priđe w puder tamo to. kar laako plava v zraJru. Po ton naftta« te dota P*dm Tokaloa, To ie todi rzrok. da puder Tokaloa ao «oro ▼»•borati testavin ki bi te lahko «trafl# ali zUpil* v grudice ta k«pe tt drmttle sBofaios. Zato te puder Tokalos racprottre Uko tflaaV ko m onakoaiorBo ookijraio* koto s oo* ▼idltiro taneico lepoto Pud«? Tokaloa to polog toga oa patentirali aačio kotabisiraa) t saiotaaovo poao Zaradi teg« ae kkko tmS • or oođrii na koti Todi w aaiboii lopor ara lokalu ai Vatemu tiču po trebao *po-lepiaaje« O koncu đolgofa p1#anega veeo-ra bo Vala polt 4« većino tvota ni broš Motka Potzkusite le daaot %katlico ooora Tokaloua — »os zraku provetroaoga« podra. To io ookoi popolnooia aovoga m ■sokifaj aoga, Co ae bost« zadovotfal s rosoJtatL so Vaai doaar vmo Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 15. oktobra 1996. Stcv. 236 Nov prosvetni hram v Topolšici V nedeljo bo blagoslovljeno novo šoUfco poolopie, ki fe veljalo nad pol milijoiia TopoUicu, 14. okt. V skraj-nem kotic-ku Sa Ješke doline pod šumovitim Lomom ležeća vas Topolšica, znana prcdvsem zaradi daleč izven mej sloviteca sanatorija 7*1 tuberkulozne, bo blagoslov i ta v nede-1 io 18. tm. novo moderno Solsko zgrad-Ko. Iz šoštanja (iz-hodiščna žcl. posteja) prispeš v 4 km odda-1'ieni kraj v dobre pol ure. N'ma zgra riba leži nekako v dru-2' tretjini ceste med oboma kr-ijtrna: vzpcnja se na zele-ncm gričku blizu tuđi nedavno zgrajene-Sa gasilnc^M doma. Prvo šnlo so gradili v Topolšici ravno pred no leti. scveda enorazrednico in to jrni predsednikom kraj. sol. sveta. g. Jo--&cfr*n Hrast nikom, medtem ko je bil prvi učitelj g. Mihael Rate i. Solo \e obiskovalo - za prvi čas kar veliko __ 50 otrok. Do takrat, t. j. do 1. 1SS6. pa so morali otrooi hr>diti v solo v koštanj. Ko je prišlo 1. 1919. z'dravitisče. do tedaj 1-e kopa'išče. v državne roke je vedno nnra.šjajoa d-otok tujcev povzroćil uo>tcj-šo miselitev in ker se je s tem v zvezi prebivalslvo 7, olroki većino bolj množilo, jo bilo enorazrednteo Ireba razsiriti v dvora/rcdrrco. Ni pa imela stara šola več kot t*n-o učilnico in še ta je bila v hi^i" jenskeni oziru porrvanjkl jiva. Zato se je moral nouk doVju leta vršiti v edini vlažni učni sobi menjaje se dopoldne in po-pnldne. \" vsej toj polstoletni dobi so se učitelji češće menjavali, zato ni moglo prHi do ustvaritve nove zefradbe L. l°2o. pa ie prišcl v kraj dosedanj: upravitelj £. Menhart Alojz, ki se je takoj z vso silo oprijpl misli po potrebi zgraditve novela, današnjim potrebam in z-ahtevarn ^d^^varjajočcija sol- pr>slopja. Sedanji kr.tjevni šulski odbor s Francctom Mazi-jem na čelu, je pokaz-al za zsmise] zt*led-no razumcvflnjc in začel je o zadevi res-no rfl7tnišljati. Do prvih pnzilivnih skle-pov je prišlo pre nalouo. Hročelje 3 tremi svetlimi in zr«j<~" nimi učilnicami je na jugozahodni sirani in obraća cestj hrbet. Učilnice merijo v daljino in širino 80O in 630 crn Ražen učilnic so v pritličju. ki ima obširen hod' nik. soba za učitelja in pisama za sol. imravitelja. V prvem nadstropju je lepo in prostorno 3-sobno u pra vrt eđjevo stanovanje s kopalnico. d?ilje st^ dve sobi za uči" teljs-tvo in se kabinet Kletni prostor^ vsp-buieir> med drugim pralnico kuhinjo za gospodin istvo. shramho sta poljske pride1-ke in dru_'o \T vse prostore je instalira" vodovod in je montirana elektrika. Na ju^ovzViodni in sevorozahodm strani sta n tuđi njeno dušo spačeno in staro Francka je nezakonska dekl;ca Nih^e ne ve. kdo je njen oče in kje je. Najbrže je kakšen italijanski soldat. Mati jo je iz-ročila soro*-lniku. ki živi sam v bedi, :n je STa v Ttalijo ter se poročila. Tuđi o materi n; duha ne sluha. Kdo ve. kje je! Morda Fploh več ne živi. Francka si mora sama zaslužiti vsaj hrano in obleko. Zato po-maga v g"ostilni. Pozno v noč je morala streči g-ostom. Domov je prihajala samo ponoči. Vai*uh in njegova žena sta bila za njo zrak. Delala je, kar je hotela. Domaći so se menda kmalu naveličali pridig- in so jo prepustili samo sebi. Tako je rasla Francka ob meji. Zastrupljeno življenje okoli nje jo je zajelo. Njene oči so kazale, da je prezgodaj spoznala svet in življenje, trpka poteza okoli usten, ovel starikav obraz in samovoljen, zagrenjen izraz kažejo mlado bitje, ki je bilo prez^odaj plen življenja in pohotnih dedcev. Zdravnik je izjavil. da je po vsem še otrok. ki ni več nedolžen France je bil obsojen na 5 mesecev stro-gfega za pera. Franckin varuh pa zavr-njen na pot civilne pravde za 6000 Din, ki jih jo zahteval kot ođškodnino za uničeno življenje svoje varovanke. 6000 Din za le-peg^a otroka, ki mu je življenje spačilo v nežni dobi obraz in dušo! Da, življenje ob meji ie težko! *— T»rrtZNA. CE SE MIT NE DOIL\ŽE 50 let stari Lipec Franc. ki je po pokliču rp;\«\i.rski pomoćnik, se je trdovratno bra-nil. Rraniio se vsi. ki pridejo pred sodnike, ali skorai vsi. Prav za prav zavisi to od 1 lotnes:'?. Časa, Kako je to mogoče? No, čez melanholično pomlad in vroče poletje ter milo jesen ljudj^ ne s^de radi v zaporih. Ko pritisne zima. si pa spravljen za 8ik>, če si v za poru. Ne strada* in ne prezebaš, Kpt je v teh te£k-"h časih za brezposelne brez dvoma velika u.srodnost. Neki branilec mi je pred nevi rekel. da ima vtis. da bi njegov brezplaćni klijent najrajši ostal v zaporu č?7. zimo. Čudno, kaj ne? Pa je r«»3 vs3k dan več takih. ki so veseli, če so na toplem pozimi. četudi v zaporu. Branijo s« torej skoraj vsi. Lipec France ae je branil kot stroff>vnjak. Pri svojih letih in a prakso, ki jo ima s sodnijo. bi mu lahko zamerili, če bi bil nerođen v za-grovoru. Preaedel je že rešto kazni, velikih in m&jhnih zaradi tatvine. Držav. pravd-nik je čutil potrebo, da je v obtožnici po-udarit da Franc ne prizna, če se mu v ce-k>ti ne dokaze. Pri njem je zaradi tega že zanikanje samo dokaz, da je kriv. Razume set da je tajil tuđi zdaj. da ni ukradel v Gorenjsiti gori v zldanici Bizjaku Janezu dve Šropilnici in skarje. Kupil jih je od neznanca. Ce bi bil prvic pred sodniki zaradi taka tatvine. bi bil oproščen, tako so ga pa obsodili na 13 mesecev strogega zapora. Novih 13 mesecev je Franc Lipec vzel na svoje rame s primernim ponosom. Obraz se mu je spačil, pogreznil se je za trenutek vaše. napel mišice v čeljustih in stisnil zobe. kakor da bi hotel reci: Ne boste me, ne! Na svoj način ponosna robijaška duša. ki ne klone, cetuđi se zvali na n.jo najtežje breme. Simpatične po svoje so takc duše in strah je obenem človeka, ko jo zasluti pod spačenim obrazom. Socutje vzbudi in misel rodi, da bi te tak Človck z vso ORorčenostjo nagnal, če bi mu hotel pomagati ... Junaki špattskega letalstva Letalstvo madridgfcc vlade doprinaša težke žrtve v *m*Vk z mečaejiini itaUiatukim ia nemikim letalstvom Moskovska »Pravda« priobčuje dopis svojeg« posebneija poroćevalca Mihaela Kolccrva iz Madrida o špan&kih vladnih letak ih. Spansko vladno letalstvo. piše Kolcov, doprinaša dan z« dnem žrtve na človešTcih živijenjih. Neprestano se bori 2 boljsim. sijejno oboroženim in opremljenim nemškim in itclijanskim Icta'stv^m. Vojaško leUIiš<:e ie blizu Madrkla. ban-gar je maskiran, maloštevilni štab se skriva v skalnati votlini Vsi so nervozni- Že pred 40 mmut«mi b» se moralo vrniti ft poleta težko bomb-rtrdprsko letalo v sprem-stvu trch lovskih leta'. Sicdnji^ se pojavi dolfo na'r>£o, niiš'i «>o kolono ok'opnih avtonv>b;1r>r, vr^li na uh) hombe in /o se vrnčajo d<>" inov. ko jih dohiti ćela jata. devet letal ;w n.ivali na nje. Dvo lovski Ictali st* nenoškodovani. na bombarder ju s^ pa menda žrtve — a trenje lovsko letđlo se ne vrnc v^č. Ta čns, ko odpenia tertnena. štejejo tovariši luk-njice v krilih in repu letala Pet jih je. Prileti druco lovsko lot.-ilo. To je imelo srećo, niti opraskano ni. Tori** veliko lota-\o se še vodno nevreca Končno ie tu. J Gog-aioč «c v zraku irt na^njeno na eno > stran se okorno spusti na zemljo Vs; hite k lcta.!u. Nihčc ne odpre vrat. Pm*e1jn:k letališča jih sam rwg'o odprtv I/črpani pilon»b in strojnicam dodeljenj vojak, so tuđi ranjeni, t gro-voriti takoj po prvem in čigar obrisi so že dokaj jasni. Aretacija znanega sovjetske-gra publicista Radeka je uradno potrjena in zdaj se že pojavljajo v sovjetskem tisku nova imena oaumljenih in obtoženih na-sprotnikov sedanjega režima. Poleg Ra-deka se omenjajo zlasti Pjatakov, Sokol-nikov in njegova žena. Pred prvim procesom je jela ■> Pravda« najprej objavi ja ti oštre članke proti, trockizmu. Sedanje pisanje »Pravde« kaže, da se pripravlja v Moskvi drugi proces. Pred sodišče priđe zdaj baje 19 obtožencev. V novem Članku se >Pravda« vpraSuje: Ali srne tolpa trockističnih zločincev pri-Čakovati od sovjetske vlade milost? In odgovor na to vprašanje se glasi: Delavstvo naše države in prijatelji Sovjetske Rusije imajo na to samo en odgovor: Gro za re-volucijonarno pravico. Med novimi obto-ženci je baje nekaj takih. ki so jim no obe-ta »mrtna kazen. ker so bili zaprljani. Glavnih krivcev je 13 in tem seveda ne bo pri zaneseno. Bogastvo filmskih igralcev Filmske zvezde znvzemajo tuđi slede daril izjemen položaj med na\\adnim.i smrtnik:. Norma Sheerer je dobila on-i dan od svojega moža za gml platinasto šatuljo. v kateri je njeno ime v črkah *z I briljan-tov. Da rilo je veljalo 700. do-Ur-jev. tore j ocromno preno/e^je. Vest 0 te.i izredni poirornosti moža do žene pa ni d«la 9pati z-aljubljeneinu mozu dražestne Dolores del Rio. ki n? mouel trpeti, da bi 0đ kdo prekosil ali osramoti Svoji ženi je podaril e& god platinasto ogrlico, na kateri je napi* \r. briljan'ov. debelih ka-kor Iešniki: ■»! lo^'c vou« (Ljubim vas). Pa tud? filmske igralke »time so zelo ra-dodarne in kuvalirske. Jean Crawfordova je kupi!« nedavno v Kanadi staro, drago-cono steklo cerkvenih oken ter Mcrasila T njim korMlntco svojega mlidej*a moža. Tranchet« Tona, ki ima / zlnt^n okovano banjo iz karar»kei2«i marmorja Vtščaki trdijo. da bi se dala / denorjem. Ici " datke, iz katerih je razviilm:. dn je srtlcm desetin vseqa premoženja bogate Kalifor-nije v rukah 30 filmskih zvezd. ki jim pripada tuđi 80% vse kalifornijske zemlje. Tuđi v drugih ^rneriških dr/avah je i>o tej statistiki 30 do W« zemlje v rok ih filmskih igralcev. rc/iserjev in producen-rov. c*:e bo šio tak-« naprej šc 1re, jo nek<*ra dne preda val. Po pr<*-davanjti s skioptičnmri slikami se j* z o*ira grede spouknil in \+kn\ uko, d«. j» v L>olnici uuirl. AnurisKi attist WiiliaH l^eaoh jf> opoio-ril *vti uii>e ^ t«ui. da •*• jo da! zavreli v hra*»iuv *cil m m* /atikljal /. njiui v ni*-^ai?«ki vo^lu^i«!. Nm >y nuj>li!i d.4 iimj/. j*: o.-tal i*«-lH»ški>iovan. Ko m* }* (.* vratni )>«i pristavi v BrHl>km»- 4ioiiMi\, j< ikolol \ jn«>k ii» >*» v li|;t!u ia«lu-ii. Zmiii »zri« mi kralj« nr«*itl«arth. ki j« u|x>^il»al »It'Wlt» ž.t'li*7.n tj!i<>* iu *»o uploh oiilikoviil / i?.r«^lno 1110 j<». *e Jf noko ;a m.t. Puškin v Paške viče vi armađi V aprilu is.*.* m1 jr odftei^l Alrkn-*n«!or l'uM-:in na Kavk.^4. Tak rat jr bila ha- rv ^o turska vojna S'ib<»v»i \h)\a Ijnik kar k;t^k*a' ariiia^io l\t >ko\ u- ji- v«irl v Turnjo in j>frxlijMl proti ipIiij.tvi KiT.cumi. V nj»* i^«»vi nrnt,n«li ]♦• >!u«.i! kut (M»v«*ijnik niz»*ifrK rrulskovra |mi!Js.i stari I'usštinov pnjstolj Ni kol^j ltijo\-*ki m'ajsi. pnhornik II.iji \ ?.'- o. ?a pa jo bil iuKijm rnftkii:ov hiat I^t. Proti kninu niaja j*' |:rls;tr! Puskin v Tif li»i. kjor jr ut*fai *lv,i ic«iiM. ^ittm so je, |»a najMiiil /a amr-^lo. Pohitfl jo j*. s<» pie^l ^f:«vil P.i^cvi»*ti in total 7 1'j^j.rovini 4l<>volj+» nj-om v šfilmu (f^ j»'vsk«'jr.i. sntoisko /.iv-!JPnJ^ h* P'J-kjuu ujrajaio. (» njom prijov*. • Ilije; i)e4o na# jo budilo o*» jutranji zArji. >\*,\-n}e v ?H>toTu jo rzrrmo lalivak azijski ša.^lik (na ražnju rx*-Oona svinjina) z azijskim [>ivti.«Tn-pajijK^oon. ohlajenira v tavriškfni ^iu f;u . . . I^unkiii je rad jahal na koitaskeaji kt»nju r. na^rajko v roki. Ko-t civijist v ernftm suknjicu in i* cHiavlroin nx ^Ha^vi je bil vne*i vojaki knj čudi rt pojiav. Vojnkj so z% Hna-iraJi 7a n-mškt^a jri/dalina. Ann;« ft-pi^oval kot veliko voja.tfkn 7>mia^o. Pn^kin j*» najhrt sprfv/nal. kam mori Paškovi^ in v#>* n^nnr vojni po+v««l. Zat/> ***. jo po*; lov i I f»i ny^T% in ovaJ v Fln^ijo. 111 let stara zđravnica umrla V Nrw Yorku je umrla velova <"h*rl«* Demoliere - Pampiorrp, stara 111 let. Bite jo trikrat omožena, dru^rič z nokim Fran-eozoin, ki gra je tukđ *č «;r\eda ra/dcre. fVijrit^lh vpraš.iio /on'Trri: Ka i O* st do-mov. Vso noč je ta val iia slepo srećo po ui cah. ho" teć rmk> razvedriti svok) razvneto srlavo in hrepc-neč po miru. Tcpec sem, je gi>vonl sam pri sefai. da sem upal da sem domncvral, da me bo kda.i ljubila. Ne-umnež! Le kako sem si drznil sanjat: o tem. da mi pade v naročje toliko čarov, pismeni tosti in lepote. Kako krasna je bila nocoj. ko e in>ela objokan obraz! Ali si more misliti č!ovek ^e kaj .epšega! Kako čudovito so se ji iskrite oči. ko ie govorila o ti em. Da. vidi se, da ga Uubl. Men: pa obožuie kot očeta. Povcdala mi je to. Ali bi sploh moglo biti drugače? Mar ni to pravično? Mar naj bi vi-dela l.iubčka v tem mrkem, in strogem sodnku, vedno žalo«ytnem kakor je ta njegova crna ototeka? AH ni bila sramota, da sem mislil združili ^toliko dc viške nedolžnosti s svojim: bogatimi izkusnjami in g'obokim spoznavan;em sveta? N}i >e bodočnost še dežela čarobnih sanj, meni so pa živlieniske iz" kušne že davno ubile vse iluz je. Mlada e kakor nedolžnost. dočim sem jaz star kakor razuzdanast. N-esrečn: sodnik ie valil vso krivdo za svok> nesrećo nasv. Kazumel je Kiaro in v nre^ovih oceh ni bila kriva. Bolelo ffa je. da ji ie odkril svoje sroe. Očital «i je. da ji ;e zagretril živlien;e. Ni si mojpe'l ndpustiti. da je govoril vprioo ne o svoti Ijubezni. Tako je nesrečnež taval vso noč po dolgih. pu-s-tih nabrežjih. Hodtl je gologlav. zroč topo pred se. Da bi mogel lažje dihati. ite strga! samoveznico z vra^tu in >o vrgel proč. • Gnev. besiieči gnev >e stop;l zilan" na mesto nie-iiove prvo-tne udanosti. V rrjegovem srcu se .ic ro" dila mržnja, silnejša m prodornejša od njegove Iju-bezni do Klare, i Ta temeljiti in pogumni mož. ta napram sebi tako strogi sodnk. ie okušal zdai neprernajcljivo j naslado osvete. Spoznal je mržnjo, fci se oboroži z bodalom. ki stopi stfrahopetno v zased^) naiem- j neš:ga kata. ki zada rano v temi, v obraz ali i lirbet. vseeno kam. ki pa udari, irbije. ki jo žeja i po krvi, po nasičenju gneva. | Baš v tem času mu ie bila poverjena preiskava afere uboge vlačuge. obtož'£ne, da 3e zabodla z \ nožem eno svoiih nesrečnih tovarišic. Uubosumna ; je bila na njo. ker ji Je hotela odpeljati 1 ubeka. pi-anega in grabega vojaka. Daburonu se ie smi'lo j to ne«rečno bHje. uboga vlačuga. ki jo ie bil začel dan peprei zasKševati. Bila ie zelo grda toda izraz njenih oci. kadar ie govorila o svo^m voiakii. se ;e sodnku vedno znova vračal v spomin — Ljubi ga resnično. — ie razmišljal. Ce b' vsak porotnik pre*rpel to. kar sem jaz. bi bila oprošče* na. Toda kofiko mož ie preživek) v swem življenju tako strashio Ijubezen? Dvajset 1it iih lahko vpraša-l. pa bi ne našel nobenega med njirni. Sklenil je priporočitj ubogo dekle prizanesluvo-sti sodisča in ublažiti njen zločin kolikor se bo dak>. Daburon sam je bil pravkar sklenfl storiti zkvčin. Pripravlja! se je ubiti v'komta Commarina. Cez noč je ta sklep v njem šc bolj dozorel. Z nešteti-mi blaznimi razlogi si 4c dokazoval. da je ta osveta neizogibna in pravična, da dmgače ne more biti. Proti sedmi uri zjutraj ie pmpel v drevored Bufonskcga gozdiča. blizu jezera. Prišel ic d<> mal" lotsk-ih vrat. najei kočijo in se dal odpeljati domov. Močno tavanje se je nadalievalo. toda brez muk. Čutil ni nofoerte utruienosii. Bf! je rremiren in hladnok ven. vse je delal pod vpHvom nekaksne halucirtacije. nekako tako. kakor lunatik. RazmiS-^al je in sam ni vedel. od kod mu nrsii. fVvma se je skrbno oblekel. kakor takrat, kadar je bil na-menj^n k markizi Arlanjreevi in odsol ie z doma. Napotil se Je naiprei k orožariu in si kupi' revolver, ki ga ie dal vprioo sebe skrbno nabasati, po* tem ga je pa spravil v žep. Potem se 3e zglasil po vrsti pri vsch. ki bi mu lahko povedali. v kateri klub vikomt najrat.ie zahaja. Nikjer nišo opaz'li na rt em nič pose^iiega. katti 3jr>voril in delal Je vse čisto naravno. Sele popoldne mu je nckdo povcdal. kam zahaja vikomV in se mu ponudi!, da ga spremi tia. češ. da je tud; on č^an dotičrtrga k^uba. Dabu-ron ie rade volje sprefel n.icgovo ponudbi in odšel s svojim prijateljem Ko sta prišla v klub. mu je pokazal prijatelj rnla-denica zeVn temnili la*. doirrišljave zunarriosti. ka~ kor %i mu je zdek>. Nas!<^njcn s komolci na rmzo k mradenič čital. Bil je vjkomt. Daburon je srtopi! k njemu, ne da bi potcgnil rz žepa revolver. Ko .ie bil pa od iijega oddalj-n samo še dva koraka, mu je pogum upade!. Hitro v je f>hrne mu maeio tla pod nogami. Vse okrog; n :ga k- zaplesalo. Motel ye kričati, pa ni mogel. Zakrili! >e 7 rokami. se za hip opotckel in zgrudil nalik brtvoblićni smn.ti m hodnik. Priskočil; so minvoid'Či in ponrjgali ^Travnikom dvHgnrti ga. V žepu so na.

  • c!jali so ga ik>m<»v. Ko k nrišel zopet k sebi. je Ic/il na p^teli; in kraw n.c je zagledal svoesji očeta. Kai nek; se J« zgodilo? Z vso obzirnostjC! /ave" dcl. n-evamost je bila 'nioi'a Teh pet minur pogovora zn c tck-sn■. izčrnnln. ^atisnil >e oči. da bi zbra! *Vr-langeevo. \trnf razsvetlieni ^liki. "w~' " ** '-«"JU^i—J^S?L-. ■CJ£.J"J.-ki-i. .£.