hsued daily exeept Saturdays. Sundays and Holidajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravniiki prostori: 2657 South Lawndale Avo. Office of Publication: 2657 South Lawndale Avo. Tolophona, Rockw«U 4804 LETO—YEAR XXXVI. Cena lista Je $0.00 SSSS.«^^ £ tfS SLTtlSS CHICAOO 23. ILL. ČETRTEK. 17. FEBRUARJA (FEB. IT), 1044 Subacrlption $0.00 Yoarly ŠTEV,—NUMBER 34 Acceptanco for mailing at special rste of posta*« provldod jor In section 1103, Act of Pot. 8. 1017, authoriied on Juns 4, 1010. Mogočna angleška letalska sila bombardirala Berlin . Zavezniki okupirali otoke grupe Greert in s tem zaključili osvojitev Solomonov. Japonska sila dkrog 22,000 vojakov izolirana. Dva japonska admirala ubita v operacijah pri Maršalskih otokih.--Moskva poroča, da je 33,400 Nemcev padlo v bitkah z Rusi na fron-' ti pri Cerkasiju. Sovjetske čete se vale proti Pskovu.—Zavezniški pritisk na nemške pozicije na obeh koncih italijanske fronte se povečal. Berlin spet tarča bombardiranja iz zraka London, 16. febr.—Mogočna si-1 Nemško poveljstvo je priznalo la angleških bojnih letal in povečanje ruskega pritiska na bombnikov je sinoči vrgla čez Pskov in da je Vitebsk v gor-2800 ton razstrelilnih in zažigal- njem delu Bele Rusije tarča topnih bomb na Berlin. To je bil niškega bombardiranja. Sovjet-največji bombni napad na nem- ske kolone naskakujejo nemške ško prestolnico od začetka voj- pozicije na fronti na južnoza-ne. Tisoč bojnih letal in bomb- padni strani Krivoj roga, jek-nikov je metalo bombe na Ber- larskega centra, lin, drugi roj dvesto letal pa je Zty#tnl4ki iUn T Xlžlru# 16> bombardiral železniške postaje febr _ Zavezniike čete vzdržu_ in naprave pri Frankfurtu. jcjo pritigk na nemSko silo ng Angleži so izgubili samo 43 le- obeh koncih italijanske fronte, tal, manj ko štiri odstotke od Ljute bitke se nadaljujejo pri števila letal, ki so se udeležila Cassinu in Anziji, Cisterni in napadov. Vellemaldeti. Zavezniški stan na Pacifiku. Ameriške čete kontrolirajo 16. febr. - Ameriške in novo- Cass'nf in več otrategič- zelandske čete so okupirale oto- nihA višin nad tem mestom ke grupe Green na severni stra- Ameriška bojna letala in ni Bougainvilla in s tem zaklju- bombniki so meta i bombe na čile osvojitev Solomonov, poro>emške komunikacijske zveze v ča general Douglas MacArthur. hverni Ital* ' JfrČ* "Operacije za posest Solomonov firenja so bile železniške proge so s stališča vojaške strategij ein P0**"! ozemlju med F^o-končane," pravi poročilo. -ep in ^J^mZ Zasedba otokov grupe Green nem*kih letal, sami pe eo izgu-je dala zavezniški sili letalske I ^ letala, baze, ki so oddaljene samo 120T* milj od Rabaula, glavne japon- London, 16. febr.-Bntski leske mornarične in letalske baze talci so sinoči meUli bombe na na Novi Britaniji. Zavezniki | Berlin. To je bil prvi napad na Anglija poostrila pomorsko blokado Parniki nevtralnih držav posvarjeni London. 16. febr.—Admirali-teta je naznanila poostritev blokade morja v obsegu 150,000 kvadratnih milj od Irske do Španije, ki uključuje tudi Biskajski zaliv med Španijo in Francijo. Parniki nevtralnih držav so bili posvar jeni pred na padi, če pridejo v blokirano cono. Gibanje je povezano s pripravami zavezniške invazije zapad-ne Evrope in ustanovitvijo druge fronte, kakor tudi z operacijami proti nemškim podmornicam. Admiraliteta poroča, da je bilo pet nemških torpednih ladij poškodovanih v akciji v bližini holandskega Obfežja. Blokirana cona se razteza od južnozapadne konice Anglije do Irske in od Um 360 milj zapadno do Španije. Del tega vodovja je bil že prej blokiran. / Francoski uporniki dobe orožje Premier Churchill jim zagotovil pomoč NOVPUČARGENi TiNSKE VOJAŠKI KLIKE zsilila j* resignacijo zunanjega ministra Gilberta MOŽNA ODSTRANITEV PREDSEDNIKA Alšlr, AlšerUa. 16. febr.— Emanuel de la Vigerie, notranji komisar v odboru za osvoboditev Francije, kateremu nače-luje general Charles de Gaulle, je dobil zagotovilo od premierje Churchilla, da bo Velika Brita- bodo s teh baz lahko uprizarjali nemško prestolnico od 30. ja- bombne napade na Truk, drugo nuarja. japonsko bazo, 800 milj južno- Ameriški letalci so istočasno zapadno. bombardirali nacijska oporišča Japonska sila okrog 22,000 vo- v Franciji pri Pas De Caiaisuin jakov na otokih Choiseul, Bou- v Holand ji. Samo pet tojnin.. dogUvljtlii orožje, llrelivo tfainville, Buka in Shortland je letal se ni vrnilo v svoja opori-i ^ potrebščine članom /daj izolirana. Ameriške ^te šča po izvršenih napadih % y so zadnjo soboto okupirale otok Poročilo pravi, da so bombe, v ^ Um boj v Dampierski ožini med katere so briteto ^["gn* ^^ ,ni> Novo Britanijo in Novo Gvinejo Berlin, povzročite veimu »n..™,. Prl4aku^ se, da bodo franco- Stradanje in bolezni med Ja- . ni (Midiijv lil »•»*.%• —— i ( >onci so zapečatile njih usodo," AmDTlbn nY17MI - glasi komunike Sovražnik | AmeriKU pTUHU francoski odbor ne bo mogel držati svojih pozicij." Otoki Green leže 140 milj severno od ameriških pozicij na zapadnem obrežju otoka Bou-Kainvilla. Ti so bili v zadnjih Urinih tarča bombardiranja iz zraka. Državni department revidiral stališče ske podtalne grupe igrale važno vlogo, kadar bodo zavezniki in-vadirall zapadno Evropo. Borile se bodo proti Nemcem v ozadju bojnih črt. De la Vigerie se je vrnil v Alžir iz Londona, kjer je imel važne razgovore s Churchillom, zunanjim • ministrom Edenom in Bueaoe Alrea. Argentina, 16 febr. — Klika polkovnikov je u-prizorila puč in izsilila resigna-cijo generale Alberta Gilberta, zunanjega ministra, zunanjega podministra dr. Oscarja Ibarre jarcije ln polkovnika Enrlque-a Gonzalesa, tajnika predsednica Pedra Remireza, da prepreči napoved vojne Nemčiji in Japonski. Nepotrjeno poročilo pravi, da ota pod prltiokom vojaške klike resignirala tudi general Ceaar Perlinger, notronji minister, in polkovnik Heetor J. Ladvogat, podmlnister s* Informacije in tisk. Izgleda, da bodo sledile resignacije nadaljnjih članov Ramirezove vlade. Puč je sledil .vestem, da sta predsednik Rssfllrez in *unanj minister GUbert nameravala na povedati vojno oslšču. Zadevno deklaracijo ste podpisala včere in nameravala sta jo objaviti v petek. Pozicija predsednika Remireza še ni odločena. Možnost je, do bo odstavljen in ds go bo nasledil general Kdelmiro Far-rell, podpredsednik ln vojni mi nister. Puč je bil Uveden po oerUi *ei polkovnikov v tempo Mayfu. vojaškem taborišču v predmestju Buenos Airesa. Ti so se sestali in razpravljali o akciji, ki naj bi sledila, če bosta Ramirez in Gilbert napovedala vojno Nemčiji ln Japonski in pretrgala tudi diplomatične odnošaje s Španijo. Mnogo ljudi v Buenos Alresu sploh ni vedelo o pripravah za puč, dokler ni bil i*vršen. Poslaniki tujih držav, ki so aranžirali sestanke z zunanjim ministrom Gilbertom, so se čudili, ko so bili informirsni, da je zunanji urad pod kontrolo vojaške klike Vsa znamenja kažejo, da je U klika, ki je vodila opozicijo proti prelomu diplomatičnih odnošajev med Argentino in oslščem, prevzela oblast. General Rami rez je zdaj predsednik Argenti ne le po imenu. Domače vesti Is Pennsylvanlje Johnstown, Pa.—V bližnjem Conemaughu je 10. febr. po kratki bolezni umrl Martin Birk, star 66 let, ki je tamkaj bival 36 et. Bil je član društva 168 SNPJ, kakor tudi ABZ in rudarske unije. Zapušča bolehno ženo, dva sinova in tri hčere.—Dalje je 12. t. m. v bolnišnici v Pittsburghu umrla Pavlina Kiju-čevšek po težki bolezni ln operaciji na možganih v starosti 62 et. Bila je žena znanega Fran ka Ključevška iz Maxhoma ln v Ameriki je bila 32 let. Poleg moža zapušča sina in hčer.— Dne 12. februarja je požar totalno uničil domove sedmih dru žin v slovenski naselbini v South Forku. Rešiti si niso mogle niti najpotrebnejšega in skupno škoda je ocenjena na $25,000, VeČina hiš ni bila zavarpvono Med prizadetimi družinami ota Mlhal in Severinac, ki ste vdla njeni pri društvu 345 SNPJ in posamezniki lz drugih družin so tudi naši člani. Io Clevelanda Cleveland.—Dne 14. t. m. Je umrl Charles Lah, star 44 let in rojen v Studencu pri Blokoh. Tukaj je bival 23 let in zapušča ženo in dva brats. Is Minneaolo Duluth, Minn.—Frank Mase-ra iz Eveletha, član društvo 60 SNPJ in štirikratni delegat na konvencijah naše jednote, čoka na težko operacijo v tukajšnj bolnišnici St. Mary'o.—V loti bol nišnlcl je že dalj časa rojak Je nežič tudi iz Eveletha. Španija se ne zmeni za proteste Laboriti zahtevajo odločno akcijo ito poveličuje usko armado drugimi člani britske vlade. Iz Washlngion, D. C., 16. febr.—I javil je, da je zadovoljen z uspe ~ _ ■ „ _ . .. .Amerika bo priznala odbor za hom obiska, (.oneral Charles H:^CorH7t/7|osvoboditev Francije kot začas- .m- no francogko vjacj0i To se bo najbrže zgodilo, ko.bo Amerika. ___ na podlagi posojilno-najemnin- \ stana upravtCeno, skega programa izročila odboru \pravi Roosevelt rušilca, ki bo plul pod zastavo Walhjngton> D. c., l6. i9bt J tega odbora. Predsednik Roosevelt je dejal, Izročitev rušilca bo simbol^.. ^ MVczniAko ^b^dlranje rala preokret v politiki državne-^mosUns poveljnik sedme ameriške divi-i f k vlado To se bol M ni* • - jo naznanil, da .u bil. dv. ™.^^11o ko bo Am.r1k- Bombardiranj. $amo- japonska admirala ubita v ope-l * -- • — —i--ihipadi^im. racijah, ki so rezultirale v ame-M.ški okupaciji otoka Kvvajalei-na v Maršalski grupi. Člani šta-enega admirala so Izvršili sa momor. Mučenje vojnih ujetnikov v Nemčiji Cez 26,000 ujetnikov umrlo v taboriščih . rate ▼ —------I zofjdovinskeiia samrnitana ns London. 16. febr^Moskvii po- gg dep.rtmenU. Njegovi ugo- * nu y JuJ ^ upraviče- oča, da so Nemci izgubili 33,400 yoh proti priznanju francoskega ^ Nemd »premenlli v vojakov v bitkah z Rusi na fron- odbora, kateremu načeluje ge- • ^ Življenje ame- t. pri Cerkasiju v zadnjih d^e- ncn|1 charle, de Gaulle. več new b| ^ Wvo. najstih dneh. Rusi so razbili drie \Tlu ------------ London, 16. febr.—Protesti Velike BrlUnije in Amerike španski vladi diktatorje Frsncs niso dobili zadovoljivega odmeva. Amerika je podprla protest z ustavitvijo dovoza olja v ftpsnl-jo is karibejskih luk. Italijanska vlada premiorjs Badogllja Je s podporo Velike Britanije in Amerike tudi pritisnila na Francov rušim in zahtevala izročitev štirih topnlčark in ene krlžarke, ki so internirane v španskih lukah. Francu je odgovoril, da ne more ugoditi zahtevi, ker bi Nemčija lahko smatrala izročitev topničark za sovražni čin in kršenje špsnske nevtralnosti. Frsnco je ignoriral brltsko ameriško zahtevo, naj zapre nemški konzulat v Tangieru. kjer so aktivni nacijski špioni Ti poročajo Berlinu o kretanju zavezniških parnikov in bojrith ladij pri Gibraltarju, britski trd njsvi ob vhodu v Sredozemsko morje. Izboriti v parlamentu se zs vedejo važnosti špansk* k« problema ln zahtevali so odločno MIROVNA POGAJANJA MED FINSKO IN RUSUO? rJmik nemških divizij iz m severnih finskih krajev RUSIJA ZAHTEVA KAPITULACIJO Biockholm, Švedaka, 16. febr. — Izgleda, da so v teku direktna x>gajanja mod Finsko in Rusijo i^lede sklenitve miru. Vest iz zanesljivih virov pravi, do je bil Juhu Paasikivi, finski državnik in bivši premier, informiran, da ga bodo Rusi sprejeli v Moskvi, ako bo finska vlada pristalo na sovjetske minimalne mirovne pogoje. Ti oo: _______ Vzpostavitev meje li leta 1040 s modifikacijami v prilog Rusiji. Ruska okupacija vseh glavnih finokih meot, ki pt bodo pod finsko upravo. Izločitev protlsovjetsklh elementov lz finske vlade. Rusija mora imeti proste roke v akcijah proti nemškim divizijam na Finskem, da Jim prepreči beg čez mejo v aeverne norveške pokrajine.-1 Paasikivi je baje vprašal svojo vlitdo za navodila. Trdi se, da Je U za sprejetje ruskih pogojev z Izjemo enego« ki oe tiče nemških čet na Finskem. Ono se boji, da bi Finska lahko postala bojišče, kakor je Italijo, in da bi Nemci usedli vsa finaka mesta, toda prlprovljsna oe je pogajati tudi o tej zadevi. Pričakuje se, da bo Poaoikivi ^ odirij dobil inotrukclje glede odhoda bo vojnega delavskega odbori! ♦ Moskvn sli po glede pre lml- i , . li — i-uU.ii nem h " aovjeUklm at, se delavci, ki so zastsvkalll ^^ ^ 8tockholmu. zsdnji pondeljek v tovarni A"- Valno Tanner, finančni minister, tomatlc Transportation Co,, vr- ^en (imed članov finske vla Nemci okupirali dve hrvaiki mesti I Moskva. 16. febr.-Maršal Tito, poveljnik Jugoslovanske osvobodilne armade, Je poslal poslanico, v kateri čestita Jugoslovanom, ki se bore proti Nemcem na strani ruske oborožene sile, zaeno pa iiraža hvaležnost rdeči armadi, ker Igra glavno vlogo v naporih za osvoboditev zasul njenih ljudstev. Tito je v poslanici naglasll tesno zveso med svojimi pa rti sani in onimi Jugoslovani, ki se bore proti sovražniku na strani ruskih armad. Izjavil je, da je jopolnoma uverjen, da ti častno reprezentirajo osvobodilno armado v Jugoslaviji. London. 16. febr.—Nemške oklopne in motorne enottf to zasedle Koprivnieo in Ludbrljeg, hrvaški meatl. Koprivnica Je ob progi želrimlee Beigrad-Zagreb, osem milj od ogrske meje in 47 milj severovzhodno od Zagreba, Ludbrljeg pa 12 milj severoza padno od Koprivnice. Radio Svobodna Jugoslavija poroča, da se ljute bitke nada ljujejo In da so Nemci ulrpel velike ixgube. Stavka v vojni tovarni končana < Representant avtne unije okrcal kompanijo nlll na delo. Stavka je bila ekli- de, ki jih Rusi sovražijo. Po po-gam j list cana, ko je krajevna avtne unijo ročilu, ki ga je dobil švedoki CIO, ki je podpiaaia pogodbo Aftonbladet od svojegs doplsnl- zadnjl mesec, obdolžila kompa- ka v Helslnku, je Tsnner isjavil, nljo, da nI hotela razpravljati o da bo reslgnlral, Če bo reoignacl- pritožbah delavcev z uredniki j* omogočila sklenitev miru z unije. Rusijo. Upravitelj tovarne omenjene Poročilo pravi, da je nemški kompanije je dejaL da voditelji general Eduard Dleti avetovat stavke, med temi EdwardFlaws Hitlerju, naj oredi «vokuacijo predsednik unije, ne bodo po- nacijsklh čet iz severnih finskih novno uposlenl, ker stj provoci- krajev. To dalje prsvi, da Je rali stavko 1 I bilo več vojaških častnikov do- Vojni delavski odbor je v Ule- dednih Dl«tlovemu pt,velJ.tvu gramu uniji poudaril, da je «tav> da je M«n-r.l Haw Juergen ka kršenje obljubs voditeljev Htumpff,, P«v«ljnlk delavskih organizacij, da ne bo taloke oile no .ii.dokler trala volna »voj glavni stan In odpotoval v stavk, dokler trajs vojne. norveško mesto. On ., Duane preathouse, mi Amerika in Velika BriUnija Uu, sabotaže ln poaedovanja 'izpele do točke, ki Je oddalje- Lkupno priznali nov status fran-1 prepovedanega orožja, poroda li _... a •__________I . .. __ T-l___ ^n.na. I 11 . 9«iinna lltuMt*n . Aleksandri!a. Egipt, 16. febr. —Pretepenje, mučenje ln smrti kot posledica stradanja Je usoda ruskih vojnih ujetnikov v nemških taboriščih Povest o nemški bestijainosti je orisalo pet ru-Hkih vojnih oj«'tnik/>v. ki sf> fP begnili iz nemškega ujetnlštvs j (JrugVajSka Stranka ZO Vsi so zdaj V britskem \ prelom s Španijo škem taboriš« u v puščavi v bil- Montevldeo. UrugvsJ. 16 febr. žini Aleluandrije. Glavna politična stranka je na Vojak Valentin Hizakin. biv ,VOJ| ^nvericiji sprejels resolu* šl električar v Moskvi in topni-idJO , p^jvom ne vledo, naj U- na 75 milj od Pskovs l^ruge ruske kolone prodirajo v smeri Pskova ob Jezeru Pei-pusu Nemški regiment je bil deloma zdrobljen in deloma raz-ifn v bitki z Rusi. V južni Ukrajini ao Rusi zožili J«* k len r obroč okrog ostankov * • rnške armade, ki Je štela čez »«0000 mo* Od te sile je osU-1" še okrog 45.000 vojakov, ki so v J^sti in jim preti uničenje coskega odbora Tako prizna-1 lui Deutsche Zettung Imosten nje bo pomenilo, da bo odboru [ moM pozvani zavezniki invadirall, ne zavez v n€miko armado Naaianllo prav«. « ^ ( y ^ ._ «.__i #r-n. rst sa službo v erm»\Shod V Chicagu proti p« 41 naga P-L^lsM-meU 1 vrti v Orchestra Halli, 216 So. Muhigsn Ave., shod proti faši-Driavni department , I stični propagandi v Združenih __ *L- nnmčil državah in latinskih republikah zantka cenzuro poroča j ^^ hemufsth|tvom Cchoslovakijc in končno s navalom na Poljsko „ Herojski dunajski noctallsti. ki prvi pred desetimi leti postali /rtve splošnrsa evropske^ foMstuncgn naailslva—ne. bodo in ne smejo biti pozabljeni, čeprav je bila njihova ttugedija le kapljica v nlncm morju krvi. k* so ga fašiaii, »m-iati in JuponlSU nalili v drugI svetovni vojni per. Vprašam nekega Italijana, ki pravi, naj pridem ob eni uri. les smo se peljali v tunel. Ko-iko je bil že dojg, nisem vedel, rekli pa so, da bo kmalu prebit na Koroško. Potem pa dobimo krampe in lopate in delali smo kot za stavo. Koliko bom zaslutil, nisem vedel. Ko smo mi nehali, je bila tam že druga parti-,a delavcev. , Potem vprašam, koliko bedo plačali. Tisti Italijan pravi, da )om dobil tri krone, oni pa dobi o tri krone in pol na dan. t»ri tisti partiji sva bila samo dva Slovenca, drugi pa sami polen-arji. Vprašam mojega, rojaka, če e res tako, da isnava samo midva po tri krone, polentarji pa 50 krajcarjev več. Res je tako. BPotem sem šel pa nad obrato-vodjo, ki je bil Nemec. Vprašam, kako to, ds imsjo nekateri manjšo plačo kot drugi pri istem delu. Odgovori mi, to njega nič ne briga. Mene pa, sem rekel Malo grdo me pogleda in pravi naj grem. In res sem šel kmalu Delo je bilo zelo nevarno in veliko se jih je ponesrečilo. Bar-ierat sem šel na delo, potem sem pa pustil. Hrana je bila draga prenočišče tudi. Nekateri so sami kuhali. Imeli so iz par desk zbite barake, ležali so pa kar na tleh. Poskusil sem še enkrat, če b delo dobil zunaj, pa bilo nič Sprevidel sem že takrat, kako so postopali z nami Slovenci. Po-lentar je bil bolj protektiran in protežiran kot mi Slovenci. Tu kaj ne bo nič, si mislim, bom pa poskusil v fabriki za kopita in hrano bom imel doma. Domov se odpeljem s prvim vlakom. (Se nadaljuje.) Anton Divjak. Vabilo ns shod Dotroli.—Vsi rojaki in drug; Jugoslovani v Detroitu in okoli ci ste vabljeni na shod, ki ga priredijo skupna društva v nedeljo, 20. febr. ob 2:30 popoldne v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Livernoisu. Vstopnina je prosts. Govornika sta vsem dobro znana: Joško Oven iz Ch caga in George Perinsky, tajnik Michiganskega vseslovanskcga kongress. Ta priredba je za partizane Vemo, da oni nimajo obvez, ne zdravil in nobenih zdravniški potrebščin. Vsega tega potrebu jejo veliko. Skušali jim bomo kaj poslati, da bi jim vsaj malo olajšali trpljenje. Mi smo naj manj prizadeti od tega groznega klanja, skušati pa jim moramo pomagati kolikor je v naši moči Dalje bi priporočala rojakom šlrom Združenih držav, ds citate knjigo "Under Cover", katero je spisal John R. Carlson. Knjiga močno osvetljuje ' marsikatere stvari, kaj se godi pod krinko raznih "patriotov". Nacizem in fašizem ima svoje mreže celo med senatorji in kongresniki Tudi Adamičeve buletine dejte — rr (sff'%1 ""j*' - lemhfi zajela sad« = po šolah in knjižnicah, kakor tudi njegovo knjigo "My Native Land". Učitelji so rekli, da je nam Adamič storil veliko uslugo s tem. Mary Knez, 518. Slika kaša ladja, kl ao prlpslj«)« sa teta do obesila na Juial O staram naaaljancu Virgtnla, Mlnn.—Tukaj smo do zdaj imeli prav lepo zimo, danes pa je živo srebro 30 pod nič-o. Do zdaj nismo rabili toliko kuriva, toda če bo ta zima tako pritiskala kot zdaj, se bomo morali pa le okrog peči tiščati. Kar se tiče dela, je še dobro in se ni pritoževati. Ampak pozimi tudi ni toliko dela kot poleti, ker so tukaj vsi rudniki odprti. Tukaj je dosti ljudi, ki se zanimajo in vprašujejo, kdo bi bil ta stari naseljenec, ki je opisal svoje doživljsje v Prosveti. Toliko vemo, da je iz Bele Krajine. Nekateri pravijo, da je od Dra-gatuša, drugi, da mora biti od Črnomlja itd. Človek bi rekel, da je v Ame5-riki več takih naših mučenikov. Samo dobro bi bilo treba pogledati za stene ameriških ječ in bi se marsikaj odkrilo. Ta mož je po dolgih letih vseeno prestal svoje mučeniško življenje in prišel na proato, da je'povedal, kakšna krivica se godi za zidov-jem. Kdo ve, koliko jih umrje v ječah-po nedolžnem. Nekaj takega se je moralo zgoditi mojemu sosedu pred 50 leti. Bila aem rojena leta 1885 in nisem nikdar slišala o njem do leta 1933. Tega leta bi bil rad izvedel njegov polbrat, ali je še živ, Ne bom pisala, kdo sem, toda če bi bil slučajno ta mož moj sosed, bi rada videla, da malo izve, kako je bilo na njegovem domu. S temi sosedi smo živeli tako blizu, da smo lahko slišali, kaj se pri njih pogovarjajo ali pa obratno. Pri teh sosedih sem bila kakor doma. Oni so imeli hčerko moje starosti in bili sva kakor dvojčki, zmirsj skupaj, ako ne ona pri nas, sem bila pa jaz pri njih. Stari naseljenec je pisal, da je imel mačeho. Tudi pri naših sosedih je bila mačeha, doma iz Primostka iz podzemske fare. Tudi vem, iz katere hiše je bila, toda ne bom povedala, marveč samo toliko, ako je on tisti "izgubljeni sin", da bo lahko vedel, če pišem o njem sli ne. ' • Ta mačeha je imela dva sina in dve hčerke, iz prvege zakona pa sta bila tudi dva aina in dve hčeri. Starejša hči prve matere ae je omožila daleč na drugo stran Treh fara, mlajša pa je šla v Ameriko in je nisem poznala. (Stari naaeljenec je pissl, da je pustil le eno sestro v starem krsju—ured.) Poznala sem pa starejšo seetro, ker je prišle domov ns obisk vsako leto enkrat. Piaal je tudi. da je imel teto, ki je bila zelo dobra žena. Tudi sosedova teta je bila blaga in dobra žena in mojim brstom pa sestram je' tile krstne botra. Piaal je. da je imel ti d i strica, očetovega brata Takega strica so imeli tudi pri naših soeadih in vsi trije so Uveli v naši vasi Omenila sem, da sem bUs pri easedih kot doma. njih hčerka ps ebsetno pri nss. »Kader je (prišla pastorka domov na oblak. nI bile s veseljem sprejeta Ma-čeha. polbrat je In polsestre ao le malo govorili z njo. Izgledalo da se ogibljejo drug drugega. Rei sta se z očetom pogovarjala, toda tudi tako kot da se izprašujeti, BUs sem majhna, toda sem vsel eno pogruntala, da ni vse v reda To sem omenila tudi moji ma; in jo vprašala, zakaj je nimaji radi. Samo pogledala me je, zg* nila z ramami in rekla, da ne kako to. Prvi sin te mačehe in moj brat sta skupaj zrastla v velik« fanta. Moj brat se je oženil is tudi sosedov fant je mislil, date bo. Izbral si je nevesto iz serai> ške fare—lepo in bogato dekle, Vse je bilo že urejeno za svat« bo, samo treba je bilo še dobi dovoljenje od strica, on se pa ni dal pregovoriti. Ne vem, če njegov oče in stric skupaj di la. Njegov oče je bil na prepisal vse posestvo na svojegij brata ali sinovega strica. Kij zdaj? Kako povedati dekletu da s to svatbo ne bo nič? Maž« ho in sina je bilo sram. Potem se je sin odločil, da g« v Ameriko, kar je tudi stori Šel je neko nedeljo, ko sta ilt msti in oče k prvi maši. Ko je srečal svojo mater, ko je šla od maše, ji ni hotel dati roke. Vsea se je čudno zdelo, kaj to pome-j ni, ali nihče ni vedel odgovorij Je.li krivil mater, da je ona kri-! va, da je oče prepisal posest«! na strica? V Ameriki je bil par let in W ta 1903 je prišel domov ter se k tisto leto priženil k sosedom. Tš-i sto ženitovanje se je vršilo polr ti, jaz pa sem šla v Ameriko« jeseni. Potem mu ni bilo trebi| več prositi strica za dovoljenj Uganka je bila, zakaj je «t prepisal posestvo na svojegi brata. Mogoče je hotel, ako prH de njegov izgubljeni sin dom<^ da dobi posestvo od strica? TV sto še tako stoji, kajti leta 19» je pisal njegov polbrat, da IJ rad izvedel, če je njegov polbr* še živ. Pisal mi je, da je M dvakrat v Ameriki in da g* ji iskal po časopisih, toda ga ni m* gel najti. Tisto pismo še h^ nim. Večkrat sem ga že miši« zavreči in sem ga enkrat že in* la v peči, ps sem ga vzela veft Če bi to pismo zsnimalo sUrep naseljenca, bi mu ga z veselj«* poslala, ker je v njem precej F ssnegs, ksr bi ga zanimalo, ^ je on pravi. Mrs. P. Mstkovick JI že peeaeda Rigler. Psu—Rada čitamof" se, sko niso prepirljivi. Cm sem tudi dopis Andreja MsrtJ ki je omenil tudi o starem na* ljencu. Veseli me, rojak. pošten in ljubiš resnico T« le o tem starčku je že Neksteri mu hočejo celo s kloj sami postreči. Nič ne preflMj jo, sli je bil l»-letni fantek^ zmožen vsega tega Zdsj neksteri imeti cel" pot*& j povesti v kniigi. Kdo ne*, jo kuoil, saj sadostuje v* stvari le enkrat Res ** slava naseljencu ^ Mnogo rojakov sli naroef^ ims svoje pomislek« ^ povesti, le nočejo delati p*^ ke v Prosveti. _ _ Teočka Sksks Na JsaoaalJ IvaJaa lareafee vesti ao v rrotL" Ali Jih čila* Pismo iz Londona (izviroo poročilo Proaveti) 14. januarja 1944 Amerikanski letalci so odprli bitko za Evropo. Tega nam niso naznanili vojaški strokovnjaki, ki »o poklicani, da nam tolmači-S dogodke na bojiščih. To je odba nas, navadnih ljudi, ki srn živeli v tej deželi v onem usodnem poletju in jeseni leta 1940 Takrat smo videli na lastne oči, kaj pomenijo bitke na nebu kakšne so posledice takih dobljenih bitk in kakšne bi mode biti posledice takih izgubljenih bitk. Vojaški strokovnjaki so samo postavili pravilo, da kdor prevladuje v ozračju, ta je gospodar zemlje pod njim. Ni bilo onih 20 milj Rokavske-ga preliva, ki je branijo Anglijo pred nemško invazijo. Ozirali smo se po nebu in se čudili gra-cioznim puhastim krivuljam, ki so jih letala črtala po njem, kakor črtajo lahkotne drsalke sledove po ledu. Bili so "dog fights " ki so se bili nad nami. Bili so polomljeni nemški stroji razmetani vse vprek južne Anglije. Bil je zdrobljen nemški bombnik na sredi Londona pred Victoria Station. Bil je 15. september 1940, ko je prišlo nad nas kakih 900 nemških letal, od katerih jih je bilo sestreljenih 185 za ceno 24 naših lovcev. To je branilo Britanske otoke pred nemško invazijo. To je bila "Battle of Britain". Ko je bila končana, ni bilo invazije. Naših 300 letal-lovcev — Britanski otoki takrat niso premogli večje zračne sile — je dobilo bitko za Anglijo. Pregnalo je "Luftwaf-fe" z angleškega neba, rešilo je zemljo pod njim. In ta zemlja jc zdaj po treh letih od onih časov postala glavna baza za ogromne zračne armade, ki so napovedale Nemčiji bitko za Evropo. Tri in pol leta se niso bile zračne bitke nad zapadno Evropo. Angleški RAF jo je bombardiral ponoči. Bili so zračni napadi podnevi. Ali Nemcem se niso zdeli tako nevarni, da bi vzdignili vso silo "Luftwaffa," da bi branila vojaško tako važne točke pred napadom. Odkar je na pomlad 1.1940 nemška armada obšla Maginotovo črto in se raz lila po Belgiji, Holandski in Franciji, od nesrečne "Battle of Flanders" pa do zdaj ni bilo veliko borbe na ozračju zapadne Evrope. Zdaj Nemčija ne more več prenesti iz dneva v dan rastočih zračnih napadov ogromnih ameriških bombnikov, ne da bi ka; krenila glede njih. "Luftwaffe* mora braniti nemško ozračje dor prevladuje v njem, ta je gospodar zemlje pod njim! Nem ji j a je prišla tako blizu invazije akor smo bili tukaj V poletju 1940. Z zračnimi bitkami se da I*os odpirajo bitke za zemlje pod em zrakom. Zadnji torek je bil za Ameri lance pri nas velik dan. Šli so svojimi ogromnimi stroji nad Nemčijo ob belem dnevu. Na-»nčno nam ne povedo, pravijo R), da ie bilo več kot 700 letal v enem samem poletu. "American monster formation" ga imenujejo Nemci. V Londonu smo jih ''deli visoko na nebu v skupinah no ducat ali dva ducata skupaj »n že to vam je bilo donenje, k' ie onemelo mestno vrvenje, da so ljudje odpirali okna in se ozirali po nebu. Kaj mislite, šti-ri-strojni bombniki so vam ogromna letala in 700 takih skupaj e sila, ki presega naše domišlji-" e, kakor si ne moremo misliti »gromnosti Niagarske vode, dokler je ne vidimo. Nemška "Luftvvaffe" jih je čakala pripravljena. Vzdignila se e in jih napadla. Messerschmit-ti 110 in Thunderbolti so si skočili v lase: napadali, izbegavali, sledili so se in padali. Severno-zapadna Nemčija še ni doživela takih zračnih bojev. Ljudje tam so videli ameriške bombnike na tleh zdrobljene v kup žeLezja in žice. Videli so svoje lastne lovce m bombnike zdrobljene in sežgane na tleh. Če bi mogli prav šteti, bi videli, da je bilo njiho« vih lastnih žrtev, še enkrfat toliko, kakor je bilo' sovražnikovih. Če bi mogli jasno misliti, 3i morali spoznati, kako bo končala ta bitka za Nemčijo. Razumeti bi morali, kdo bo končno gospodar nad njihovim ozračjem. Ker njihova produkcija je že davno preživela svoj višek in njihova "Luftvvaffe" ni več isto, kar je bila: 100 letal pomeni veliko, če jih izgubiš v enem samem zračnem napadu, 50 letal za ameriško produkcijo pa ne pomeni veliko. Če pridejo spet Amerikanci s tako veliko silo, če Nemci spet izgube 100 letal in drugih sto in se njihovi zaloge izčrpajo in jih njihova produkcija ne more, nadomestiti? Potem bo zračna bitka za Nemčijo izgubljena in kdor bo gospodar na nebu, bo v oblasti zemlje pod njim. Nemci imenujejo 11. januar danr velike zmage. "Na ta dan so se zaobranili zračni napadi nam prid. Postopoma postajamo zmagovalci v zračni vojni nad Evropo in temna senca je zakrila možnost zavezniške premoči v zraku za slučaj invazije." Nemci bi tako govorili v vsakem slučaju: če bi jim kdo podaril 100 letal ali pa če bi jih jim pokončali. Je pa dolgo, dolgo od tega, da bi Nemci izgubili' v onem dnevu 100 letal, mogoče je bil 15. september ,1940 zadnji tako velik dan za nenjške nasprotnike, da so jo prikrajšali za več kot 100 zrakoplovov. In kdor ima v načrtih invazijo in premoč v zraku, mora imeti najprej v mislih, kako zmanjšati in uničiti njegove obrambne sile, "destruetion of the enemy> fighter strength". V torek se je ponudila Amerikancem lepa prilika in zagrabili so jo z obema rokama trdno. Nemci se motijo, če mislijo, da se je obrnila zračna vojna njim v prid. Motijo se, če mislijo, da bo imel Berlin zdaj mir pred angleškimi bombami. RAF jih bo napadal ponoči, kakor do zdaj in še hujše. Ker Angleži in Amerikanci so si razdelili med seboj nemško nebo, da ga stra-hujejo 24 ur na dan: Angleži hodijo tja ponoči, Amerikanci podnevi. Ali — kakor vemo to lz izkušenj, ki nam jih je dala "Battle of Britain" — samo mračna sila, ki upa pokazati ob belem dnevu z vso svojo močjo na sovražnem nebu in se uspešno brani sovrsž-nih branilcev in se ji ni trubo bati in računati z lastnimi izgu bami, sam9 taka zračna sila ima pravico, da se nadeja postati gospodarica sovražnega neba. Zračna armada, ki je na višku svoje moči, si lahko privošči take odločujoče napade. Ameriška zračna sila jih je zdaj začela. Nemčija je poskusila z njimi v poletju 1940 in je bila premagana. Oki takrat naprej se ni upala več ob belem dnevu z velikimi silami na angleško nebo. Zatek-la se je k nočnemu bombardiranju kot edinemu sredstvu, ki se ji je še izplačalo, da je poskušala kolikor mogoče škodovati svojemu sovražniku na Britanskih otpkih. Zdaj si ne more privoščiti niti tega več. Nemška "Luftvvaffe" je stopila popolnoma v defenzivo. Vse svoje sile uporablja le še obrambo ogroženega neba nad seboj. - < Dolenjka. toda vrglo ga je nazaj ob horizontalno krmilo. Mislim, da ga je udarec ubil. t>okler sem gledal, se mu padobran ni odprl. Deset minut, dvajset minut, trideset minut W napadi niso ponehali.' Lovci so se vrstili v dolgi kači in nas obstreljevali. V vsaki sekundi časa si našel granato. Naš B-17 se je redno in stsno-vltno stresal pod udarjanjem naših topov in zrak notri v letalu je bil gost samega dima. Mraz je bilo, toda, če sem pogledal pilota, sem ga videl, kako se je potil — pot mu Je zalival Čelo ln masko za kisik. Oddal ml je krmilo za nekaj čaaa. Bilo mi je velikansko o-lajšanje, da sem imel možnost na Nor rt« ogleduje ftepeke v uradu svete unij CIO v New Polet nad Nemčijo (Office of War Information, Washington, D. C.) - < Washington, 5. februarja. — Cilj so bile "messerschmittove" tovarne. Toda že dolgo preden smo prišli do njih so se pokazali "messerschmitti" popolnoma izdelani, oboroženi in v zraku ter so začeli obletavati v močnih gručah leteče trdnjave, ki so trdovratno zasledovale svojo pot na dolgem poletu skozi južno Nemčijcf brez vsakega spremstva lovskih letal. Borba je bila srdita. Njena zgodba je opisana v "Cilj: Nemčija", napisanega po dveh častnikih ameriške osme letalske armade. V tej bitki je bilo zrušenih 296 nacističnih letal in nacistične tovarne so bile porušene za ceno 82 letečih trdnjav, ki so morale doli. Eden letal cev pilotov, ki je bil na poletu^ opisuje, kako je bilo. Njegovo ime ni bilo objavljeno. Nemški lovci so prihajali vseh strsni, "Focke-Wulf" in "messerschmitt" apa'rati. Letalo, na katerem se je nahajal naš pilot, je plulo v eni zadnjih gruč formacije letečih trdnjav in je občutilo vso udarno silo sovražnika, ko se je zagnala proti njemu esksdra "messerschmitt-109" ki so se zaletavali v ameriško formacijo v parih ali pa po Štirje naenkrat. Takrat, pravi nai pilot, "se je začela glavna stvar.4' Preko našega levega krila je šinil srebrno-svetel predmet — spoznal sem, da so bila to vrata enega naših aparatov. Glavnu vrata za izhod. Trenotek pozneje se je privalil skozi našo formacijo temen predmet, ki je za las ušel nekaterim naših propelerjev. To Je bil človek, mož, ki ie s svojimi koleni držal glavo in se vrtel v zraku kot pla-vač pri skakanju, ki izvršuje trojen smrtni skok. Nisem mogel videti, ali se mu je odprl padobran ali ne. Eden naših B-17 se je počasi začel obračati in je zapustil formacijo, leteč nekoliko - bolj na desno, toda ne da bi izgubljal višino. Kar naenkrat, v desetini sekunde, Je ves B-17 izginil v svetli eksploziji in vse, kar Je ostalo,'so bile Štiri svetle krogle, tanki bencina, ki so se bili vneli in so med padcem hitro dogorevall. Na« aparat sam Je bil v nevarnosti radi različnih razbitih delov, ki so Švigali naokoli. Seki rice, ki jih letala Imajo s seboj za slučaj potrebe, kosi vrst, prezgodaj odprti psdobrsnl, člove ftka telesa* in razbiti deli letal B-17 in Hunovih lovcev so frča li mimo nas, ko smo nadaljevali svojo pot. Videl sem dva lovca, ki sts eksplodirala nedaleč pod nami in se razletela sredi silnega pla mena oranžne barve, ln tudi B 17, ki so Izpadali lz formacije z različnimi poškodbami, bodisi ao se stroji užgali ali .so bila krmila odstrel Jena; videl sem nnle In sovražne padobrane, ki in se počasi spuščali doli In Um daleč za nami ns zelenih livadah dolgo vrsto pogrebnih r,UOjev. zavitih v dim zrušenih lovcev, ki so daleč nazaj kazali prt, po kateri smo prišli. Prizor Je bil zares pošasten*— presegal je vae. kar nam pokaže domišljija Videl sem B-17, ki se |e počasi obrnil proti dqphi . Telo lefe la Je bilo ogromno žarišče ognje 1'nmoJtm plot )e zlezel ven sko-zi okno. držsl se z eno roko in z drugo segel po svoj pedobrsn. Nato ga je pripel ln skočil — osredotočiti svojo pozornost posel, na nalogo, držati svoje mesto v formaciji in da mi ni bilo treba več opazovati onih večnih lovcev oHuli sebe. Zdaj sem vsaj mogel pozabiti nanje. Eden izmed B-17 iz skupine pred nami se je vnel in nekoliko zaostal ves v plamenih na des ni strani, kjer so goreli njegovi tanki za bencin. Obstal je po priliki nekako 200 čevljev nad nami in ostal tam toliko časa, da je 7 mož posadke skočilo ven. Štirje so šli ven skozi odprtino za bombe in so skočili lepo počasi, dočim je eden, ki je skočil skozi odprtino v sprednjem kon cu letala, prezgodaj odprl svoje padalo ln malodane zadel rep letala. Naslednji je šel skozi srednjo odprtino za top na levi in je počakal s svojim padobranom, da je bil v varni rizdalji, predno ga je odprl. Topničar, ki Je nastanjen v repnem delu letala, sel j , .J*L* je izmotal ven skozi svoja vra-\LQVeZniRl pOStljajO ta, toda očivitfno je odprl pada-1 lo še predno je bil zunaj letala. I nmJ21n Odprlo se je takoj prvi trenotek I"« v VUIIU in komaj, aa nI zadelo repa. Le bombe na tarče, začrtane po vodilnem aparatu. Ko sttio se o-brnili in jo umerili proti Alpam, sem občutil neke vrste mrko Zk-dovoljnost, ko sem videl štiri-oglat steber dima, ki je lezel lz tovaren Me-109 , . . Preostali del poleta je bil čisto drugačen. Le nekaj maloštevilnih lovcev nas je spremljalo na potu k Alpam. Mestece v bližini prelaza Brenner je pognalo v zrak svojo osamelo jato protlavljonskih granat brez has-ka ali škode. Nad jezerom Garda smo krožili toliko Časa, da bi imeli pohabljenci priliko, du se pridružijo svoji rodbini, nakar amo jo ubrali proti Sredozemskemu morju v poletu, ki se je polagoma spuščal navsdol. Možnost, da pademo na tla, ko smo se približevali severni A-frlki, in sicer radi pomanjkanju bencina in celo pogled na B-17, ki so se morali spustiti v vodo, to so se nam zdele malenkosti, nevažne po strshovlti mori tega dolgega poleta skozi južno Nemčijo. čutili smo vse, kar občuti človek, ki nI mislil, da bo še enkrat videl vzhajati solnce. Ob 18. uri 15 minut je onih 7 B-17, ki so bili še v formaciji naše skupine, krožilo z rdečimi lUČksmi na vseh bencinskih tankih mojega letala nad letališčem v severni Afriki. Pristali smo prah. Nobeden od nas ni bil m H Ti* VLADO KOLIČ. VIOLINIST Dne 23. februarja svečar ob 8>30 priredi hrvaški violinist Vlado Kollč koncert v Carnegle Hallu. 7th Ave. ln 57lh St.. v New Yorku. Vee dobiček tega koncerta Je namenjen sa osvobodilno armado v JugoslavlJl. ranjen. Edina poškodba našega letala: košček ventilacije na zadnjem koncu odstreljen po protlavljonskih granatah ln 20 mm Izstrelkov. Spali smo na tleh pod krili našega B-17, toda zemlia nam Je bila dobra, meh kejša od svile." talca pa je streslo s tako silo, da mu je sleklo olja čevlja. Visel je v svoji vpregi kakor mrtev, dočim so vsi drugi takoj poka zali v svojem držanju, da še žl ve in se svijali in popravljali v svojih Btremenih. Ves B-17 se Je potem v splra-lu oddaljil in zaostal tako da leč, da nisem videl pilotov skočiti. Letalo pa sem sagledal še enkrat ravno predno nam je Iz ginilo iz vida, več tisoč čevljev pod nami. Vse levo krilo Je bi lo takrat že popolnoma strnjena stena plamenov. Ko so nas napadali že celo u ro, se nam je zdelo gotovo, da bo naša skupina yničena. Sedem naših je bilo Ž* sestreljanih, a zrak je bil še vedno ves posejan z novimi lovci, ki so se dvigali, dočim je bil naš cilj še vedno 35 minut daleč pred nami. Dvomim, da je bil takrat v vsej naši skupini Človek, ki je še računal z možnostjo, da bo-mo prišli še kam, ne da bi naše izgube narasle na 100 odstotkov. Zase dobro vem, da sem se v duhu takrat že popolnoma uda! v misel, da prihaja smrt in da gre le še za nekaj trenotkov ali minut. Tako aem sam na sebi spoznal, Če Je popolnoma mogo če, da se človek uda v misel si gurne smrti, ne da bi ga zgrabi la panika! Moč strelov naše skupine je bila že za 33 odstotkov zmanj šana in tudi municije je že za čelo primanjkovati. Naše topove v zadnjem delu letala smo morali zalagati že z municijo, namenjeno drugim topovom TopniČarji pa so že omahovali in njihovi živci so polsgoma o-magall pod strašno napetostjo kateri ni bilo nobenega konca Eden B-17 Je zapustil forma cijo in je oddal svoje kolesa, dočim je moštvo začelo skakati doli. Trije Me 10» so ozko kro žili okoli nJega, tode niso stre Ijall nanj, navidezno so le pa žili ns to, ds ne bi kdo ostsl no tri ln poskusil pobrisati Jo do mov Blizu cilja, poldrugo uro po prvem od najmanj 200 posameznih napadov Uh lovcev, Ja pri tisk ponehal, čeravno Je bilo še vedno dovolj sovražnikov v bližini. štirinajst B-17 je ostal" od naše skupin' ifi med njimi sta bile d vj^ težko poškodovana Kmalu potem, ko ao obložili cilj a svojimi bombami, so zapustili formacijo In se obrnili proti ftvlcf Vreme nad tarčo je bilo Idealno kot na vsem poletu Stre 1 jen Je protlavljonskih topov ni bilo omembe vredno. Vse skupine ie lep" "d pravila svu»e sasedenlh rodoljubom dešelah New York—(tclegrilflčno lz Londona). — Informacijski urad Združenih narodov javlja, da zavezniški glavni stan pošilju navodila civilnemu prebivalstvu tn podzemskim gibanjem v za sedenlh deželsh. Antoin Delfosse, belgijfcki mi nlster prsvde, Je pretekli teden reke! Belgijcem preko radia sle deče: "Zavezniški glavni stsn je apeliral na belgijske uporne or ganizacije, za katere tudi bo ve like koristi, ako pomagajo Bri taneem in Amerikancem očistiti svojo narodno zemljo strupenih, sovražnikov. Svari, naj se pazljivo in skrito pripravljajo za odločilno delovanje." Holandcl so naprošenl, naj širijo ln tiskajo nevodlls Neki holandski štabni oficir je govoril preko radia Orange istega večera ter povedal svojim rojakom, kako naj se obnašajo v slučaju invazije. Komentator za Ust Qe Rotterdammer. holand je, ko ji Očividec o usodi Srbov ' v naclatlčnem sušenjstvu (Office of War Information, Washington, D. C.) VVashington.-Švedski Ust Nyn Dagligt Allehanda je objavil poročilo švedske dijakinje, ki se je vrnila z Dunaja in iz južne Nemčije, Njeno poročilo oplsu- bere, ne samo čuje. Potrudili se bomo, da jih buste lahko ujeli."| Francoski todoljubl se pri-previjalo Francoski podzemski časopis Combat jo objavil natančna navodila za slučsj Invazije: "Takoj zapustite mesta ln pojdite na deželo aH vsaj v predmestja. Ako ravno ne morete nikamor oditi, pr{p'ravtte avoje domove, tako da postanejo trdnjave. Splavite hrane, vode in kuriva za štirinajst dni. Ko pridu ob-1 je, pod kakšnimi razmerami de-vestilo, da je drug« front« odpr-|lnjo Srbi, ki jih je i/dajtihr Ne dlč poslal v nacijske delavske tabore. Poročilo očividca, ki gu prinaša švedski Ust, se glasi: "Na Dunaju je mnogo tujih delavcev, Težko je popisati, ka ko izgledajo. Ena srbskih deklet Je prišla na Dunaj takole: V uradu za rekrutlranje so jI re kil, naj podpiše formular, kjer jI jamčijo redno službo, dobro plačo v tovarni ln stanovanja bliau tovarne. Dogovor je moral biti podpisan za leto dni. Vse obljube so bile tiagane. Dogovor ja bil pisan nemško in dekle in njeni tovariši niso razumeli besedila. Dogovor se Je glasil na dve leti, služIti Je morsla v nemški družini sedmih otrok za štiriindvajset nemških mark mesečno. čistiti je morala dvanajst sob, prati parilo, paziti na otroke in še kuhati. ProsU) je imela *«tno ob nedeljah popoldne od treh dalje brez vsake druge raz like. Delala je po petnajst ur na m&mmmmm Poročilo mlade ftvedlnje se glasi dalje: Moškim delavcem se godi še slabše. TeŽskl dobivajo po štirideset mark mesečno. Ne dobivajo obleke. Dobivajo pri bližno kilogram kruha na teden, drugo je krompir In voda. Kdor dela pri kmetu, se mu godi bolje, seveda, ako je kmet pošten. De I a vel so shujšani, bledi ln slabe ta, skrijte se takoj zu 48 ur, po tem se pa pridružite osvobodil ni armadi. Ako vas nenadna vest zateče mestu, poiščite dobro skriva UŠče za čas, ko vas bodo Nemci iskali. Poslušajte radio; tvorite grupe poslušalcev, Vrstite se v tem delu ln pričakujte za ve/ni ških navodil. Ena vaših največ jih dolžnosti Je Iztrebiti kvlzlln ge, posebno člane Lavalove mi lice. Ko pride čas, rabite svoje orožje. Bolje je umreti v borbi, nego biti ubit kot pes." Italljaaakl rodoljubi pod Rimom ao dobili nalog rasdlrstt poti Britanski radio je 1. februar ja v svojem prenosu v Italijan skem dialektu lz kraja Casslno pod Rimom dsl natančen opis poti, jm> katerih se bodo nemške sile pod komando maršala Kes-selringa umikale ter jo naložil Italijanom, ki žive v tem kraju, naj ovirajo Nemcem premikanja kolikor morejo, "NemcenV je ostalo samo še nekaj poti In Še te so (sko slabe kot Je Mussolinijev gobec," jc bilo rečeno v prenosu. BBC Je za tem svsrtl rodoljube, naj se oddaljijo od državne ceste št. 8, glavne poti med Rimom ln Cas sinom—radi velikih zavezniških n«|>edov In naj sit držijo petih gozdnih poti bolj v notranjosti. "Vaše delo je zelo enostavno. skl podzemski časopis, je, su r'j()vjn(JU, NfW, v njihovih prijavljal govor oficirja, rekel, ds ^ y ^^ jf| ^ n(| ta navodila ne morejo Pomeniti, napolnjen« z vojaki. Po da bo Inzavlja ravno na Holand skem. "Tods, bolje je biti pripravljen za vsak slučaj" De Ro 11 ar da m mor je ravno tako naglasi), da se nsvodlls tegn oficirja ne smejo zamenjati z uradnimi navodili, ki Jih Je Izdal glsvnl stsn. »Zavezniško poveljstvo bo sigurno smstralo za potrebno za časa Invazije ln tudi poprej, da je v zvezi s civilisti zapadne Evrope po radiu in z drugimi sredstvi. De Rotterdemaser ae Je tudi posebno obrnl^ na svoje kolege Iz tajnega tlaka: "Dejte največ publlcltete, kar morete, tem navodilom. Tskc stvari so vedno večje koristi, ako se Jih lahko noči preprečite pot z drevesi, tako d« ne morejo naprej. Ako Nemci pridejo na motorclkllh, postavite žice preko cest, du bodo polomile njihova kolesa. Po-dnevi posuj te ceste z žeblji, ki bodo preluknjali obode. Ako nemšk« vozil« stojijo ln ni nikogar zraven, zabite žeblje v obode. Ako vas Nemci vprašajo, ds Jim pokažete pot, pokažite Jin. napačno, Toda, prosim vas, bo-dlte zelo pazljivi. Nemci «0 uničevali italijanske domove. Ubili ao mnogo Italijanskih mladenl čev. Sedal nam morate pome' gatl ln maščevati te žrtve," volje, V taboriščih, kjer so bile kuhinje v nemških rokah, so postale razmere tako strsšne, da so se prestrašile celo oblasti. Izkazalo se Je, dsm Nemci kradli živež, prlprsvljtm zs tujce. Ns-itslo je vprašsnje, ne, kako velika naj bo kazen, temveč ali naj se krivci sploh kaznujejo. Ker kdor nI Nemec In ne član nacijske strsnke, nima nobene zaščite." Kljub takim razmeram pošilja Nedič še dalje srbsks dekleta ln mladeniče v Nemčijo z Izgovorom, da gredo na vaje, da bl se naučili,.kako naj obnove Srbijo po nemškem vzgledu. Nedavno jc odšel Iz Belgrada zopet transport takih slučajev. Nedlč Je imel govor, v katerem Jim Je rekel ^med drugim: "Mlsdlna Srbije, najboljši sinovi nsše domovine, pošiljam vss v Nemčijo. Videli boste Nemčijo, kjer Je ves nsrod na delu se zaščito domovine, njenih zaveznikov in evropskega kontinenta." Medtem ko Je Nedič govoril, kako njega ln njemu stične na-clje ščitijo, Je nemška komanda ukazala vsem državljanom t od 10. do 60 leta, naj se prljevijo, de bodo izmed njih sposobne Izbrali sa deievno službo. Državni monitorji v Ameriki so čull te vesti preko belgrajskegs radia. Raren tega so nemške~ob-iaatl Javile, da se morajo prlgla-alti tudi dekleta od 19. do 23. leta. ker tudi med njimi Nemci iščejo sposobnih rok sa suženjsko delo v Nemčiji. Od leve ae deeaot Albert Ottlne. J. A. Psi m- In Tkernas V. t Ali sle Flynn. uradniki unijo ledjegradeišfcUi delaveev v New Vorku. i Proavelo' GUSARJI (L« Flibustiors dos Mor«) CLAUDE FAKKEKE PesloreaU r. J-o ........................................—.........rrjjj rrfffjjj.rrrrfjfjjj.il (Se nedelj u je.) , Vzkliknil je, nemilo presenečen, kajti Tomaž Jagnje, ki ga je nekoč kralj sam povzdignil v plemiški atan, je bil najbolj očrnjen in proti njemu so bile pritožbe najhujše. "Kaj?" vzklikne. "Tako hraber in junaški vitez je postal navaden ropar in nepridiprav? Ce je to res in če ne sledi temu grehu takojšnja pokora, p^tem ni v tem slučaju nobene milosti več! Naša nekdanja hvaležnost in naklonjenost ne sme ščititi nevarnega roparja, marveč nasprotno, izpremeniti se mora v pravično jezo in kazen!" V instrukeiji "za gospode komisarje Njegovega Veličanstva, namšnjene v Zapadno Indijo," se je zato ob robu našla od lastne roke že o-menjenega državnega tajnika opazka, kjer je izrečno zaznamovano ime Tomaža Jagnjeta. Zato sta se oba komisarja tako začudila, ko je njihov ČQin prihajal na Tortugo in sta našla tako slavno "Lepo podlasico", Tomaževo ladjo, zasidrano, da se nista mogla vzdržati in sta si jo pokazala drug drugemu s prstom. Tomaž, ki jc iz svoje line opazoval prihod komisarjev, je videl to kretnjo, pa si je ni znal tolmačiti in ni niti slutil, da pomeni ie prav posebno in opasno pozornost zanj. Ekspedicija na Južno morje ae je veselo organizirala dalje, po^ dobrohotnimi pogledi kra-Ijevakih komisarjev in molčečimi topovi njunega brodovja. S svoje zasidrane "Lepe podlasice" je Tomaž mogel vsak dan opazovati vae priprave, kolikor ga je bilo volja. Toda vkljub napetemu premišljevanju se ni mogel navaditi na novi položaj. In trdovratno se je celo branil, da bi ga bil razumel. Kako je že to? Gospodje de Cussi, Saint-Laurent in Begon so najprej tako grozeče grmeli proti vsej Flibustiji in vsem njenim Članov, sedaj so pa naenkrat tako krotki in prizanesljivi in tako čudovito podpirajo to najnovejie in največje flibustejsko podjetje in mu dajejo potuho? . . . Saj tako je in nič drugače! Vsak dan prihajajo celi roji čolnov in splavov in prinaiajo novo municijo, orožje, sode, zaboje in tako dalje, izkrcavajo svoje blago v ekspedlcljske lsdje in se prav nič ne skrivsjo ... Tomsž je bil ves iz sebe in nekegs dne se ni mogel več vzdrževsti. Ludvik Guenole je bil nekega dne povsem presenečen, ko so ga motili v njegovi popoldanski pobožnosti in ga prišli klicat, naj pride Tomažu na razgovor o tej zadevi. "Sveta Devica," je Tomaž jezno pričel ta razgovor, "Sveta Devica z Velikih vrat! Kaj je res tem ljudem vse dovoljeno, meni pa nič? Ali nlamo vsi enaki pustolovci in skitalcl za srečo, oni prav tako kakor jaz? Brate Ludvik, kakino je tvoje mnenje? Ali more biti kralj tako krivičen, da trpi takino neenakost?" Guenole ni prav vedel, kaj naj odgovori. Bal so je pa najhujiega. Zato je porabil to priliko, ker na boljio nI mogel upati, in je s solzami prosil in rotil Tomaža, naj ae podvrže kraljevi volji in naj pusti svoje dosedanje zločinsko in morilsko življenje. "Ne pozabi," pravi. "On som Je govori Petru: Kdor potegne svoj meč, bo z mečem poginil." "Posluiati, pokoriti se, tega ne morem, odgovori Tomaž in gleda v tla. Potem zmignc z rameni in si* vrne k svoji prvi misli. "Govori raje, ali ti razumeš kaj, kako je to, da je dovoljeno Fllbuatujstvo v Liml ali Panami, v Puerto Bello in Ciudad Rcalu pa je za-branjeno?" "Kaj vem jaz?" odgovori Guenole. "Pa če je že tako, zakaj ne odldemo v Panamo ali Li- mo? In zakaj nisi podpisal pogodbe a tem Grognierom, ki ti je ponujal tolikšen delež?" Zopet pogleda Tomaž v tU. Napram Ludviku sicer ni imel mnogo prikrivati, vendar bi si bil raje jezik odgriznil, ko da ga nalaže: "Ona ni hotela," zamrmra. Sedaj Guenole ne vprašuje ničeaar več. — Tomaž pa se mu vrže na praa in ga stisne k sebi: "Oj, brate Ludvik," zaihti prav na tiho, kakor da se sramuje, Moh, ko jo tako ljubim! . . . Ljubim jo! ... Ona pa ... O, brate Ludvik, aa-mo tebe še imam, tebe edinega ... ti mi ostani, ostani za vedno! . . ,H Se istega večera ae je Tomaž silno razljutil. Z Juano je namreč odšel na kopno in ae potikal od beznice do beznice, da najde utehe v družbi starih prijateljev. V druži je bil tudi Benečan Loredan. Pri tej priliki je pa tudi zapazil, da mu slede neke dvomljive postave, najbrže vohuni, ki mu alede iz ene beznice v drugo, najbrže da prisluškujejo, če bo govoril kaj o svojih načrtih. Tomaž ves besen potegne svoj meč in skoči med to sodrgo, ki se razleti, kakor jata vran, kadar ae med nje pokaže orel. "Kaj naj to pomeni?" zatuli Tomaž za njimi ves besen. "Ali sem izdajalec ali upornik? Boga-mi da, to še postanem, če me ne pustite v miru!" Toda Juana ga zasmehuje. "Ne, to ne boš postal, saj si le psiček, ki se zna plaziti in mah-ljati, ki pa nima zoba, da ugrizne." Sedaj se je delala, *da ga zaničuje, in javno mu je kljubovala ter mu vedno in pri vsaki priliki očitala, da je preveč pokoren ukazom teh raznih Cua-sljev, Saint-Laurentov in Begonov. Vae to pa zato, keV še niso odrinili na rop, odkar je francoska eskadra v luki. Ko ga Juana tudi sedaj tako zaamehuje, po-bledi Tomaž v svojem ardu. Vendar pa molči ln ne ve,, kako bi ji zamašil usta. Ni se domislil, da bi zadostovalo pet ali šest krepkih zauinic, ki bi ji vrgle gobec iz sklepa, ali pg da jo primerno premlkasti in ji kožo na novo u-stroji, kakor je bila fllbustejaka sirova navada. Zato se ves miren vrne k njej in ae zaplete v prerekanje, kakor alab odvetnik, ki mnogo čeljusta zaradi malenkosti, da s tem zakrije svoj poraz v glavni stvari., "Kdo je pes, ki le plazi," jo vpraša. "Jaz, ki mi dvajset vohunov sledi, ker se boje, da grem, kamor je mene volja? Ali drugi ljud/e, ki jih ti poznai in ki ae jim kraljevakl komisarji prilizujejo in jih božajo, vsak /dan, na javni cesti ln sredi luke?" Toda že mu je obrnila hrbet ln ga niti ne po-sluia. Benečan Loredan je baš stopil v krčmo in se bliža mizi. Juana stopi k njemu in se glsdi okrog njegs, kskor mačka k mačku: "VI se nikakor ne bi prilizovali kraljevskim komisarjem, Ser Loredan, vi že ne!" mu pravi. "Takšne muhe se ne upajo v vašo bližino, ker vedo, da je vaš meč dolg, vaša potrpežljivost pa kratka." Juana nagnd pri teh besedah glavico ln s kratkim pogledom oiine Tomaža. Ta ni trenil z očesom. Molče in v se zamiiljen počasi popije svoje vino, z okornimi gibi. Juana vidi, da popije Tomaž zaporedoma itlri velike Čaie močnega ruma. Zato ona sedaj podvoji svojo predrznost. Zasmeje se s kratkim amehom, sunkoma, nervozno, glasno. Potem se naenkrat skloni naprej in glasno poljubi Beitečana na usta. Tomaž pa trdovratno ogleduje tla pred seboj. (Dalje prihodnjič.) Beli mecesen Jui Kosak Stari je vprašujoče pogledal. "Lisa in stari Smrekar ga ščuvata " Mati Je sklenila roke. ko je slišala "Zakaj ga tako sovi.i-iljo*" Očetu se je pomračilo čelo. Ves večer ni izpregovoril beao-de. Na Martina ni hotel misliti, ker se je bal, da bi se mu n« razi 11 žolč. Hi»s Je sedel pri večerji. Tone nusproti. "Jutri pokosimo še oni travnik " Prav!" • "Oče. nekaj bi vam rad povedal." "Govori!" "V pred pustu se bom oženil." "Mudi se ti!" Sin je govoril hitro. "Nič več ne bom odlašal. Vi ste stari, mati že tudi težko delajo, pridnega človeka trebamo." Bos je pričakoval. "Grajžarjcvo Leno vzamem Oni se je posmehnil strupeno: •Težko boste pripeljali balo." Ameriški pomorščaki v džungli Nove Britanije. Ruski vojaki v strelakem Jarku na ukrajinski IrootL "Kaj tisto, pridna je!" "Take so vse!" Prekinil je besedo in sin je vstal. Spoznal je, da ne sme siliti vanj. Med vrati se je okrenil: "Premislil se ne bom.4' Zunaj pred hišo^e sedela mati. S prekrižanimi rokami gledala v nebo, kjer so živo gorele zvesde. Med travo so svetile kresnice. Materino srce je bilo pri Martinu. "Kje hodi? Nič ga ni Drugje dela, doma noče." Podoba ji je vstala pred očmi "Lep fant!" je vzdihnila. "Vsi bi ga imeli radi." V duhu gledala v tiste vesele oči pod vi sokim čelom. "Kako je bil vča aih slaboten, danes mu ni ena kega." Zdelo se ji je, da sto i pred njo, visok in zaataven. Ostro upognjeni nos sredi kosti "Izrezan oče, in vendar se ne moreta. Če bi le delati hotel... Tedaj se je spomnila, kako se je nekoč na žegnanju pred cerkvijo zamaknii Takrat je bi bled v lice, še bolj suh, kakor bi ga ne bilo. Le oči je imel ta ko vedre. "'Mati, glejte mater božjo nad tiatimi smrekami, nogami »a dotika vršičkov," . dejal in ni trenil z očmi. Pogledala je v^žarko solnce nad gozdom, ničesar ni videla. Prestra šila ae je. Tako je bil bel kot aneg. Tega ne more pozabit fCakor da je v druge rodila. Zašumelo je v trayi, zdrzni la ae je. Pred njo je stal Mar tin. "Jezus, ti si!" "Pogledat sem prišel, mati, kje e oče?" Starka nI mogla do besede "Moj bog, moj bog, nič te ni!" Šla je z njim v „ hišo, kjer se oče niti ozrl nI. Sin je sčdel 1 peči in gledal na mater, poveša očo poglede. Slutila je ln Čutila cako se med onima plete tihi pogovor. Zdaj pa zdaj bo oče vzkipel. Boa je pogledal sina in se obrnil od njega. "Kosimo, tebe n od nikoder." "Lučovnikovegs smo prinesli v dolino. Pod konjem se je ubil." "Letos te še nisem videl ns njivi." "Mends res ne.N Stari se j« nenadoma okrenil "Kako praviš?" "V planino pojdem, na jc pridem doli." "V jeseni b6do moja vrata na Trati zaprt*!" Martin j« vatal. 'Oče je nadaljeval a sovražim glasom: naj Smrekar jeva poetilja." "Kam mirite, oče?" "Nikamor ne -merim. Rekel aem. Ce nifeaš ušes. ti povem še enkrat. RajU Imam paa pri mizi. kot tebe! Martin J« . stopil k vratom. "Lahko noč, mati!" "Sin' je aa rohnel Boaov. Z odprtimi očmi » j« vsesal vanj Prestopil M boš; nazaj te ne bo!" . ; "Kakor hočete!" Martin se je pripognil iMd vrati Oče pa j« a strašnim pogledom gledal v vrfcta Malti je tiho ihte-' la OčetotelnasdE an jo mrzlo pretresali. Če al pravičen, ga udari, da ne bo mog«} ne živeti, ne umreti!" Molče)« nato odšel v izbo Obrnjen v zid je šepetal: "Trata in jaz sva fr preklela" T^Hm |f vzdihnila mati In upila oči. V KiitanegarrMoje molitve nisi uslišal. Stoj Hrani." • mu ob Kresnice so utonile v ljubezni, ko je Martin stopal po mehki travL Namenil se je proti hribu, lagodno počivajočem na zemlji. Obstal je. Pred njim se je smejal v luči zvezd majhem mož. "Martin, trava raste!" "Seveda raste, Revež! Kam pa ti?" — - "Trava raste, Martin," je ponavljal oni in Še govoril z očmi. "Po Lučnikovega smo šli. "Dokler bo rastla trava, bodo ljudje plezali' "Lejo je plezal. Pastir mi je pravil. Pod Rdečo pečjo mu je zmanjkalo opore. Glava mu je odletela, tako je padel." "Nisem utegnil, rad bi ga bil šel pogledat. LuČovnikov je bil dober fant. Koraj^en, da ga ne poznam takega. Tebi je zapisa gamze in smrt." •Tiho bodi!" je posvaril Martin in ae previdno ozrl. "Trava raste ln sliši, imaš prav!" ae je amehljal Revež "Kam si se namenil?" "K temi, doma smo se udarili Kaj hočeš, mene ne zdrži na Trati, ne morem pomagati." "Pojdi z mano. K Balantu grem." i^i Martin je bil pol volji. Skozi nizko sadno drevje so mežikala okna krčme. "Čaka me!" Vstopila sta v prazno izbo. Za mizo je sedel Balant. Debela roka je ležala na mizi, ar-šeče je upiral oči v vrata. Mežikal je v luči, ki je oblivala glavo, podobno zgneteni kepi ilovice. Čelo se je izgubljalo preko temena v mesnatem vratu. Nad širokimi, živordečiml lici so tonile male oči. "Kje pa hodiš, antikrist. A?" ••Kako je, Balant?" "Kaj? Kaj?" Kri mu je cvetela v licih, težko je sopel. "Stiska me v križu. Duši me. Tebe pa ni. Si prinesel rože?" "Sem," se je smehljal Revež. "Pijače pa ne dobil, antikrist, ne dobiš, ne dam." Navidezno se je tri od jeze. ,/. "Boš pa meni dal," se je vmešal Martin. •Tebi? Sent! Koroška dežela! Tebi še manj. Sin, ki se krega z očetom, ne bo pil pod mojo streho. Priduševavec si!" Revež ga je poznal in čakal, dokler je oni razaajal: "y pošteni krčmi pa taki antikristi, šen-ta! Vae pomečem na cesto." Nato je utihnil in predirljivo gledal v Reveža. * . "A? Srebro si zmenjal?" je govoril Uho. "Nekaj aem zmenjal." Pristopil Je in mu izročil vrečico s srebrnim denarjem. -Čakaj, preitajem. Ogoljufal me Toda obličje se mu Je zjasnilo. Vse gubice so lafinile v široki ploskvi. Celo ostra zareza med čelom in nosom je splahni-J Boooš? lisstike? A?" izvlekel, e iz notranjega žepa steklenico. | "Pij! To so sdravila." Is-Je11 kričal "Vina. vina!" Razbijal je po miti,, dokler ni prišla dekla in smeje na točila. "Se meni!" >e vpil, "danes je god moje »ene.* Revež, je dregnil Martina Kadar se hoče napiti, je ipd njegove žene!" ' Senta! Tak svet kakršen je Nič drugega ne delajo, samo pri-dušaj«. S hudičem st brat.j.. Nobena ženska ni varna dent'"! "Pa goljufajo!" je pristavil Revež. "Pa goljufajo. Danes jim gosposka zgled daje. — Ho, kobilo sem kupil danes, živalca, vsa se trese! Punca!" Dekle se je zopet prikazalo. "Pokliči hlapca!" — "Kobilo naj prižene!" Martin se je smejal, ko mu je Revež šepetal: 'Ta kobila je že deseta, kar se poznava." Medtem je pripeljal hlapec žival, ki je zbegana obstala sredi prostorne izbe. "A? A? Jo vidiš?" "Oče, slepa je." "Kaaaj? Norec, norec. Pokaži ji palico, pa boš videl. Šenta, slepa!" "Saj res, oče. PomežiknHa je!" "Ven, ven! Kobilo v hlev! Še urekel bi mi jo, antikrist! Sem pijačo, ne bo pil, spaka! Ponoči se s hudičem meniš pred hišo, pravijo. Ven iz poštene krčme! Revež se je smejal in sedal nazaj. Počasi se je Balant umiril. "Kdo pa je U?" "Bosov Martin!" •Tone te sovraživda se mu vino upira, kadar se spomni nate!" "Jaz nisem krivi" je mirno pristavil Martin. "Ujedljiv je kot modras! Takih ne maram. Priduševavec!" Balant je zopet razsajal. "Nobena ženska ga ne mara, zato je tak!" je dejal Revež. 5TAMPS 1» "Revež! Ta jo pove. Ho.H stikeNŽenske ga ne marajo« t ha! Mastike!" Pili so z^pet žganje. "Z mano, z mano tja gori!" kričal. "Punca, zakleni vrati Danes je god moje žene!" ^M S težavo se je dvignil in™ pno stokal. Ona dva sta ga po< prla. Stopnice so bile tako ozk da se je moral Martin od zad upirati. V gorenji izbi je hrešč pod. S hruščem se je sesedel zbijal z zdravo nogo ob tla. Dekle je odprlo vratu.*"Via vina! Mastike!" "Moja žČna!" Ozrl.se je v ko kjer je gorela maJa lučka podobo mlade, lepe ženske. .1 "Moja Ana!" Glas se mul omilil, skoro šepetaj e je govori "Nocoj se bova spet pogoVarji la. Vse ji potožim!" Revež je previdno^^J "Te je imela rada?*^H|d "Vprašaš? Ti, moja Ana. Pr lahka je bila, pa je rdletela. O letela, vama vprav m. Lc pijt moja Ana nas gleda." Nagnil je in pil kakoi v3 žejna zemlja. Solze so mu zali oči. "Ni bila ženska, angel je pl val po hiši. Kako je govori Srce ji je žvrgolelo." Martin je odpiral oči. Balant držal kozarec v tresočih se r kah in gledal v podobo. (Dalje prihodnjič.) IŠČE SEi ANA MODIC Leta 1938 je živela v Sheboygan Wis. Gre se za zelo važne stvai Če kdo rojakov ve za njen nasta prosim, naj ga proti primerni n gradi pošlje na spodnji naslov. Ai bo sama čitala ta oglas, nuj se pi javi na naslov: PRIJATELJ, 2«! So. Lawndale Ave., Chicago 23, —(Adv Razni mali oglati HIS NIK I—Stalno delo v velik uradnih poslopjih. Dnevno ali no no delo. Visoka plača. Ob nedel; in praznikih se ne dela. FEDERAL RESERVE BANK 164 West Jackson Blvd. HIŠNICE—Stalno delo v veliki uradnih poslopjih. Nič ribanja, soka plačo. Ob nedeljah in prazn kih se ne dela. Počitnicc in band prazniki plačani. L FEDERAL RESERVE BANK 164 West Jackson Blvd. NIPS NABBED IN GILBERTS PtISONRS OP WAS Ukan In the Ollberta, a Koroan (left) and a J »P quaationed by an American naval offlcer who reeeived them for ssfe-keeptnt. Tha Korean said ha was an Impraaaad laborer and that the J »P was a Sler. 8ev«nth Armr Alr Foroa photo. TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča d Ha Tlaka Vabila sa veselic« In shode, vizitnice, tunik«, knjig«, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih ... t---- vodstvo tiskarni apelira ka članstvo SNPJ. da tiskovine naroča v »voji TISKARNI .... V« pojasnila daj« vodstvo tiskam« .... Cono smerna, aaljoko delo prvo vrst« Pišite po informacij« na naslov: snpj printery snu s ifcii An.« . . —.- ■ ■ t*. niiMfc