List 26 rp v • iecaj XLIII i nar I Izhajajo vsako sredo po celi poli Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold po posti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr za pol leta 2 gold. 40 kr za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane za eetrt leta 1 gold. 30 kr V Ijubljani 1. julija 1885. O b 8 e g : Okulovanje ali požlahtnovanj z očesom v* rzi. Naši dopisi Zemljepisni in narodo-pisni obrazi Gospodarske izkušnj Novičar Grof Taaffef Vprašanj odgo O šentjanževi vlada in podpirajoča jo večina državnega zbora 2* Gospodarske stvari. Okulovanje ali požlahtnovanje V očesom. \ < i t t % 1 r \ \ \\ 1 i 1* ■ « • M Požlahtnevanje drevja samo z enim očesom (po- ali se ie oko priielo ali ne. k ca a^l/O, A ___X_____ u:^: 1- ____ Po pom) ali kakor se sploh imenuje »okulovanje preteku tega časa sme Pred namreč mora biti listov pecelj (glej pod. 3.) še zelen ter mora pri rahlem potipanji uže odpasti, kar vse se smatrati najboljšim načinom požlahtnevanja. nost okulovanja mimo drugih požlahtnevalnih načinov znači, da se je oko prijelo/ Če je pa listov pecelj uže obstoji v marsičem, posebno je pa povdarjati primerno suh ter se še trdno drži očesa, se pa okulovanje ni majhno ranenje podlage (divjaka), hitra in cena izvr- obneslo in treba je divjaka, ako je še dovolj sočen, na šitev ter mala poraba za požlahtnevanje sposobnih drugem primernem mestu vnovič okulovati. večih drevesnicah ima pa okulovanje še to Štir do šest tednov po okulovanji treba je pre očes. veliko prednost, da se da to delo ravno takrat izvr- rezati vezi in sicer z zarezo, ki se naredi na'div siti, kedar je najmanj druzega dela. Pri vsem tem jaku po dolgem, zadej za okulovanem mestom. Pri tem dajo pa drevesca z okulovanjem požlahtnena najlepše delu naj se kolikor mogoče malo rani ljubad. in najmočnejše poganjke. spečim očesom okulovanim divjaKom odreže se Za vspešno okulovanje je treba sočne podlage v prihodnji spomladi vrh in sicer kakih osem do deset in c ep i če v. Kedaj je ta čas, se najbolje spozna na centimetrov nad žlahtnim očesom (pod. 4.) ter se ob tem, če se da ljubad divjaka rada odločiti od lesa ali enem ta ostali prostor med očesom in vrhom osnaži pa če vršički podlaginih poganjkov ravno iztvorjajo od vseh poganjkov in očes. To zadnje delo mora se nove liste. Okulovanje izvršuje se najbolje pri toplem tudi še pozneje večkrat izvršiti, vremenu; da so pa divjaki dobro sočni, priporoča se Ostali prostor med očesom in vrhom služi po- okopavanje zemlje in zalivanje divjakov pred okulo- ganjku v podporo. Ako je poganjk 15 do 20 centi- vanj em Pri okulovanji rabi se noz, ki je navlašč za to metrov visoko zrastel ter ne raste lepo na kvišku delo prirejen. Okulovalni nož ima klino s primerno zavitim rezalom (pod. 1.) ter kratki klini po priveže naj se k temu kosu divjaka (glej pod. 5.). jaka Veči pog anjki > ki izrastejo iz korenine ali iz div morajo se skrbno odrezati. Na divjakih kojih dobno zagojzdo iz kosti, ki služi v privzdigovanje lju- okulovanje se ni prijelo, ali koder se je odlomil po ganjk iz žlahtnega očesa, pusti naj se najvišji, močni badi, kakor je pozneje popisano 1 — J " X.---O r X-----— - tv 1AJ ACJ /JiUUlIliU^lV VUVkJtVj UMJ »JV lAli j T x kjj m. j IA1VUU Prvo delo okulovanja je prirejevanje očesa poganjk iz divjaka stati, ter naj se nad njim ves div za okulovanje. To se zgodi na naslednji način. Na- redi se eden do poldrugi centimeter nad očesom cepiča jak proč odreže. Na žlahtnem poganjku ne sme se prvo leto nič z okulovalnim nožem poprečna zareza skozi lubad rezati, varuje naj se in oskrbuje, da zamore krepko noter do lesa. Potem se prime nož bolj plošnato (glej brez vsake ovire rasti. pod. 2.) ter se zareže nekoliko više od prej storjene Kakor hitro je žlahtni poganjk spodaj trd postal zareze in se potegne nož pod očesom tako, da se oko (v juniju ali juliju) ter ima sposobnost, iz lastne moči odreže ter da je ljubad pod očesom kake dvakrat daljši lepo na kvišku rasti, odreže se divjak nad njim kot ljubad od očesa do prve zareze. Odrezano požlaht- sicer v visokosti kot je v pod. 5. z črto f in - za- j nevalno oko mora imeti na notranji strani (pod. 2.) znamovano. To delo naj se skrbno izvrši, ter nastala še očesno zrno obdano od nekoliko lesa. Tako odre- rana s cepilno smolo zamaže. Če je vse prav izvršeno zano oko je potem najboljše dati do daljne porabe zaceli se rana še v prvem letu. med ustnici, da se ne izsuši, kjer pa tudi ne sme se _ slino v dotiko priti. Drugo delo pri okulovanji je prirejevanje pod- lage ali divjaka. \ ta namen naredi se na primernem mestu divjaku povprečna zareza kolikor mogoče blizu kake mladike. Na to zarezo naredi se druga navpična zareza. Obe zarezi morete iti do lesa ter imate skupaj podobo črke t- Sedaj se vzdigneta z koščeno zagojzdico okulovalnega noža vogala ljubadi (glej pod. 3.) ter se vtakne z levo roko požlahtnevalno oko v tako napravljeno ljubadino špranjo, da zgornja vprečna zareza očesa pride v enako visočino z vprečno zarezo na podlagi. Potem poveže se okulovano mesto z bombaževo (pavolnato) nitko, pri čemur pa oko samo mora vedno prosto ostati ter k lesu dobro pritisneno biti7 da zamore prirasti. Okulovanje je dvojno, in sicer z ozirom na čas, v katerem se okuluje. Imamo okulovanje z živim in okulovanje s spečim očesom. živim očesom se redkokrat okulava in to največ pri marelicah in murbali. Najboljši čas za to delo je mesec maj in začetek junija. Oko se vzame od lanskega poganjka, katero se odreže uže pozimi ter se hrani kje v senci v zemljo zakopano. S živim očesom izvršeno okulovanje mora še v tistem letu pognati, za to naj se pa potem, ko je oko uže prirastlo, odreže divjak nad oživelim očesom. Najbolj navadno je okulavanje s spečim očesom, ki se ima vršiti v času od meseca julija do septembra. Gospodarske izkušnje. Kako pridelovati lepo solato Čez zimo pusti naj se stati na vrtu nekaj endi-vijinih rastlin, katere naj se pri posebno hudem mrazu nekoliko zavaruje. Spomladi naj se te rastline pre-sade in sicer ne v bližino, katere druge zelenjade, ki ob enem se salato cvete. Ko je seme dozorelo, se ga shrani ter ravno sredi maja seje. Boljše je pa, če se to seme za drugo leto shrani ter vseje staro seme. Endivijino seme obdrži kaljivost celih deset let. Dobro sredstvo proti metljaji v pljticah pri ovcah. Ta bolezen, ki največkrat napade jagnjeta, predno so leto stara, obstoji v tem, da se zaredijo v pljučah niti podobni črvi. Kot izvrstno sredstvo proti tej bolezni priporoča se dejati v jasli smerekine veje. Ovce hlasto pojejo ne le jeglice, ampak tudi ljubad. Pri neki čedi jagnjetev, v kateri jih je uže veliko poginilo za- radi gori imenovane bolezni, je imenovano ^ sredstvo liitro pomagalo in pozneje nobeno jagnje ni več poginilo. Kako ohraniti votlo drevje. Da se votlo drevje ohrani, ter tudi rodovitno ostane naj se votlina dobro izsnaži ter z ilovico za- Vse vrste sadnega drevja dajo se na ta načiifpožlalit- maže in na zunanji strani pa potem ilovica s katra- niti. Za marelice, breskve, orehe, kutnje, ivančkova nom premaže. Posebno velike votline starega drevja jabelka je ta požlahtnitev najboljša in najsigurnejša. naj se ravno tako izčistijo ter potem kar navadno za- Dober teden do deset dni po okulovanji se uže vidi, zidajo z malto in opeko ali kamenjem. Pridelovanje posebno velikih buč. V Kaliforniji se tako-le dela, če se hoče posebno velike buče pridelovati: Izkoplje se čvetirooglata luknja 70 centimetrov široka in dolga ter 35 centimetrov globoka. Ta luknja se napolni do polovice s človeškim gnojem, na ta gnoj natrese se 6 centimetrov na debelo dobre gozdne zemlje. V to zemljo vtakne se kaljena bučina peška. Priporoča se dve ali tri peške vsaditi ter pozneje slabeje rastline izruvati. Kakor hitro rastlina sad nastavi, se le en poganjk z najlepšo bučo pusti, drugo pa poruje in potrga. Ostali buči se pa podloži deska, da se zapreče gnjiloba. Ako se pozneje zopet stranski poganjki narede, odtrga se tudi tisti. Na ta način se dajo pridelati velikanske buče, ki so neverjetno težke. Podgane in miši prepode se v kletih s tem, da se stene, stropi in tla pobeli z apnom, v katerem je precej železnega vitrijola raztopljenega. V vsako luknjo in špranjo natrese se pa vitrijol. Vspeh je neki izvrsten, podgane in miši kar lezejo iz takih prostorov. Vsako spomlad mora se zopet ponoviti tako beljenje. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 27. Katera rastlina je najbolja za napravo žive meje in kako se živa meja napravi? (R. Z. v L.) Odgovor. Najboljša in zato tudi največkrat porabljena rastlina za napravo žive meje je beli trn. Belega trna ste dve vrsti, z velikim listjem in z majhnim listjem. Belo trnje z velikim listjem je boljše, ker hitreje in močneje raste. Za saditev so najboljše tri leta stare rastline, katere se tri četrt metra ena od druge sade. Vprašanje 28. Moja krava ima uže dolgo časa vneto vime, ne pomaga ji nobena reč. Naznanite mi še Vi kako sredstvo. (R. R. v M.) Odgovor. Pri trdovratni vnetici vimena se je do-stokrat izkazalo kot dobro sredstvo mazilo iz kafre, s katerim se namaže vime na dan dvakrat do trikrat. Mazilo se tako-le naredi: Kafra poškropi se v mož-narji nekoliko s špiritom ter potem zdrobi v prah. S kafro zmeša se potem desetkrat toliko neosoljenega špeha. Pred molžo se ve da je treba vime umiti s toplo vodo in mjilom. 0 šentjanževi rži. Vzlic mnogim pritožbam o pomankanji krme štejemo si v dolžnost, opozoriti naše gospodarje vnovič na šentjanževo rž. Brez dvombe se pri nas to žito še nekoliko premalo čisla. Posebno v kmetijah z navadnim kolobarjenjem, katerim krme primanjkuje, je šentjanževa rž posebno priporočljiva. Najboljša lastnost te rži je, da se uže v jeseni da enkrat pokositi za krmo, ne da bi prihodnje leto kaj manj zrnja dala. r Prvi pogoj pridelovanja te rži je zgodnja setev. Ce se šentjanževa rž vseje ob času kot druga ozimna rž, potem se ve da ni misliti na jesensko košnjo. V krajih s toplim in bolj suhim jesenskim vremenom seje se šentjanževa rž z ječmenom, ovsem, grahom ali z grahoro'skupaj. Te rastline zarastejo bolj gosto njivo ter se pridela precej krme. Po zimi poginejo imenovane poletne rastline in šentjanževa rž ima prostor za raščo. Kakor vse vrste rži v svojih lastnostih malo stanovitnosti kažejo, tako je tudi šentjanževe rži lastnost, da se močno obraste, odvisna od zemlje in vremenskih razmer. Ako zadobi dobro zemljo z dežjem dovolj vlažnosti ter da je vreme bolj hladno, potem se rž bolj obraste. Koder so spomladi take vremenske razmere, je tudi bolje šentjanževo rž samo za-se sejati, ker se potem rž uže v jeseni zamore obrasti, kar je za iztvorenje zrna zelo važno. Praha je šentjanževi rži jako koristna. Proti pozebljenji je šentjanževa rž tudi dosti bolj obvarovana kot katera druga ržena sorta. Zrna pa da ta rž ravno tako mnogo, kot katera druga; čeravno je res, da je šentjanževa rž za moko nekoliko slabeja. Slama je dolga, trda in se jo zelo veliko pridela. V kmetijah z malo senožeti se prideluje šentjanževa rž tudi za seno. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o sla v. (Dalje.) 5. » — ■ « . - Izlet na Sinaj. Izlet iz Kahire na Sinaj je jako zanimiv, in ni ne drag Najemi ali kupi si dromedara, in pridruži se kateri koli karavani, katere o lepem vremenu dan na dan iz Kahire odhajajo. Cesta ali pot, po kateri se gre,^ prav za prav ni drugo, nego zmes pre-mnozih steza, ki se druga poleg druge vijejo. Kamorkoli se ozreš po prostrani, puščobni planoti, nikjer ne more oko počivati, vse je zavito v turobno enoličnost. Tu in tam ob stezah leže kostnjaki ali posamezne kosti padlih kamel, in kedaj pa kedaj drvi brza gazela memo, ali se ziblje visoko v zraku gladen orel, ter zre, kje bi osledil mrhovino. Vedno pa se srečavajo karavane, kakor ladije na morju, in vodijo jih posebni voditelji. Uže z daleč se pozdravljajo, drug nad drugim kriče, ter tako po malem oživljajo enolično pustinjo. Kedar se zmrači, treba je obstati in prenočiti. Nehote se človek spominja Mozesa in Izraelcev, ki so pred več kot 3300 leti todi potovali, morda prav na tem mestu počivali, in zamisli se v življenje starih pastirskih ljudstev. Kakor bi trenil, tako hitro obstane vse, ko je bil voditelj znamenje dal, in koj začno delati priprave za prenočevanje. Po vročem pesku pomečejo zaboje, po njih zlože vodne mehove in sedla, in iz te zmesi nastanejo nekake barake, počez pa vržejo plaščev in plaht za streho. Tudi kuhinjo brzo narede; izgre-bejo ozek, črevelj globok rovček, zakurijo pa z grmov-jevo ruhljadjo in s posušenim kameljekom. Dromedarom snamejo brzde in jih izpuste, da gredo §ami iskat pičle paše po pustinji. Kedar se povrnejo, ponudijo jim nekoliko perišč suhega boba; potem poležejo okrog barak. Noč brzo nastopi v teh pokrajinah. Okrog plapolajočih ognjev stoje, čepe, sede ali leže ru-javi Arabci zaviti v bele plašče in se razgovarjajo o čemur bodi. Po dva pri vsakem ognju pečeta kruh, to je, eden gnjete testo iz bobove moke v leseni skledi, drugi pa nareja hlebčeKe, ki jih vsaja v razbeljen pesek. Kedar so pečeni, dobi vsak svoj kos, pa malo kameljega mleka, in večerja je pri kraji. Po večerji se rujavi možaki še bolj vkup pomaknejo, ter si začno pripovedovati stare, ali vedno nove bajke in pravljice, ali pa se razgovarjajo o plenu, potovanju in drugem takem. Ni čuda, da zona obide Evropejca med takimi ljtidmi in se boji, da je zašel med 208 zgolj roparje, ki ga sicer čuvajo vsled gostoljubja, tudi zaslanjajo z lastnim življenjem, če je treba, ali naj se Predaleč bi zašli, ako bi hoteli tukaj popisavati zgodovino ustav različnih narodov. Dejanska potreba okolnosti kolikaj izpremene, pa ga tudi izplenijo brez narekuje nam ostati doma, pri našem avstrijskem ustav pomisleka. Naposled dospe potnik v Suec, in se prepelje. Od Sueca naprej se vije pot po puščobni, goli pokrajini nem življenji in tudi tukaj ne segati predaleč nazaj v zdavno minule čase. Pa še celo iz novejih časov hočemo omenjati samo z vprašanjem, na katero smo memo mlake s palmami obrobljene. Ta slana mlaka se ono, kar je v najožji naziva: „Mozesovi studenci". Tu je treba obstati in se namenjeni pod naslovom teh vrstic odgovorjati danes, pripraviti na težavno hojo skozi kamenito pustinjo, ki namreč o razmeri med sedanjo večino državnega zbora se začne pri teh studencih, Koder so tudi Izraelci svoje in grof Taaffejevo vlado dni potovali. Oh, to je mrtva, zelo čudna priroda, Prejšnje, v obče govoriti, ustavoverne imenovane to je, dejal bi, Sahara golega skalovja. Prastara prav- vlade niso si mogle pridobiti zadovoljnosti in sočutja ljica arabska trdi, da je to grozno skalovje nastalo oni večine avstrijskih narodov, poglavitno zato ne, ker niso hip, ko se je strdila cela ploha razvihranih in gorostasnih hotele pravič valov lave. Na dolgo in široko, po višinah in nižinah bit m dom so ž njihovo t r i j skim o k prep je golo in mrtvo vse. Kamorkoli se oko ozre, same gole čanje, in pa ker niso bile kos, vsi državi na korist stene, globoke izorane grape, temni prepadi in neznan- rešiti gospodarskih vprašanj Ker prejšnje ske grozne razpokline. Le tu in tam v globokih dolinah vlade teh toček niso hotele oziroma ne znale rešiti na leži peska in sipe na debelo, s katerim se veter igra, korist naše države, morale so se konečno umakniti se ter ga nanese včasih sem, včasih tje, da nastanejo danji Taatfej vladi Ta vlada proglasila je v prestol holmi, kateri vsaj nekoliko izpreminjajo to sicer nespre- nem govoru cesarjevem leta 1879. svoj program v tako menljivo pokrajino. Rastlinje se tu ne more razvijati vzvišenih, pravičnih pa tudi jasnih besedah, da so jo ve-čisto nič, ker nima ugodnih tal, samo iz poedinih skal- seli pozdravili različni avstrijski narodi — avstrijski kri- nih pok lezejo redke zanikarne rastline. Dežja je tu stijani ki so ogromna večina državlj za čudo malo, in redki vrelci, kateri napajajo male ze- delujoči krogi kmetovalcev, trgovcev in obrtnikov in pa vsi lenice, diše zgolj po zemeljski smoli in žveplu, kar priča, da smo na vulkanskih tleh. volj vlade zado Po šestletnem vladanji grof Taatfej priznamo, da se je izvršil en del njegovega pro- del ga je še rešiti, mnogo težkega deH še Po enodnevni, težavni hoji dospe potnik do kraja grama, velik Vadi Gurundel ali Elim. To je široka, z drevjem za- čaka vlade in državnega zbora raščena dolina, ki je kos raja memo poprejne gole, sisteme in vlade ima zato tudi dolžnost, preiskavah skalnate pustinje. Tu je treba obstati in se pokrepiti, Vsak prijatelj seaanje bilo mogoče, uže v preteklih 6 letih doseči več, fe kakor je komu mogoče. Krog studenca rastejo tama- so vzroki, da se to zgodilo Najboljši prijatelji in akacije in orjaški dateljni, ali voda nič kaj ni najmočnejše podpore sedanje vlade in sisteme sta\ rinde dobra, diši prehudo po zemeljski smoli. Nerad zapusti si to vprašanje, pa so našli tudi odgo so Ker so tudi i ker potnik to zelenico, na kateri morejo vsaj oči počivati, ministri le ljudje s svojimi pogreški in napakami tu na zelenem grmovji in drevji, tam na pisanih cve- več oči več vidi, zato pravi prijatelj sedanje vlade tudi ticah. Zunaj zelenice' čaka potnika zopet enolična skal- ne bo prikrival njenih napak Tudi Novice" kazale so nata pustinja. Toda naprej je treba iti, in pot se čudno uže večkrat napake, ki so se iz časov prejšnjih vlad zvija po jarkih in dolinah med groznim, fantastiško raz-, ohranile tudi pod sedanjo vlado. Napake zadevajo de vitim in razsedlanim skalovjem, ki je tu zelo visoko in loma sit d p r a s a n j deloma o strmo, tam nekako posneto in zravnano. Oh, gotovo, tranjo upravo to je kos grozne prirode, ki človeka nehote spominja Poglejmo samo, kako se je izvršila narodna enako arabskih strahotnih pripovedk. Še le tedaj, kedar prideš pravnost med Slovenci izrekoma na Primorskem v dolino Fejran, še le tedaj se ti umaknejo grozni obrazi mrtve prirode. V to dolino se pride skozi tesen, rožno- škem in Štajarskem, deloma tudi na Kranjskem? Koro Odveč bi bilo v našem listu ponavijati pravične rudeč granitov preduh. zadnjem koncu doline stoji tožbe našega naroda iz zadnje dobe. Vprašati pa mo silni Serbal, ki ima na stotine samih špicastih stožkov ramo je razumljivo, da se tudi za čas Taaffejevega in skalnatih zob okrog sebe. Bister potok žubori po vladanja nadaljuje nepostavno in zopernaravno ponem zeleni, s pisanim cvetjem posejani ravnici, iz palmovih čevanje koroških Slovencev v tamošnjih ljudskih šolah in akacijevih gozdov pa gledajo raztresene hiše, po ka- da se dalje pusti in trpi državi pogubno poitalijan terih stanujejo pastirske rodovine, katere so se bile o čevanje slovenske mladine na^ PrimorsKem, da raz svojem času naselile v tem pustinjskem raju. mere šolstva tudi na južnem Štajarskem niso veliko (Konec prihodnjič.) boljše? enakopravnosti narodov v uradih celo go Politične stvari. voriti nočemo. In ako preiskujemo, ked6 je temu kriv, ali ne pridemo po dolgih lestvah šolske uprave, prav gori do vrha, do njene glave, do naučnega ministra barona Conrada, ki po teh prikaznih soditi, očividno nima Grof TaafFejeva vlada in podpirojoča večina državnega zbora. dob lj biti m in drž pravičen Da naučni minister v resnici če naše narodne enako pravnosti v šolah, to pričajo neizvršeni sklepi državnega zbora, to kažejo različni odgovori ministrovi glede slo-ustavnem življenji nastajajo v teku ustavnega venskega šolstva, izrekoma ono znano zvijanje mini-vladanja gotova pravila, katera izvirajo iz narave ustav- strovo na vprašanje dr. Tonklija v budgetnem odseku nega vladanja. Vladar in njegovi ministri imajo v državah z ustav letos spomladi Kako malo pa je minister Conrad v druščini sedanje vlade in kot izvrševalec vladnega programa na svojem različnih državah se je ustavno življenje po raz- mestu, to kaže tudi vedenje njegovo nasproti nemškim nim vladanjem ta vrhovni posel deliti med seboj. ličnosti narodov in po različnosti oseb, ki so v rokah konservativcem, to kaže izvrševanje novele k ljudsko imele krmilo držav, in pa po različnosti razmer razvilo šolski postavi, enako pa tudi gospodarstvo Conradovo zelo različno. . na dunajskem vseučilišči, katero je v zadnji budgetni 209 razpravi izvrstno vznačil tirolski poslanec, stari politik prof. Greuter. — In kaj ima storiti tem razmeram nasproti prijatelj naše države, prijatelj miru med na- _ _ ________ _____7 rodi, prijatelj pravice in prijatelj sedanje vlade in si- Weberja~, znanega pristaša levičarjev. V tej deželi steme? ^ 1 1 " "..... v sicer dobri sistemi Najbolj pomenljive pa so mestne volitve v sredi skozi in skozi konservativne Gornje-Avstrijske, katera se vlada po uzorih bivšega namestnika Češke, barona Roke križem držati ali celo hvaliti napake tega ne more in ne smo njen ? da kolikor treba, pravi prijatelj, ampak želeti in prizadevati si mora se odpravijo napake z merodajno osebo z merodajnimi osebami. Kdor je gibanje v državnem zboru pazljivo opazoval, temu ne bo težko prepričati se, da je bil oni črv ki je zadržaval lep razvoj in naravno ojačenje državno-zborske več mrženja in tivcev nasproti desnice in vladi minulih 6 let in ki je bil poglaviteu vzrok nezadovoljnosti v krogih nemških konserva- duh d tem v prvi vrsti pr ot P ati v n a- učnega ministerstva. Nezadovoljneži Lienbacher , Zallinger in še nekaj takih porabi^ so samo položaj, kateremu pravi vzrok je bilo ravnanje raučnega ministra. Ako se opremo na politično upravo po različnih naših deželah omerUi nam je novrstnih stvai so v nasprotji s sedanjo sistemo in katere zadržujejo očivio da se morejo ukoreoinit načela rjih krogih prebivalstva, katera so tem eljna podlaga seda njega vladanja. Poglavitna zapreka zoper razširjenje načel sedanje vlade, bila je v tem , da je bila prisiljena skoraj brez izjeme vladati s s^ 'im vladiirm osobjem. Ta zapreka umlj , kak bilo predra šenjem, deloma vsaj ne da odpraviti čez noč, ker bi vse uraduike ki deloma z navdu mam, vpokojifi a» je smelo po prav spustiti ovoljno služiH prejšnjim siste službe. Pričakov pa se niki deželnih lad oni načel nasproti';e sedanje vlade in da mestijo odločni njeni pristaši , da se premestijo ve kateri so se tudi kasneje p.kazal se vsaj iz novega na- izrečne svoje jasno vidimo, da ima sedanja vlada še zmiraj vlad otuike na čelu nekaterih deželnih Preznane £0 .posebno nam Slovencem vse one osebe, katere po vdern prezi^jo načela prestolnega go vora in druge odlt 5ne izjave sedanje v]ade Uki Ono r°sprotovanje izražuje se sicer pri vsaki pri > katera ima k a bistveno političie jedra pogl p vitno pa pri volitvah. In kaj smo doživeli tu pri zad njih volitvah za državni zbor? Jeli so si bi'i moraU političn mesta štajarska ki v teku let na jugu s pomočjo vladi praznega slovenske ----- na sevem pa s pomočjo konservativnega nemškega pre bivalstva pridobiti merodaj^^ vp le enega sedanji vladi prijaznega poslanca? In Primorska za koliko na predovala je v teku 6 let? Tonkli, Nabergoj, Vitezič in Valussi ohranili so sicer svoje mandate, toda brez zasluge tamošnje vlade In pristaši Coroninij ki v najimenitnejših poli ličnih vprašanjih vladi gotovo nasprotujejo, niso se samo vsi ohranili, temveč so lahonskega Payerja zamenjali z odločnim vladinim nasprotnikom knezom Hohenlohejem, čeravno se je smelo soditi, da bi bil zadostoval mali migljaj od strani Pretisove, da bi bil izvoljen vladi prijazen grof Attems. 3 vlado o tem soditi smo pa gotovo pokli- Koliko more iz prepričanja podpirati sedanj namestnik tirolski. cani Slovenci na Kranjskem Volitve pokazale so, da liberalci niso le ohranili seh mestnih skupin, ampak da so si celo priborili a, in vlada mogla ali hotela konserva- mesto poslanca Janeza barona Giovanellij celo v kmetijski skupini tivcem toliko pripomoči ? da bil veljavni baron Giovanelli zmagal proti glasovi temu Zallingerju propadla sta dva za sedanjo vlado pa tudi ne glede na vladino sistemo zelo zaslužena ministra grof Falkenhayn in baron Pino. Minister Pino propadel je, v mestni skupini Steyer, za katero si je pridooil velike zasluge proti čisto nepo-menljivemu starčeku Wikhofu. Minister Falkenhayn pa je izgubil svoj dosedanji volilni okraj Wels proti svoj čas ne verificiranemu Grossi\ Soglasna poročila trdijo, da sta oba ministra propadla s pomočjo uradnikov. Ako je tako, tedaj se pa /end*^ sme vprašati, kje je ona roka, katera ima skrbeti ?x soglasno ravnanje političnih uradnikov? Tako vprašali so se uže prijatelji sedanje sisteme tudi pri druzih prilikah, na priliko, po poskušenih atentatih v Trstu. Pa kaj se jim je na to odgovorilo. Grof Taaffe ima s predsedništvom dosti posla, on tem je mnogo resničnega vsega ne more sam in ne vsega na enkrat, toda vsaj se da pomagati. Kdor grofa Taaffeja osebno pozna, ne more mu odreči velike nadarjenosti, spretnosti, izrekoma pa toliko bistroumnosti, da najbolj zamotana vprašanja zna izgledno rešiti z malimi besedami , in da ne pride z lepo v zadrego , ampak si hitro zna pomagati. Go tovo pa mu je vsega sedanjega posla v predsedništvu v notranjih zadevah, representance sprejemanja stran'« m deputacij v toliko preveč, da se za važna politična in osobna vprašanja notranjih zadev pri najboljši volji ne more osebno brigati. Zato nastala je uže v merodai-nih političnih krogih večkrat govorica, da grof Taaffe odda posel ministerstva notranjih zadev drugemu, tudi spretnemu pristašu, čula so se uže celo imena grofom Hohenwarta in Clama. Enaka govorica na tudi po zadn h stala je v vladi prijaznih krogih volitvah, in celo nerazumljivo nam je, kako more raz umen človek, ako je v resnici prijatelj sedanje sisteme in hoče njen obstanek v taki izjavi videti Taaffeju nasproten čin. Da se našim besedam o soglasnem delovanji vla-dinih organov ne bode podtikalo kaj druzega , dostavljamo izrekoma, da mora v političnem delovanji političnih oblastnij vladati soglasje od vrha gori doli do zadnjega uradnika; izrekoma mora biti izključeno nasprotovanje političnega uradnika, kakoršno smo videli v naši deželi pred malo leti, kakoršno nam in stavnosti, volilcem nasproti varovati imajo kaže brnskega namestništva svetovalec Winterholler kakoršno nam kažejo zgoraj omenjene volitve. — Politične oblastnije morajo paziti, da se ne godijo protipo- p r o- stost volitve, izključena mora biti vsaka sila, v prvi vrsti ona sila oblastnij samih. Grof Taaffe sam je gotovo pokrovitelj proste volitve in v tem se z njegovimi načeli strinjamo, v napako pa mu moramo šteti, ako dopušča, da njegovi lastni uradniki smejo očividno nasprotovati njegovi sistemi, načelom prestolnega govora, katerim pritrjuje iu za katerih izvrševanje se potezava večina državnega zbora. Glavni poklic večine državnega zbora je tedaj z združenimi močmi in vstrajno delovati na to, da se po besedah cesarjevih na podlagi enakopravnosti pride do miru med narodi, in da se vresničijo vse druge točke prestolnega govora, v ta namen pa tudi odstranijo zapreke, katere nasprotujejo vresničenji očetovske in prevzvišene cesarjeve besede. 210 Naši dopisi. tika nasprotnike med „mladimi" sodelovalci enega naših listov, toda ravno dejanski vrednik »Ljub. Lista ianeževo Brdo na Notranjskem. (Javna zahvala.) izvalil se je v onem gnjezdu, kjer so bili najhujši Podpisano županstvo šteje si v sveto dolžnost, s tem nasprotniki grofa Hohenwarta in dr. K. Blei- slavni c. kr. kmetijski družbi kranjski, katera je tu- weisa, nasproti pa se ne more ne prejšnjemu in ne v v s j 1« y • . • % • /< w • . . • « i • « . « • • kajšnji občini knjižice: »Opis sadjereji škodljivih mr sedanjemu politiku n Novic očitati, da bi ne bila zmiraj česov", »Mlekarstvo" ter »Stelja in gnoj", vsega skupaj neomahljivo stala za grofa Hohenwarta, v prvih vrstah 20 odtisov brezplačno bila podariti izvolila, javno potjo preiskreno zahvaliti se. Bog povrni slavni družbi ta velikodušni dar stotero! Županstvo občine na Janeževem Brdu 29. junija 1885. njegovih pristašev tudi v slabih časih. Pa Lj. List" našel je tudi dlako v vrstah „Novic" i ker so te omenile govorice da znal ministerski Vipave 30. junija Dne 7. julija, to je v torek obhajal bode prečastiti gospod Josip Nakus, duhovni svetnik in župnik na Planini pri Vipavi, ravno tamkaj slovesno 50letnico tamošnjega svojega službovanja. Priprave za to izvršujejo se izvanredne. Ob- planinskim „častnim še predsednik grof Taaffe, ki je sedaj tudi vodja ministerstva notranjih zadev, morebiti oddati ta svoj drug posel drugemu »odličnemu politiku" izmed posla niških krogov. Kdor je dotičen članek v »Novicah" bral in videl f činski zastop imenoval ga je da smo glede dogodeb pri zadnjih volitvah v soglasji z drugimi veljavnimi listi naše stranke obžalovali, da sedanji vladi smejo še nasprotovati njeni občanom". dolgo! Bog ohrani sivolasega starčeka lastni politični uradniki iz pali tega pa smo skle 5 da se more grof Taaffe osebno premalo bri Danes popoludne prenesli Kranja 28. junija. smo K večnemu pokoju truplo umrlega meščana in karnarja gospoda Seb. Šavnika, ki je po kratki bolezni umrl v visoki starosti 85 let. — Kako visoko so cenili pokojnega očeta našega ljubljenega župana doma in daleč okrog, pričal je veličasten in sijajen pogreb, katerega se je vkljub slabemu vremenu vdeležila brezštevilna množica meščanov in pa vnanjih častiteljev pokojnega od blizo in daleč. Blag bodi spomin zaslužnemu pokojniku! Ljubljane. (Preč. gospod knezoškof dr. Misija) prevzel je pokroviteljstvo delavskega društva v Šentvidu pri Ljubljani in mu je podaril 50 gold. — V nedeljo pa je g. knezoškof blagoslovil kapelico ss. Cirila g a ti za take važne stvari, in z najbolj dobrohotnim namenom za grofa Taaffeja, za njegovo sistemo in dr-žavnozborsko večino omenili one govorice, pač ne bo mogel razumeti, kako bi nepristransk čitatelj iz onega stavka mogel podtikati to, kar nam je podtika i da srd govori iz vsake vrste in ne n Lj. List". Vidi se j * kateremu bi mogla Ce trezen razum o nalogi lista pripadati najvažnejša naloga med slovenskimi listi, nam „Lj. List4 iz groba kliče pokojnega očeta dr. Bleiweisa, zadovoljni smo s tem, vsak trenutek umak nemo se preradi bivšemu politiku H Novic u 1 vsaj imeli mnogo hvaležnejšega posla. Toda nasproti bi zopet in Metoda pri oo. Lazaristih. in mladimi" f (Ljubljanski List) razun druzih bojnih člankov prinaša v svoji 142. številki med domačimi stvarmi srdit članek, kateri se v prvi vrsti obrača zoper nek ljubljanski dopis „Pražke Politike", ki podaja posnetek borbe zoper in za kandidaturo prof. Šukljejevo v državni Ljublj. List" prišel je zavolj te kandidature v dr. Bleiweisu ne mogli privošiti pogleda na delovanje »Ljub. Lista", lista, ki je med našim narodom po večinoma prestanim nasprotji med „starimi" brez razumljivega povoda sejal nov razpor, ki je spod kopaval veljavo po vsi deželi ljubljenega go spoda deželnega predsednika bolj, kot naspro ten mu n Slovan pa tudi bolj kot vsi našemu narodu zbor. sovražni nemški listi. Koliko dobrega bi bilo mogoče doseči po n Lj. Listu .t nasprotje tudi z vso našo konservativno stranko, ker ravno pri tej prof. Šuklje uže od prejšnjih časov ni vžival zaupanja. Ne čudimo se tedaj »Ljub. Listu", z bojaželjno svojo roko seže tudi po »Novicah", tudi to poseganje „Lj. Lista za daljno bodočnost našega naroda, ako bi bilo pri njegovem vredništv nekoliko dr. Bleiweisove očetovskega duha, obsegajočega ves naš mili narod Pa tako pa so se žalibog is k po Novicah" je prav ne- protnik in koneč Da bil tud ven srečno. — „Novice" milujejo gosp. deželnega predsednika, da je dopustil v „Ljub. Listu" politikovanje na našli povsod dar kmalu drugače! (Gospod deželni predsednik baron Winkler) se je vrnil včeraj zjutraj z Dunaja, kjer je po opravkih bival 3 dni. (Kmetijski pouk za učitelje na Slapu.) Deželna račun deželne vlade, kakoršnega bi mu njegov in našega naroda najhujši nasprotnik ne bil mogel boljše preskrbeti. Venec te politike bila je kandidatura prof. Šukljejeva — v resnici past precej neukretno nastav- predsestvo doposlaio je c. kr. okrajnim šolskim sve-ljena naši narodni stranki, katere pa edini »Ljub. List" tom sledeči razglas: Kakor poroča kranjski deželni ni hotel videti. odbor v 8. dan junija t. 1. št. 3695, bode letos prak Vsaj v čast svoje politike si ne more prištevati tični kmetijski viši pouk v deželni sadjarski in vinar-List", ako ni znal preračunati si neizogibnih po- ski šoli na Slapu vršil se od 17. avgusta do 5. ako ,,Novice sledic one nesrečne kandidature; zato mu pa tudi slovensk politik ne bo štel v čast, Slovenca" in pa „S1. Nar in tako dalje in j? in „Slovana" s „ Škratom septembra. V ta tečaj bode kakor vlani tudi letos sprejetih 14 učiteljev, ki v zavodu dobe hrano in stanovanje zastonj. Tisti učitelji morajo udeleževati se n Ljublj deva v eno vrsto in celo v eno vrsto z teoretičnega in praktičnega pouka ter koncem tečaja podvreči se skušnji, o katere vspehu ravnateljstvo Wochenblattom" in „Neue Presse itd Mi onega citata o soglasji slovenskega slovstva drugače 5 kakor d poslušalcem izroči spričevala. Stroški za pot se povrnejo, kolikor bode mogoče. Ker rečena šola potrebnega gledč kaudidature v dolenjskih perila nima, naj vsak učitelj za svojo rabo sabo prinese dopisa v ^Politiki" nam no pač nismo mogli razumeti mestih oziroma glede provokatorične bojaželjnosti v «Lj Listu Enako ponesrečilo se je Listu u očitanj da so brisače in servijete. To se c. k. okr. šolskemu svetu naznanja ter nalaga, da ljudskim učiteljem svojega okraja takoj poroča o bodočem tem pouku ter kakošni politiki grofa Hohenwarta in dr. Bleiweisa nasprotovali so prošnjam pogoji. Prosilci naj svoje do kranjskega vsi slovenski listi. Res je, da sta imela oba ta poli- deželnega odbora obrnene prošnje vložijo do 15. dne —t 211 julija pri c. kr. okr. šolskem svetu, katere pa (Gosp. dr. Ljudevit Crobath), advokat na Dunaji naj s prikladnimi nasveti nam predložijo vsaj do 20. in upravitelj ustanovnine Knafelnove, umrl je julija t. 1. Konečno se še pripomina, da tudi učitelji, dne 23. junija. Pokojni, rojen Ljubljančan, bil je brat ki v dobi za tečaj določeni še nimajo šolskih počitnic, naše zaslužne pisateljice gospe Luize Pesjakove. Lahka morejo prositi in smejo za dobo tečaja dobiti odpust, mu bila žemljica! Če so bili vanj vsprejeti. — (Vreme) postalo je za košnjo jako neugodno, (Skušnje v tukajšnji podkovski šoli) vršile so ker več dni zaporedoma uže imamo dan za dnevom po- se dne 26. in 27. junija t kr. deželna vlada ime novala je vodjo podkovske šole dr. vit. Bleiweisa prvo-sednikom, gospode c. k. deželnega živinozdravnika Wag-nerja in učitelja podkovske šole Slegelna, pa članom izpraševalne komisije. 26. dne junija delalo je skušnjo iz podkovstva 28 kovačev, vsi Slovenci iz Kranjskega, kateri se pa niso izšolali v podkovski šoli. Razun treh, kateri zamorejo poludne naliv z viharjem in bliskom. » Kres. u Leposloven in znanstven list. Sodelo Dav. Tr vanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika stenjaka ureduje dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. prof. v Celovci. Obseg 7. številke: „Arabela." Roman. sala Pavlina Pajkova. (Dalje.) bežni. A. Pin. Spi Pesni mladeniške lju-Stari Džuldaš in njega sin Mamet." po 12. ministerske naredbe od 27. avgusta 1873 po preteku enega leta skušnjo ponavljati so bili vsi zadostno izvežbani. 27. junija pa je bila skušnja za sicer devet Povest iz življenja v srednje-azijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec. (Dal.) A. Napitnica. Kostanjevec. Božja poezija učence podkovske šole. Bilo jih je enajst, in Kranjcev, eden Primorec in eden Bošnjak iz Banjaluke. Osem je bilo štipendistov, trije obiskali so šolo na svoje stroške. Izprašani so bili iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. prav dobrim vspehom prestali so skušnjo: Babič Janez iz Kranja, Brajda France iz Gorele, Samide Andrej iz Staregaloga, Funtek. ljavec. . ti. - ,1 LJKJ£JJ(X ^/UUaiJU . A k. Narodne pripovedke." Priobčuje Mat. Va n našem literarnem gospodarstvu. u Spisal Fr. Podgornik. (Dal.) O rastlinskem vprašenji. Spisal M. Cilenšek. n a.k.j moumoflum t^iuuvuji. Noriški Tauriski niso bili Kelti". Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.) Fekonja. Što, kaj, ča." Spisal J. Šuman. r> Urbančič Valentin iz Brezovce, Valenčič Ivan iz Hrušice na Primorskem Stariha Matija iz Coklevc. dobrim vspehom: Firic Anton iz Banjaluke (Bosna) Kogovšek Miha iz Dravelj Vidmar Janez iz Praprot. zadostnim vspehom: Grelio Jože iz Borovnice, Žumer France iz Viševka V spomin sv. Cirila in Metoda." Andrej Drobnosti. — Izhaja v mesečnih zvezkih na polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gold. na gold. na pol leta in se tudi lahko po snopičih po 40 kr. v knjigarnah kupuje. Tudi letnik 1882., 1883. leto, in 1884. se še dobi, in sicer po 3 gld., prvi letnik nam je pa pošel. ? Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja Cesar podal se je v Išel, cesarjevič (Zarad osnove obrtnijskih zadrug), potoval je Murnik pretekli teden v imenu trgovinske zbornice v gaškem okraji nike povabilo na 22 je c. k. okr. glavarstvo dotične obrtna 23. dan junija v junija, v Lož s cesarjevičino pa se je vrnil z Ogerskega nazaj v La ksenburg. — Druga nadomestilna volitev, namreč ona na mesto odstopivšega Schoffelna izvršila se je po precej hudem boju med liberalci in protisemiti, konečno zmagal je vendar liberalec nižeavstrijski, deželni posl nec Fisch pa s pičlo večino 26 glasov Lev Logatec, na 24. dan junija pa v Idrijo. Razgovorov vde- čargki Usti trudij0 8e v svojem zagovarjanji levičarsk ležilo se je veliko število obrtnikov in pa en zastopnik edinosti ali „zedinjene levice" kazati javnosti, kolika so okrajnega glavarstva in izrekli so se obrtniki zbrani v Logatcu, da osnujejo dve zadrugi, oni v Ložu da jejo tri zadruge zadruge, oni v Id pa da osnujejo s t (Ogled za določevanje črte nove okrajne ceste z Zirov v Logatec), sklenj v deželnem zboru prične se dne 13. j ulij Razun vdeležencev, cestnih odborov deželni zbor za ta ogled in političnih oblasti omočil je gg. poslance: dr. Samec a, FaberainM.Lavrenčiča in pa poročevalca in inženirja deželnega odbora. (lzvrševalni odbor narodnega kluba) zboruje danes, da stori dokončne sklepe zarad volitve v gorenjskih kmetijskih občinah. Kandidat, ki se bo pri-poporočil za to volitev, določil se bo po željah večine edinosti ali „zedinjene nasprotja med njenimi poslanci. Posebno se hudujejo sedaj časniki Pickertove stranke nad Chlumeckyjem, ker ta se očitno protivi prizadevanju levičarske poslance slišati v protiavstrijski tabor, za njim pa je morebiti 30—50 poslancev. To pa bi bila ravno ona iz levice izrastla srednja stranka, na katero se hoče baje grof Taaffe posebno opirati pri svojih večjih političnih akcijah Tudi o osebi prihodnj med časniki. Vladni krogi baj predsednika pričel se je 3 dr. Smolki ker je bil uže v minulem za uže razgovor niso posebno naklonj sedanji preprizanesljiv proti surovosti levičarj pa se je število Knotzevcev še prav izdatno pomnožilo volilcev ? zato trdno nadejamo ? da se bodo ? vsi oni volilci večino vedoč, imeli drugače namene » zložili z sloga svojo zasluženo čast Gorenjci! rešite volitvi! 4 « v Janez Schuller, župnik Trebeinem Mokronogu, neomahljiv rodoljub, izgleden duhovnik in zato se ozira vlada po odločnejši osebi za to mesto toda najti jo bo težko, zato pa še zmiraj ni nemogoče, da ostane predsednik dr. Smolka, pa z odločno naročeno napotnico. — Minuli teden proglasili so časniki skupni pastirki list vlani na Dunaji zbranih škofov (na čelu jim kardinal knez Schwarzenberg), v katerem je najbolj pomenljiv stavek, ki priporoča slogo med različnimi na-rodi. — Ta izjava bode zopet levičarske časnike, ki ne ljubljenec umrl zjutraj faranov vsih . junija, svojega godu letu svoje starosti, poznali nehajo zagovarjati boja med narodi do skrajnosti pa uri dolgi bolezni nad vladanj a nemščine svetovalec Lienbacher? Kaj bo k temu rekel dv Blag mu spomin Moravska V Brnu, kjer županuje c. kr na mestništva svetovalec Winterholler, napravili so ta 212 mošnji Velikonemci shod Velikonemcev vse dežele krinko neke 251etnice. Češko prebivalstvo brnsko ve da ni gledalo take sovražne jim demonstracije prišlo je tako daleč da javn i JV, mau UC11UO, ua J C lilUJL iXl\J mir in nekaj oseb se je zaprlo s se in moralo vojaštvo varovati državam ne bo spremenilo mnogo prijazno zvezo z Laško, Nemško in tega sledi samo po sebi, da ne bo iskal Kusko. Salisbury hoče Avstrijsko in iz katera Nemška oslabelo, tako, da mu Cesar Viljem, čegar zdravje je zelo ojske z s prejšnimi državami v ozki zvezi. nova vlada je postala hoja že skoraj ne mogoča m da se mu jedi ne prilegajo več, podal'se je v toplice E m s, da bi s pomočjo kopanja in pitja ta- mosnjega vrelca zopet okreval. Poročila o vspehih pervih par dni njegovega bivanja v toplicah so sicer Drugačo politiko pa namerava neki 7aeijatLV3^tu- Tam hoče Dongolo na povelje prejšne zapuščeno zopet zasesti ia v obče zbrisati sramotne maroge prejšnje politike v Egiptu. S tem bodo Angleži gotovo zadovolj vitega Mahdija ne bo — predrago ako kaznovanj silo povoljna, kažejo pa tudi nevarnost oslabljenja cesar jevega Spremljajo ga trije odlični zdravniki, izmed Starišem in VarilllOm gluhonem1'll in vt vlf, nePrene>ina v cesarjevi bližini, da tfzrih nt.rnt vse zaukazuje m opazuje cesar more prihodnjo Laška ga ojačiti za ojemu koncu in le največj ekaj Vse kaže, da se stai pozornost slepih otrok kr. deželna vlada za Kranjsko mesecev morebiti še za zpisuje mesto grofinje Stubenbergove in dve mest o gotovo nevarno mu zimo Hol dheim Ministerska kriza končala se da je predsednik Depretis sam prevzel tudi stvo unajnih zadev pozvan ta j je s tem, minister-za pravosodnega ministra pa je želni odgojjlrici v Li 12. leta starosti. ustanove za gluhonem v c. Franc de Sprejemajo se otroci od 7. do Starši ali njihovi namestniki Tud za Avstrijo pomenlj so otroke ali j ovance prositi za sprejem ki hočejo za svoje dogodbe z severno amerikansk^m poslanikom K el e j -om Ta, M je imenovan za laško kraljestvo, tam pa se ie kot dober katolik preglasno izrekel za katerim treba priložiti krstne liste, spričalo kozah, ubožne liste in po farnem uradu podpisana, ter naj prošnje, stavljenih s tem pa proti veljavnosti kraljeve etno vlado po c. okrajnem zdravniku y 1 » • o- papezevo zemlja. Laška vlada izrekel se je tedaj, da ne sprejme tega poslanika. Po tem imenovan je bil za avstrijskega poslanika na Dunaji, tukaj je pa zopet ugovarjal poti zdravniška spričala o otrokovi izroče pri dotičnem Ljubljani pri mestnem magistratu do 25. julija t, 1 ivosu m njegovem zdravj okrajnem glavarstvu, v poslanik ker bi se v tem uvidela laškemu kraljestvu sovražna demonstracija. Tako je bila nehote prisili*™ tudi avstrijska vlada, - -- -- g Enako je razpisanih več mest baron Karol Flod ustanove za slepe v odgoji Sprejemajo se otroci tudi v starosti od volji čanj Amerikanci opske diplomacije da tudi nji ta poslanik ni po še ne poznajo običajev inmol- Stariši ali njih namestniki i v Lincu. do 12. leta ki hočejo za svoje otroke i__i...- a!1' varovance p ložijo krstni list, spričevalo o stavljenih kozah deželi Spanjska Kolera se širi bolj in bolj po vsi st morajo prošnje, katerim naj pri ubož potem zdravnikovo spričevalo o otrokovem zd ministra podala sta se v Murcijo z izdatno denarno podporo za obolele m njihove družine Madridu vendar-le raste nezadovoljnost s sedanj tudi republikanska stranka kolere vse dru , pa v _) vlado, se zelo giba. Ker se vsled in o njegovi izobražijivosti varstvu, v Ljubljani pa po julij t podati c. po dotičnem okrajnem gla mestnem magistratu do 25 deželni vladi bo obrtnija zgod tudi odvrniti. države zapirajo proti Španjski trpela , trgovina in promet v obče, toda takih ne- n a j b o 1 j rudeča republika francoska ne zna tedaj se vidi, da je nezadovoljnežem kolera samo dobro došla pretveza Angleška rovati proti vladi delovanje. ,Vse kaže, da se v Novo ministerstvo pričenja svoje Hektoliter 7 gold. 79 kr. 63 kr. Žitna cena v Ljubljani 24. junija 1885. pšeoice domače 7 gold. 15 kr turšice 5 gold. 50 kr. rži 5 gold. 36 kr banaške soršice 6 gold. razmerah prosa 5 gold. 85 kr ječmena 4 gold. 87 kr unajnim 57 kr ajde 4 gold. 71 kr Krompir 3 gold. 93 kr. 100 kilogramov ovsa 3 gold - - »l ljli i lu O koncem kakor da bodo „Novice prvega polletja uljudno vabimo k naročbi Novic j: ------J v i . _ njih delokrog odkar zhajajo tudi vprihodnje prinašale zanimivega brez političnih vprašanjih poducnega in novega druzega priporočila 1 kar pada v in se neomahljivo držale starega našega gesla Pri za vero priliki izrekamo tudi vsem hodile bodo pa enako trdno svojo staro pot dom ' cesarja najgorkejo zahvalo in jih prosimo tudi še daljne prijazne podpore Naročnina „Novicam" ----'- gospodom dopisovalcem in sploh prijateljem Novic u po pošti prejemane — —___________ v tiskarni Udje c ostane stara in veljajo z „Oglasnikom četrt leta gld 30 kr k. kmetijske družbe dobivajo »Novice na Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več za en gold 11 ceneje v Naročnina tiskarne v Ljubljani naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove Vredništvo in opravništvo „Novic" Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani