stev. Z63.
O Ljubljani, v soboto, dne 14. novembra 1908.
Velja po poŠti:
ua telo leto naprej	K 26-—
&a pol leta „	„ 131—
sa <etrt leta „	„ 6-50
?vS en mesec „	„ 2-20
V upravniStvu.
ta celo leto naprej	K	22 40
sa pol leta „	„	11-20
Ietrt leta „	„	5 60
en mesec „	„	t'90
't*. 00SIIJ. na dom 20 h na mesec.
iftosamezne Stev. 10 h.
OredniŠtVO I* * rtoprtar|e*lh ulicah St. 1 (vhod tet
„,,=■- dvorlUe nad tiskarno). — Rokopisi s t
»e tfralajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UrednIJkega telefona Itev. 74.
Pob list za slovenski narod
Leto xxxui.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-iavljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemšl nedelje in praznike, ob pol 6. ur! popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah itev. 2. —
■--Vsprojema naročnino, Inserate
reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188.
J*" Današnja številka obsega 18 strani
Dr. Susteršič o ljubljanskih dogodkih.
(Govor dr. Šusteršiča v delegaciji dne .30. oktobra. — Po stenografičnem zapisniku.)
V razpravi o vojnem proračunu je delegat dr. Susteršič govoril sledeče:
Jako žalosten in neprijeten dogodek daje mi povod, da se oglasim v tej raz-piavi. V času od 18. do 20. septembra t. 1. so bile v Ljubljani demonstracije, žal, v zvezi tudi z izgredi proti lastnini nemških someščanov.
Da odstranim vsak dvom o namenu svojih izvajanj, čutim dolžnost izjaviti z vso odločnostjo, da najodločneje, najostreje in brezpogojno obsojam take in enake izgrede, naj pridejo od katerekoli strani. Naj so izgredi slovenski, nemški ali od katere strani koli, naj se vrše v Ptuju, Celju, Mariboru ali v Ljubljani, obsojam jih najodločneje in sem jih tudi takoj obsodil, ko so se vršili v Ljubljani. Takih izgredov ne opravičujem tudi ne 7. izrednim narodnim navdušenjem, ker se s tem narodno čustvo, ljubezen, udanost do svojega naroda onečašča in blati.
Obžalujem torej take izgrede in le slaba tolažba je, da so bili ljubljanski izgredi le posledica drugih izgredov.
Toda, gospodje, tukai gre za nekaj povsem druzega. O izgredih ne govorim, o teh se je dovolj in preveč pisalo. Zagotavljam pa, da so večji časniki ljubljanske izgrede nmogo pretiravali in povekšavali. Toda to je druga stvar.
Nekaj pa se je zgodilo v Ljubljani, kar nikjer drugod, in o tem hočem govoriti.
Streljali so na ljubljanskih ulicah in padli ste dve žrtvi. Vojaki so dne 20. septembra rabili orožje, dve osebi ste bili ustreljeni, več pa težko ranjenih.
Gospodje! Strahota vojske je gotovo velika, najstrahovitejše pa je. ako vojaki obrnejo puške proti sodržavljanom, ako vojaštvo preliva kri svoje krvi, ako vojaštvo reže v svoje meso.
Kjer se zgodi kaj tacega, tam ni nobena preiskava prestroga, da se dožene, ali je bilo tako postopanje po razmerah v istini potrebno.
Javni mir in red morata biti seveda
vedno zagotovljena, v tem smo vsi edini in to izpoveni glasno tudi tukaj.
Ali pa je bilo, gospodje, za vzdržava-nje reda in miru potrebno streljati na ljudi, kar je 20. septembra zvečer storil v Ljubljani poročnik Mayer, to je drugo vprašanje in o tem moram danes govoriti.
Najprvo moram kratko opisati one dogodke. Omejim pa se le na oddelek poročnika Mayerja, ki je oddal usodepolne strele. Samo to hočem opisati gospodu vojnemu ministru.
Situacija je bila ta: Dogodki so se vršili ob Ljubljanici. Na levem bregu je Marijin trg s frančiškansko cerkvijo in Prešernovim spomenikom; od tukaj je frančiškanski most na desni breg Ljubljanice, v ravni črti Stritarjeva ulica do glavnega trga. Na levo od mosta je takozvani Šolski drevored ob desnem bregu Ljubljanice proti Pogačarjevem trgu. Tukaj so se godili vsega obžalovanja vredni dogodki.
Dne 20. septembra je bila nedelja, mnogi liudje so se vračali zvečer z izletov v okolico in vsled dogodkov 18. in 19. septembra so bili nekateri še vedno razburjeni. Zato so se ustavljali nekoliko na Marijinem trgu in okoli Prešernovega spomenika. Oddelek poročnika Mayerja je dobil ukaz, da izprazni Marijin trg in množico potisne črez most. To je oddelek tudi storil. Poročnik Mayer je šel s svojim oddelkom proti množici, ki se je rada umikala. Ljudje so bežali pred vojaki ln ko so bili onostran mosta, se je to-le zgodilo: Ljudje so se obrnili na levo v Šolski drevored in voj poročnika Mayerja je krenil za njimi. Dočim je oddelek, podeč ljudi črez most, korakal v fronti proti Stritarjevi ulici, torej proti Glavnemu trgu, obrnil se je na koncu mosta na levo iu bil v fronti proti Šolskemu drevoredu, oziroma Pogačarjevemu trgu. Na levi je Ljubljanica, takoj na desni vsporedno 110-ya, po potresu zidana mestna hiša, v sredi Šolski drevored, dalje Pogačarjev trg, nasproti v ozadju semenišče, na desni roki Pogačarjevega trga stolna cerkev in knezoškofijska palača.
Vojaki so torej stali na koncu mosta s fronto proti Šolskemu drevoredu in pred vojaško fronto v Šolskem drevoredu med Ljubljanico in mestno hišo zbrani ljudje šest do deset korakov pred vojaki poročnika Mayerja.
I11 tukaj se je izvršil neverjetni dogodek. Poročnik ie dal oddelku povelje
»streljati«. To povelje so vojaki slišali in pripravili puške za streljanje. V istem hipu pa je množica pričela bežati. Ko je množica bežala, so vojaki posamezno streljali na bežeče ljudi, kakor lovci streljajo na zajce.
Jaz tedaj nisem bil v Ljubljani, odpotoval sem na Dunaj. O dogodkih sem čital na Dunaju. Ko sem se povrnil v Ljubljano, sem stvar preiskaval in se moral čuditi. Ko sem čital na Dunaju, da so vojaki streljali, da sta dva mrtva in več ranjenih, sem bil prepričan, da se je moralo kaj izrednega zgoditi, da je množica napadla vojake, da je v Ljubljani prava ustaja. četudi tega nisem mogel umeti. Živim namreč v Ljubljani že do 40 let, poznam ljudi in sem bil začuden, da je kaj takega mogoče v Ljubljani. Toda moral sem misliti na ustajo, ker drugače si nisem mogel tolmačiti streljanja. Osebno pa sem se prepričal na lici mesta, da so vojaki streljali za bežečimi ljudmi, gospod vojni minister je sam potrdil, da je bilo tako; v odseku je namreč izrecno navajal, da so vojaki desetkrat posamič ustrelili za bežečimi. (Čujte!) Gospodje! Da so vojaki res streljali na bežeče ljudi, mote se prav lahko dokazati. Najboljše priče so ranjenci in oba mrtveca, ker vsi so bili zadeti odzadej. (Čujte!) To so dokazali veščaki, konstatovali zdravniki.
Po moji sodbi je prvi odgovoren poveljnik, in ta je bil poročnik Mayer. Seveda so vojaki potem morali iskati izgovorov, nagibov in povodov, da se opravičijo. I11 g. poročnik Mayer se je izgovarjal, kakor je sploh navada pri takih prilikah. Rekel je, da ni zaklical »ogenj«, ampak le »streljati«, in da so potem vojaki-začeli streljati. Častnik se torej izgovarja na vojake. Konštatujem, da priče res niso slišale povelja »ogenj«, ampak le avi-zo »streljati«. Isto trdijo tudi vojaki, ki pa kot udeleženci niso zanesljive priče. Častnik je torej le napovedal »streljati«, vojaki pa so sami začeli streljati. To pa je ravno jako važen dokaz, da ni bilo pravega vzroka za streljanje. Ko bi bil zadosten vzrok, zaklical bi bil častnik tudi povelje »ogenj« in ne le avizo »streljati«.
Gospod vojni minister je sam priznal, da je bila napaka, ker so vojaki streljali, ne da bi bilo dano povelje »ogenj«.
Drugi izgovor, ki ga navajajo, je ta, da trdijo: Vojake je množica napadla, kamenje metala na vojake, pretila s silo itd.
Saj je mogoče, da so metali kamne na vojake. To bode dognala sodna preiskava.
Toda, gospodje, v trenutku, ko je poročnik Mayer zaklical »streljati«, na njegov oddelek ni padel noben kamen, vsaj dokazano to ni. Nihče ni dokazal, da bi bili ljudje metali kamne na vojake, ko so drvili demonstrante čez most, ko je oddelek zavil na levo in v fronti se obrnil proti množici in ko je bilo dano povelje »streljati« !
Saj tudi ni nobeden ranjen od sedmerih vojakov, ki so streljali. Trdijo sicer, da je bil en vojak ranjen na prstu. Sodna preiskava je dognala, da ni bil nihče ranjen in da na tem mestu in v okolici sploh niso našli nobenega kamna. (Čujte!) Ko bi bili metali kamne, morali bi jih najti, in vojaki sami bi mogli shraniti taka »corpo-ra delieti«. G. vojni minister sam ni trdil, da so v kritičnem trenutku kamni padali na voj poročnika Mayerja. Izjavil je le: »Da je moralo v kritičnem trenotku kamenje padati na voi poročnika Mayerja, vidi se jasno.« To se pravi z drugimi besedami, da se le zdi, da pa ni dokazano, ker ni nobenega dokaza.
Gospoda! Kamenje so pač metali na vojake 11. pr. na Miklošičevi cesti, torej v čisto drugem delu mesta. Vsi nepristranski svedoki se pa strinjajo glede tega, da v kritičnem trenutku ni padel noben kamen na vojake, ki prihajajo tu v poštev. Tudi ni bil. kakor omenjeno, nihče poškodovan, in na kritičnem mestu niso našli nobenega kamena. Vsled tega, gospoda moja, je evidentno nekaj drugega nego kar je ekscelenca vojni minister trdil v vojnem odseku. Ni torej dokazano, da je v tem hipu na ta oddelek letelo kamenje, nasprotno, "otovo je, ker potrjeno od cele vrste nepristranskih prič, da se ni metalo nič kamenja, in očitno je, gospoda moja, da se je brez vsakega zadostnega razloga streljalo na bežeče ljudi.
Gospoda! Ako se njegova ekscelenca v tem oziru sklicuje na predpise o asistenci, bi jaz pred vsem omenil, da ni bil tako prijazen, da bi nam te predpise do-slovno prebral; ti asistenčni predpisi, kolikor je meni znano, niso bili objavljeni. Res se dotične določbe glase, da se ima rabiti orožje, če je bila četa dejansko in-sultirana — to pa se pri tej četi, v kritičnem trenotku vsaj, ni zgodilo, nadalje, če ljudstvo pritiska proti četi.
Ako se zelo ne motim, pa velja slednje le z gotovim pogojem, če bi s tem mo-
LISTEK.
GtlBko pismo.
Krakov, 10. listopada. Deželni zbor — odgoden. — Važni sklepi zadnje sesije. — Organizacija bojkota pruskih izdelkov. — Akcija za raznem-čenje kolodvora v Krakovu. — Zakaj je Skallon zopet odprl poljske šole? — Anarhija v Česinu, — drugi Ptuj. — Umor iti rop v krčmi. — Druga zima v Galiciji.
V sredo, dne 4. novembra, je deželni zbor v Lvovu zaključil začasno svoje zborovanje. — Na cesarjev ukaz je deželni zbor odgoden. Ko se je bil deželni zbor zbral na prvo zasedanje, je bilo pričakovati, da bo takoj zopet zaključen! Na dnevnem redu so bila zelo kočljiva vprašanja: volivna in občinska reforma. Ker konstelacija poljskih strank ni bila ugodna za rešitev teh predlogov, so na prizadevanje ljudske stranke s poslancem Sta-pinskim na čelu obe reformi odložili na i. 1910 in 1911. Rusini so nastopali zmerno in kazali mnogo dobre volje za ugodno rešitev rusinsko-poljskega vprašanja. Da se narodni in politični položaj
ne poostri, je deželni zbor odložil vsa politična vprašanja in rešil več jako važnih gospodarskih vprašanj, tako budget za pretečeno in tekoče leto; dalje je sklenil novo lovsko postavo; zelo važen ne samo za Galicijo, ampak za celo Poljsko je bil sklep, da se Krakov, »srce in zaklad« Poljske razširi v Veliki Krakov. Krakov jc bil že dosedaj kulturno središče vseh Poljakov, toda ni imel pogojev, da se dalje razširja in dobi značaj evropskega mesta! Združen s sosednimi občinami pa se začne nova doba v razvoju Krakova in ves narod poljski je z navdušenjem pozdravil ta zgodovinski fakt. Prišlo je tudi šolsko vprašanje na površje in poslanci so soglasno zahtevali revizijo deželnega šolskega sveta iu reformo šolstva.
Na barbarsko zatiranje poljskega naroda v Poznanju so odgovorili v Galiciji s splošnim bojkotom pruskih izdelkov. Bojkot zavzema vedno bolj realne oblike. Tako so zadnje dni ustanovili v Lvovu posebno »Bojkotno organizacijo«, katero vodijo zelo visoko stoječe osebe iz vseii krogov. Ta je začela z izdavanjem informativnih tabel za tiste trgovce, ki morejo dokazati, da iz Nemčije ne naročujejo ni-kakega blaga. V najkrajšem času izdajo posebno brošuro z navodili za bojkot m vse sloje. Še ta mesec skliče organizacija
v Lvovu velik shod, da se narod navduši za bojkot. Bojkot pridobiva vedno več simpatij po deželi. Upajo, da bo bojkot uspešen in da se posreči oprostiti se jarma nemške industrije in dvigniti domačo industrijo. Ker je pa domača industrija še zelo na nizki stopinji, si pomagajo začasno s češkimi izdelki in skušajo navezati kup-čijske zveze z angleškimi trgovci.
V Krakovu se je ustanovil poseben komite za raznemčenje kolodvora! Napisi so dosedaj dvojezični in uradnikov velika večina Nemcev! Komite zahteva od ministrstva in žel. ravnateljstva samopoljske napise in poljsko uradništvo!
Skallon se je naenkrat premislil in je 5. t. m. dovolil otvoritev poljskih privatnih šol in analfabetičnih kurzov v Varšavi in na deželi. Zanimivo je izvedeti, kaj ga je nagnilo k temu koraku, ki je zbudil veliko začudenje pri vseh Poljakih. Sam oficielno zatrjuje, da dovoli otvoritev šol, ker so vse poljske političine stranke v vseh časopisih solidarno prijavile oglas, da ostro obsojajo vsako agitacijo za bojkot ruskih državnih šol in napade na ruske dijake. Poljski časopisi v Galiciji zatrjujejo, da je Skallona omehčal veter, ki zadnje dni silno piha iz Petrograda. V Rusiji je naenkrat nastalo zopet veliko navdušenje za pan-slavizem in da ruski car zopet pridobi oče-
tovsko zaupanje slovanskih narodov, ni samo gorko objemal — srbskega kraljeviča — ampak namignil tudi Skallonu, naj za enkrat odneha! — Poljski poslanci v dumi bodo imeli jako težko stališče z ozirom na sedanji politični položaj v Rusiji; ne morejo govoriti niti za niti proti Avstriji in aneksiji, zato so sklenili molčati.
Naš Ptuj izkušajo že več dni Poljaki
v Česinu v Šleziji. Nič boljše se jim ne godi, !kakor se je Slovencem v Ptuju! Kakor »Ciril-Metodova« takrat v Ptuju, je zadnje dni oktobra zborovala poljska »Šolska Matica« za Šlezijo v Česinu. Med zborovanjem v »Narodnem domu« so nemški tolovaji pobili vse šipe. In od 1. t. m. vlada tam popolna anarhija! Zupan, vsenemec, vzdržuje pravo izjemno stanje med Poljaki. Cel teden napadajo vsenemški kul-turouosci Poljake na ulicah, pobijajo jih ter demolirajo njihova stanovanja. Policija nastopa popolnoma pristransko na korist vsenemccv. Mirno gleda, da Poljake pretepajo. Ko je delo opravljeno, aretira Poljaka, Nemec pa svobodno razsaja dalje. Poljsko časopisje jc do vrhunca ogorčeno in strastno napada vlado, ker ne poskrbi za življensko varnost Poljakov.
Strašen umor, združen z ropom se je dogodil v noči od 5. do 6. t. m. v krčmi ob cesti 7 km od Tarnopola. V krčmi je spal
glo ovirati akcijsko zmožnost čete. Tu pa o kakem oviranju akcijske svobode ni moglo biti govora, ker je bila po navedbi njegove ekscelence gospoda vojnega ministra samega množica, ki je demonstrirala, kakih šest do deset korakov oddaljena od kordona in torej akcijska zmožnost nikakor ni bila v nevarnosti.
Le mimogrede bi omenil, da se navedbe o številu množice, takozvanih demonstrantov, ki so tam stali, ne vjemajo. Kakor se je pozneje dognalo, niso bili zgolj demonstranti, ampak razni ljudje, ki so stali tam v Šolskem drevoredu in na Pogačarjevem trgu. Eni trdijo, da je bilo vsega 100 do 150 ljudi, drugi pa pravijo, da jih je bilo manj, in vojaki zatrjujejo, da jih je bilo par stotin. Meni se zdi to precej irelevantno. Po mojem prepričanju pa jih ni moglo biti posebno mnogo, ker bi tedaj bili učinki strelov še mnogo žalostnejši.
Deset strelov iz Manlicherjevih pu-šek v gosto stisnjeno množico več stotin ljudi bi imelo čisto drugačen uspeh, nego dva mrtveca in štiri ranjence! Ni torej mogoče, da bi bilo tam toliko ljudi, kakor zatrjujejo vojaki. Sicer pa se človek, ke-dar ceni število množice, prav lahko zmoti, in take razlike po mojem mnenju niso kaj važne. To je docela brez pomena; glavna stvar je: Ali so bili vojaki opravičeni, ali so bili prisiljeni streljati ali ne? Odgovor po vsem navedenem ni težaven.
In kdo je bil zadet? Kdo je bil usmr-čen? Gimnazijski dijak. Adamič se piše, 15 let star deček, ki je očividno le prišel gledat, kaj se godi, in strojnik Lunder. Sila zanimivo je, kako je ta mož prišel v nesrečo. Udeležil se je bil tisti večer slavnosti v spomin ustanovitve tiskarskega društva — bil je strojnik v neki tiskarni — in vračaje se od te slavnosti, je šel v spremstvu svoje neveste domov, a v hipu. ko je šel čez Pogačarjev trg. ga je zadela krogla. Na isti način bi mogli biti zadeti tudi Nemci, ki bi šli slučajno mimo, ravno tako, kakor je Lunder tod hodil le slučajno.
Neki duhovnik, ki se je po večerji vračal domov, je takrat tudi šel čez Šolski drevored in Pogačarjev trg; šel je tik Lundra, ne da bi ga poznal, in meter pred njim pade Lunder do smrti zadet. Baš tako bi bil lahko zadet ta duhovnik. I/, tega razvidite, da nikakor niso bili demonstranti ali izgredniki, ki se je nanje streljalo. Streljalo se je pač kar tako med ljudi! Zakaj se je to pravzaprav godilo, to preiskovati ni naša, ni moja naloga, to je stvar njegove ekscelence gospoda vojnega ministra. Njegova ekscelenca je v odseku ta nastop oddelka poročnika Mayer-ja pokrival; jaz mislim, da bi bilo boljše, če bi ga ne pokrival. Zadostil bi javni pravni zavesti, če bi bil iskreno in pošteno izjavil vsaj to: Dogodek še ni razjaš-njen, moram še voditi nadaljne preiskave, stvar še dalje zasledovati na vsak način bom storil svojo dolžnost. Zalibog se to ni zgodilo.
Nadaljne momente, ki govore isto-tako proti razlagam vojaštva, hočem le mimogrede omeniti. Imamo docela neza-vzete priče, ki so vzvišene nad vsakim sumom, da bi bile z izgredi ali demonstracijami v kakoršnikoli, tudi najoddaljenejši zvezi, n. pr. ravnatelja deželnih uradov, deželnega višjega svetnika Zamido, ki je opazoval dogodke s pomola svojega stanovanja, ali odvetnika dr. Ravniharja in njegovo soprogo, ki sta se takrat slučajno vračala z izprehoda čez Frančiškanski
v sprednji sobi neki Henrik Bocher, blagajnik in upravitelj gozdov dr. Parnasa iz Lvova, v drugi sobi pa krčmar žid Leib-Richter z ženo in s 14-letno vnukinjo Hančo. Ko je vsa družina mirno spala, je lopov s kosom železa, ki ga je odlomil od pluga na dvorišču, odpahnil duri, vrgel se najprej na spečega Bocherja, zadušil ga v trenotku, nato pa skril v drugo sobo; pobil ž železom najpreje Leiba Richterja in nato ženo in vnukinjo. Med izvrševanjem svojega nečloveškega čina je ves čas kričal po rusinsko: »Dajte hroszy«. Zena ga je za božjo voljo prosila, naj jim pusti vsaj življenje in mu obljubila takoj ves denar, kar ga imajo. Nato je lopov odnehal, zahteval luč in oblit s krvjo mu je stari Leib odštel svoje premoženje 50 K 20 h. Nezadovoljen s tem plenom je ropar norel dalje, končno pa se vrgel na mrtvega Bochnerja, iztrgal z njega obleko, mu vzel ves denar, 20 kron, ter izginil v temi. Stanje Leiba in žene je obupno. Roparju, ki je po izpovedovanju oropanih visok in krepak blondin, so že na sledu.
V Galiciji imamo že drugič zimo! Prvi sneg je kmalu izginil; en teden je bilo zopet krasno in lepo vreme. Od 5. t. m. dalje pa zopet močno sneži in kakor domnevajo ljudje, se narava do spomladi ne pokaže več izpod bele odeje.
most domov. Te priče trdijo celo z vso odločnostjo, da so vojaki najprej šli s puškami v rokah za bežečimi ljudmi, se potem ustavili in streljali. Nadalje zatrjujejo — ne baš te priče, — da je streljajoči oddelek prodiral do Pogačarjevega trga in šele potem, s fronto obrnjen proti trgu pred Škofijo streljal.
Na neki hiši pred Škofijo se je dobilo nad hišnimi vratmi sledove krogel, ki morejo izvirati le odtod, da so vojaki s Pogačarjevega trga, s fronto proti Škofiji, streljali mimo stolnice na ono stran. In v resnici se nahaja v tej smeri tudi mesto, kjer je Lunder padel. Padel je na kraju, na katerem bi od tam, kjer je tvoril oddelek poročnika Mayerja kordon, niti ne mogel biti zadet. Mogel je biti na mestu, kjer se je zgrudil, zadet le, če se je streljalo s Pogačarjevega trga, če torej vojaki niso ostali na mestu, kjer so bili spremenili fronto, ampak so se pomikali naprej za bežečimi ljudmi.
Toda na vse te okoliščine se nočem ozirati. Saj popolnoma zadostuje, kar sem prej konstatiral; ali so vojaki tam ostali, kjer so se bili prvotno postirali, ali ne, to je za presojo slučaja docela vseeno. Odločilno je le to: ali so bili opravičeni streljati ali ne?
Gospoda moja, evidentno je, da vsaj noben dokaz ni podan, da bi bilo streljanje potrebno. Vsi objektivni momenti pa kažejo, da se je streljalo neopravičeno, da se je po krivici ustrelilo dva človeka!
To sem hotel in moral tu obrazložiti, da zadostim užaljenemu pravnemu čutu v naši deželi.
In sedaj bi hotel s kratkimi besedami končati.
Mi smo, kakor se lahko razume, vsled teh dogodkov glede našega stališča nasproti proračunu vojnega ministra prišli v težaven položaj, zlasti še z ozirom na okolnost, da se je njegovi ekscelenci zdelo primerno, pokrivati postopanje poročnika Mayerja in njegovega moštva, in prav resno smo morali premišljati, nismo li dolžni ozirati se na občutke, ki jih je postopanje tega oddelka skupne vojske povzročilo v Ljubljani in v celi deželi, ter demonstrativno glasovati proti vojnemu proračunu.
Premagali smo to. Premagali z ozirom na resno dobo, v kateri visoka delegacija zboruje, premagali zlasti z ozirom na okolnost, da v javnem mnenju Evrope ne bo moglo biti brez pomena stališče, ki ga v tem resnem času zavzamejo nasproti vojnemu proračunu baš jugoslovanski de-legatje. Mi se držimo načela: Salus rei publicae suprema lex. (Blagor države najvišji zakon).
Izjavili smo. da soglašamo s politiko, ki jo je inavgurirala priklopitev Bosne in Hercegovine, s politiko, ki sega do življenjske žile južnega slovanstva, odobrili smo to politiko, zato pa v tem zgodovinskem trenutku ne moremo odreči državi sredstev, ki jih rabi, da v slučaju potrebe to politiko, ki je posebne važnosti za avstrijske Jugoslovane, tudi s primerno odločnostjo povdari in zagotovi. S tega stališča bi prosil, da presojate naše glasovanje.
V oni drugi stvari pa prosim njegovo ekscelenco, da popravi svoje mnenje, ki ga je izrazil v odseku. Človeško življenje je zelo resna reč, preko katere se ne sme iti tako zlahka in s tako slabo podprtimi argumenti na dnevni red. (Pritrjevanje.)
Pismo Bolt ntuM Pepeto.
Gespud redehter!
»Corpus delicti« je
napisan na deželn sudni na tisteh ura-teli, ke je gespud Ernst Cham notr »Corpus delicti« puve use. Te dve besede puveja, kašn sa prou tist ta hud
leberalci, ke jh nucaja za katolške shode razganjat. In zdej se »Sluvensk Narud« jezi na gespuda Nestlna, ke neče bt več Arnošt.
Tle se ni prou nč za jezet; tu je pač tku usoda na.nesla, de zdej gespud Ernst Cham sedi za tistem uratem, ke je na nh zapisan »corpus delicti- , al pu dumače re-
OsrjRfl volivna reforma.
Predvčerajšnjim smo poročali o An-drassyjevi voiivnoreformni predlogi. Treba, da presodimo to delo v celoti in posameznostih še nekoliko podrobneje. Ne samo zaraditega, ker dogodki na Ogrskem zelo posegajo tudi v naše politiško življenje, ampak iz občečloveškega interesa, ker je Andrassyjeva reforma stvar, ki bo zgodovinarju XX. stoletja neobhodni dokument za kulturno zaostalost iu etiško menjvrednost vse mažarske pasme, po-sebič pa še sedaj ondi vladajoče plasti.
Andrassy je sam čutil, da njegovo delo ne bo obstalo, zato v motivaciji predloge govori nekje o potrebi, uvajati tako globokosegajoče reforme, kakor je volivna. le počasi in polagoma, da ne nastanejo obstoju nevarni prevrati. Tudi nepristranski opazovavci — in kdor je nasproti ogrskim dogodkom nepristransk, ta gotovo z mažarskim življem simpatizuje — po-vdarjajo soglasno, da Andrassyjevi reformi ni namenjeno dolgo življenje. Če so Angleži izdajali postave, ki so imele namen irski živel j potlačiti, jih nasproti veleposestnikom kot najemnike gospodarsko uničiti ali pa kot katoličane prikrajšati v njihovi veroizpovedi, vsaj niso prikrivali smotra postave, Andrassyjeva reforma pa hoče dati naibrutalnejšeniu zakonu, kar jih je kdaj kak parlament v zadnjem pol-stoletju dobil v pretres in presojo, moderno obliko, kakor da bi bil stvor, odgovarjajoč razmeram, potrebam in težnjam sodobne Ogrske. Taka spaka mora poginiti. Oglejmo si jo brez predsodkov!
I. Andrassyjeva reforma je silno komplicirana. Ne tajimo: splošna, enaka in tajna volivna pravica je popolnoma izvedena pri nas le v Nemčiji in Avstriji, drugod je na podlagi proporčnega ali pluralnega sistema, ali pa po večji ali manjši indirektnosti večalimanj zapletena, tako zapletena pa kakor Andrassyjeva, ni na celem svetu nobena. Najprej razloček med alfabeti in analfabeti. potem, kadar gre za pravico dvojnega glasovanja, štirje razredi uslužbencev: 1. taki, ki so v taki službi za katero se v smislu postave zahteva izobrazba nižje srednje šole in najrazličnejših enakovrednih šol ter zavodov, nadalje 2. uslužbenci, ki so pet let v stalnem pla-čivnem razmerju pri enemteristem delo-dajavcu, nadalje uslužbenci, 3. ki so v enakem razmerju samo tri leta, pa so na podlagi določila točke 2. bili v prejšnjem letu vpisani v volivne liste s pravico dveh glasov, 4. pa so uslužbenci, ki so osem let pri enemteristem delodajavcu, enkrat za vselej vpisani v volivne liste z dvojno volivno pravico. Na prvi pogled je jasno, koliko bo pri vsakih volitvah in pri vsakem volivnem činu. pri reklamacijah itd. dela ter potov, da se dožene, kateri uslužbenec in kdaj je volivni upravičenec, ker bo, kakor se razvidi iz točk 3. in 4. treba vpoštevati menjavo služb, ki je pri te vrste uslužbencih silno pogosta. Pomisliti pa treba, da imamo, kadar gre za pravico dveh glasov, poleg navedenih še štiri kategorije volivnih upravičencev, tiste na primer, ki si 32 let stari, so bili vojaki in imajo vsaj tri otroke. Koliko inštanc bo treba, predno se to dožene; pa zdaj pridejo še tisti, ki imajo sploh kako srednješolsko izobrazbo, ali so nastavljeni ali živijo samo od zraka, kakor pravimo, ali imajo otroke ali ne, aH plačajo 20 K direktnega davka ali ne, kajti tudi to kategorijo imamo v tem razredu! Imamo pa
čen: »mušter za prjet«. Če b leberalci bi upušteval gespud Arnošt Chamuve zasluge in ga naredi za derehtarja, recima pr en glih, pr »Zvez sluvenskeh zadrug«, pa b biu gespud Ernst Cham še dons Arnošt in za tistem uratem, ke je gor zapisan »corpus delicti«, b sedou pa inurde gespud dohtar Scheriu, in tku naprej. Tu je pač tku na svet in ni prou nč za pumagat, jeza pa tud nč na nuca.
Takeh »corpus delicti« jest še več pu-znatn, ampak sm raj tih, de na u kašnga špetera iz tega. Ke sm pa glih »Zveza sluvenskeh zadrug« u misu uzeu, pa ustan-ma za dons pr ne.
Kokr veja, mam jest na Kudelum enga bika na amlejn, in za tega bika mam jest za futer kumenderat. Kokr veja, je bla pa letaš ena velika suša u varžeteh in na travnkeh in zavle te suše je biu tku mal mrve, de se je mogla sama regirenga za bike, črn rečt: za futer am uzet tn ja iz pudpore, ke ja je dau menister, nakupt in med filtra putrebne raztalat. Sevede se jh je ud ush plati velik za ta mrva uglasil in zajna prusil in tud jest sni se tibrnu na regirenga in ja prosu, de nej pr talajn ja tud name in na inojga bika na puzab. Tista moja prošna je sam gespud žepan pud-pisu in na regirenga naprej dau.
Ud tega cajta pa nimava ne jest ne moj bk nubenga gmaha več. Usaik dan
še drugo, če ima namreč kdo moškega uslužbenca vsaj pet let pri sebi, ampak ta moški uslužbenec mora biti najmanj 16 let star. Pri tistih, ki imajo tri glasove^ imamo tri kategorije — tisti, ki plačajo najmanj 100 K direktnega davka na leto, tiste, ki so a) v taki službi ali ki so b) v taki službi bili, za katero je popolna srednja šola ali temu enakovrstni zavod potreben, končno pa tisti, ki imajo srednješolsko izobrazbo, naj so v službi ali ne, naj plačajo najmanj 100 K davka na leto, ali manj ali pa nič.
Ali ne bo treba za tako volivno upravičenost posebnih izvedencev? Če pa je zakon, katerega se bo posluževalo 4 milijone 47 tisoč 671 državljanov, tako kompliciran, da bodo njega določbe rabile posebnih tolmačev in njega upotrebljanje v vsakem slučaju nebroj instanc in poizvedb, potem je zanič. Zakon za mase mora biti preprost, to je temeljno načelo, ker maso silno oškoduje, ako je dana možnost za različne razlage ter goljufije, in to je glavno. Andrassyjeva reforma izroča ves volivni mehanizem birokraški oblasti. oficielni volivni goljufiji. Vsakokratna vlada bo njega kompliciranost porabila za to, da bo iz nje izgoljufala svoje kandidate.
II.	To bodo na Ogrskem storili tern lažje, ker je
1.	v motivaciji k zakonu izrečno rečeno, da je sestavljen v interesu inteligence ter v kvar »demagogiji«, torej bo vsakemu uradniku v posameznem slučaju zelo olajšano delo, kadar bo v dvomljivih slučajih izbiral med tistimi, ki mu niso všeč in tistimi, ki se mu zdijo zadosti pre-šinjeni od »državne ideje«,
2.	pa polaga Andrassyjev načrt volivni mehanizem v roke centralnemu odboru komitatiK torej popolnoma uradni korporaciji, ki mora biti sestavljena iz »državi zvestih« elementov, kakor zakon izrečno predpisuje. Ogrska volivna zakonodaja torej ne pozna in noče poznati moderne sestave volivne komisije, ki mora v svoji sredi šteti člane vseh strank, ki pridejo vpoštev, da se kontrolira postavnost in poštenost volivnega čina.
Kako bo na podlagi teh določil mažar-ska birokracija volivni čin vodila, ni treba dolgo razglabljati.
III.	Andrassyjev načrt ima, kakor se v motivaciji izvaja izrečno, namen inteligenci pripomoči do veljave, ali kakor je drugje rečeno, politiško oblast ohraniti v rokah tistih, ki umevajo historiške tradicije ogrske države, podomače rečeno: ima namen potlačiti menj izobražene sloje v korist višji inteligenci.
Neglede na to, da se s tem dela krivica delavskim in kmečkim slojem, ki za tako izobrazbo brez lastne krivde nimajo sredstev, neglede na to, da hoče ogrska vlada s tgm oropati volivne pravice tiste Nemažare, kateri po krivdi ogrske vlade same niso bolj izšolani, ta določba resnični inteligenci v danih razmerah, kakoršne so na Ogrskem, ne služi. Ta določba je v korist inteligentnim proletarcem — pisarjem, občinskim tajnikom, nižjim in višjim ko~ mitaškim uradnikom, biričem itd., ki so na Ogrskem predstavniki najgršega šovinizma. Diurnist pri gospodu notarju, pisar, ki je 24 let dovršil in je absolviral ogrsko srednjo šolo, ki na inteligentnost stavlja silno skromne zahteve, bo imel trikrat toliko veljave kakor kmet,ki zna samo pisati in brati, in en glas več kakor kmet, ki pla-
Dalje v prilogi T.
nama prnese priftrogar kašne šrifte ud ene »Zveze sluvenskeh zadrug«, mende ud tiste, ke ma dohtar Žerjava za derehtarja, in me pros, de nej tista mrva, ke sm zajna prosu, skus ta zveza pr regirng zašafam.
Pa tu še ni use. Un teden je pršou inojga bika in mene ubiskat clu en gespud iz dougem skuštranem inestafam in uJštu-canem celindram in m začeu feflat use sorte, kar sm že use u tisteh šriftah brau, ke m jli je priftrogar prnašu in še velik drugeh rči, kar sm ga pa bi tešku zastopu, ke ja je pu štajarsk useku in iz tem pu-kazu, de ni iblanska srajca.
Iz usega negauga feflajna sm s še ta nar bi tu zamerku, k je reku, de u usa tista mrva, ke ja urna du'bl skus »Zveza sluvenskeh zadrug« iz ta praumo sladkmo mel-cukram putresena in pa de u še pu vrli u usak bal en jubeleumsk tolar, tku, de uva bk in jest lohka cefridna, če uva mrva pr regireng skus »Zveza sluvenskeh zadrug« pugervala.
Pol je ta gespud tud še pravu, de je usa mrva te zveze zrastla u glashaus pud Rožnpoham in je še pu vrh tega usaka kulčkej falena trauca iz rešpetlinatn vn zbrana. Ta gespud se je nazadne še tku razicu, k je vidu. de ga moj bk tku vern ! pušluša, de nama je na ušesa puvedu, dc je vsa tista mrva, k ja pa klerekalna »Ge-spudarska zveza« ukul tala, pršla tiarau-
I. priloga y,Sfoveviea"	263. dr*« 14. novembra I908.
čuje slučajno le 99 K direktnega davka na leto in je zato šele v 2. volivnem razredu.
Nekaj posebnega je tudi to, da ne bodo imeli po dva in tri glasove samo tisti, ki so dejansko nižje ali višje razrede srednje šole res izvršiil, marveč tudi tisti, ki so v taki službi, za katere se normalno zahteva taka izobrazba! Komitaškim uradnikom bo na ta način prepuščeno izbirati tiste, ki so v takih službah, naj potem imajo zahtevano izobrazbo res ali ne, kajti zakon je tudi za slednje poskrbel. In to naj bo zakon v varstvo inteligence!
IV. Naravnost frivolna pa je določba javnega in ustmenega glasovanja. Motivacija, ki je temu dodjana, je pač vredna, da si jo ogledamo zelo natančno. To je vendar jasno in po neštevilnih dokazih izpričano, da javno glasovanje služi voliv-nemu terorizmu, da najbolj potvarja fak-tično mnenje ljudstva, da volivce koruni-pira, ker jih sili voliti proti lastnemu prepričanju, vzgaja hinavce in oškoduje ravno nižje sloje, ki so gospodarsko odvisni. Zato je povsodi v Evropi glasovanje tajno, le v Prusiji ne, kjer se pa žalostni sadovi očito kažejo. Usoda dežele je ondi v rokah junkerjev, ki vladajo proti večini ljudstva in s tem kopljejo med ljudstvom in vlado vedno globlji prepad, kar ni v korist državi.
Grof Andrassy pa v svoji motivaciji postavlja vse, kar se je dozdaj o tem učilo in opazovalo, popolnoma na glavo. Tajno glasovanje, pravi načrt, je 1) nepotrebno, ker bo volivec itak pred pritiskom in podkupovanjem varovan po postavi, 2) pa tajno glasovanje ne preprečuje zlorabe. Prvo je ničevo, ker vsak ve, koliko velja ogrska postava, zlasti kadar gre za tako volivno postavo, ki ima namen oškodovati gotove sloje nasproti drugim, drugi razlog pa je tudi slepiven, ker ne gre zato, ali je pri tajnem glasovanju zloraba tudi mogoča, marveč le zato, da je pri tajnem ve-likomanj mogoča in neprimerno bolj izključena kakor pri javnem. Toda Andras-sy pravi dalje: 3) tajno glasovanje omogo-čuje terorizem hujkačev. Kajtr, tako dobesedno modruje ogrski Solon, »tajno glasovanje ščiti odvisne volivce praktiško le v tem, da jim daje možnost, da pod krinko tajnosti postanejo nezvesti svoji obljubi.« Zato da tajna volivna pravica varuje Ie »svobodo brezčastnih, ki se ne čutijo obvezane držati svojo besedo.« Tajno glasovanje da demoralizuje, ker odveže voiivce dolžnosti svoje svobodno prepričanje javno pokazati. Tajnost volivne pravice da se pa tudi nadalje ne da zlepa varovati. Končno pa da ta način glasovanja nasprotuje naravi volivne pravice, ki se izvršuje v javnem interesu in se zato ne sme odtegovati javni kontroli.
Klasično je to utemeljevanje prav gotovo, čeprav v slabem smislu. Ogrski za-konodavec pri tem svojem dokazovanju izhaja iz dveh premis 1) da ima pravico že pred volivnim činom koga obvezati, kako bo volil in 2) da je v resnici upravičena samo volitev »pravih«, »spodobnih« kandidatov (spodoben, »anstandig«, Je stalna fraza v ogrskem oficielnem in ne-oficielnem žargonu), drugih pa ne, in zato mora v javnem interesu, v interesu tako-zvane »državne misli« volitev biti pod kontrolo taiste javnosti. Praktiško se ta motivacija takole razume: Javno mora vsak ogrski državljan tako voliti, da bo podana čimvečja in najverjetnejša možnost, da bo vsled kontrole, volil tiste, katere mu priporočajo tisti, od katerih je gospodarsko ali drugače odvisen. Ne bo se torej varovala osebna svoboda, kakor v drugih državah, ter več svoboda tistega glasovanja, katerega hoče vsakokratna vlada, oziroma vladajoči neodvisni sloji. Vsi pa, ki hočejo voli4: kakor so prepričani, so že vnaprej označeni v zakonu /a
nast iz Galicije in sa clu u en tak bal ud , te zveze najdi enga mrtuga galieuskega juda. Ke pa u Iblan nimama britufa za jude, sa ga mogl dat pa u iblanska lim-tabrka, de ga je u lim pudelala. Tu iti take rči nama je prpoudvou in nazadne še pr-stavu, de je ena lepa šuma vulou že clu fršlok zadeu, ke sa jh futral iz mrva »Ge-spudarske zveze«.
Ke je inkat ta gespud iz skuštranem mestafam in puštucanem celindram jejnit in ni za obšit roka pumulu, sm se mu jest, 1 ket člouk, ke pildenga zastop, za negava muja prou lepu zahvalu in ga spremu skus nrata, moj bk mu je pa iz sojmo repam za Ion mal mestafe pukrtaču in ke prideva na Ift, m še enkat zabič, de nej nekar na ta mrtuga galicuskega juda na puzabem, ke sa ga najdi u meru »Gespudarske zveze«.
Jest srn mu scer ublubu, de s um ta reč še enkat dobr premislil, na tihm sm biu pa veseu, de m je šou mužakar iz .uč, Ln sm s trihi: kdur more na taka viža sij
»brezčastne«. Ce hoče torej Andrassyjev načrt te brezčastnike na podlagi javnega glasovanja prisiliti, da volijo »častno«, — in to je namen zakona, drugod povedan čisto jasno — potem uvaja korupcijo in demoraiizacijo, proti kateri, pravi, da je naperjen. Umazan namen moli pri tej postavi iz vsakega stavka, zato ni čuda, da je tudi logika po tem. Slejkoprej se bodo na Ogrskem kupovali glasovi, ker An-drassyjev zakon zdaj čisto izrečno varuje svobodo prepričevanja hi teroriziranja od strani tistih, katerim prisvaja pravico, da volivce obvezujejo za »spodobne« kandidate. Žganje in birič bosta volitve delala kakor prej in povrh bosta še pod posebnim varstvom zakona.
Tajna volfvna pravica v vseh evropskih državah zadostno varuje svobodo volitev; če se pa vzlic temu da preračunati izid, se ne da vsled tega, ker se je mo gel kontrolirati volivni način — to je nemogoče — temveč ker v takih državah navadno dobra polovica volivcev vzlic pravici tajnega glasovanja javno pove ali celo pokaže, kako misli voliti.
V. Pravi unikum pri Andrassyjevi reformi je to. da ni obenem z njo predložil razdelitve volivnih okrajev. Brez tega je volivnoreformni načrt brez pomena, ker so rezultati čisto drugačni, ako se preračunajo absolutno samo z ozirom na število vseh volivcev ali pa če se preračunajo po tem, kako bodo ti volivci razdeljeni. Zlasti je to za razmerje med mažarskinii in nemažarskimi zastopniki nujno potrebno, kajti vedeti se mora, kolika bo možnost preglasovanja in to je odvisno od poraz-delbe volivnih okrajev. Andrassy slednje noče predložiti, da se ne bi reforma pokazala v še grši luči kakor je in zato je upravičena bojazen, da bo to, kar je narodnostim in delavcem še pustila indirektnost, javnost in pluraliteta, razdelba volivnih okrajev podrla.
Pa tudj drugače odkriva Andrassyjev načrt marsikako rano na ogrskem telesu. Tako je n. pr. utemelba indirektnega glasovanja ta, da je na Ogrskem ena tretjina vseh nad 24 let starih moških, 1,270.924 oseb, analfabetov, kar kaj drastično osvetljuje izobraževavno delo mažarske vlade.
Skratka: motivacija vlade pravi sama, da je tretjina vseh Ogrov moškega spola nevešča branju in pisanju in da je med tistim ogrskim prebivavstvom, ki zna bratr in pisati, , 43% delavcev, kmečkih in industrijskih, torej skoroda polovica. Nadajle pa vemo iz statistike, da so na Ogrskem Mažari v manjšini, komaj da jih je 45%, ako vštejemo take elemente, ki sami ne vejo, kaj so. Torej bi parlament moral po modernih načelih biti povečini nemažarsk ali bi se glasovi morali vsaj odvagati, moral pa bi biti tudi skoro do polovice zaseden od demokratiškili elementov, ker delavec magnatov gotovo ne bo volil. Andrassy pa računa, da bo od 500 poslancev delalo opozicijo samo 150, torej ena petina in pol! Sicer bo Mažarov v tem parlamentu 618%, Nemažarov pa 832%, toda od teh 38-2% bo najmanj 18 odstotkov — Nemci, večina Srbov in di ligi — »lojalnih«. Andrassyjeve račune znajo edinole socialni demokratje pokvariti, vendar pa je upati, da bo storila napovedana razdelitev volivnih okrajev svoje — čudeže.
Kaj na Ogrskem o Andrassyjevem načrtu pravijo Mažari? Od neodvisne stranke jih je nekako 40, na čelu jim Hollo in grof Batthyany, nasprotnih, zlasti zavračajo pluraliteto. Oponirajo pa ne in najbrž se bod udali. Opozicija sestoji iz nacionalitet, socialistov, demokratov in skrajne 1848. levice. Od listov sta proti le »Nepszava« in »A Golgar«, ostali so ali vladni ali iz takozvanega reptilskega fonda podkupljeni.
blagu ldem punujat in usilvat, že na more bt nč prida ne on, ne negau blagu.
Kaj pa uni misija, gespud redehter, a mam prou al ne? Jest mislem, de sa tud uni te majnenge, de je bi pameten, če za sojga bika zašafam mrva skus »Gespu-darska zveza«, ke se dubeja že mrtu judi zravn, kokr pa skus »Zveza sluvenskeh zadrug«, ke še žive jude ukul pušila, de Idi martraja.
Takla punujajne'nekol dobr na stri in čluveka sam tneša, de na ve al je mandlc al babca; ke dost je Idi, ka sa vesel, de se tacga, ke tku punuja soj blagu, liitr znebeja in mu greja za tu na lim. Sevede. če b bli usi tku pametn kokr sm jest, b reki, de če je negava mrva res tku fajn, kokr prpouduje, de nej ja kar sam iz jes-ham pa volani puhrusta. Ta nar bi pametn b še prouzaprou nardila naša regirenga, če b vs ta talajne mrve prepestila men, sej vnder more usak kulčkej pameten člouk prznat, de je ta nar bi unpartajiš še Boltatu Pepe Iz Kudeluga.
Kaj pa Rumuni, ki so tako zelo prikrajšani, da dobe mesto 15—20% le nekako 7% mandatov? Dr. Florea Lupu, bu-kovinski deželni odbornik svetuje svojim rojakom, naj se ravnajo po besedah velikega pesnika Eminescu: »Inima calda, dar' erieri reci!« (Srce naj bo gorko, a pamet hladna.) Parlament So reformo sprejel, kralj pa z ozirom na aneksijo Bosne in vojaške predloge sankcije ne bo mogel odreči. Protesti na Ogrskem nič ne pomagajo. Rumuni naj se udeleže voliv-nega boja z vso silo, iz analfabetov naj napravijo alfabete, gospodarsko naj se povzdignejo in Andrassyjeva reforma bo kmalu z lastnim orožjem ubita. Pametna beseda! Pravična reforma bo na Ogrskem morala priti. Abstinenčna politika bi bila zdaj za nemažarske narodnosti pravi samoumor. Le v boj!
Taka je ta volivna reforma, od katere si je svoj čas krona obetala ozdravljenje javnih razmer v ogrski državni polovici. Pakt krone s koalicijo se je glasil, da mora koalicija uvesti volivno reformo, ki bo najmanj na tako široki podlagi, kot je bil Kristoffyjev »načrt«. Ta načrt pa je slonel na splošni, enaki in tajni volivni pravici. Čeprav ni bil Nemažarom pravičen, vsai ni bil tako krivičen kot pričujoči. Ogrska vlada je prelomila svojo besedo, pa to ni nič čudnega. Čudno je Ie, da imamo v srednji Evropi še tako »državno polovico«, ki spominja na družabne borbe na centralnoazijski visoki planoti. Da je taka ogrska država nevarnost ne samo za Avstrijo, temveč za vso južno Evropo, v prvi vrsti za Balkan, je samoposebi umevno. Dokler bo naša monarhija primorana vleči za seboj sedanjo Ogrsko, se nikoli ne bodo naše razmere izboljšale. Zato menimo, da je zdaj skrajni čas. da poseže tja črez Litvo železna roka. ki jo vsi že tako dolgo pričakujemo.
OMInskl svet llubltanskl.
Ljubljana, 13. nov.
Dedščina Kajetana Dittla.
Odobri se nujni predlog g. dr. Maja-rona, po katerem se občina izjavi, da sprejme dedščino po rajnem Dittlu. Ded-ščine dobi občina po odbitkih 45.000 K. Obresti se porabijo za muzej, licealno knjižnico in za ljudsko knjižnico.
Pristojbina v mestni ubožnici.
V mestni ubožnici se poviša prispevek za hrano za eno osebo od 50 do 54 v, kuharici se povrne 261 K za večje izdatke.
Vkorjen Franchetti.
Zupan: Oglasil se je za nujni predlog tudi občinski svetnik Franchetti, zdaj ga pa ni tu.
Pokojnine in plače uradnikov.
Vsak činovni razred se deli v V. stopinj. Plača se določa v VI. čin. razredu 6400, 7200, 8000, 8800, 9600; v VII. 4800, 5400, 6000, 6600, 7200; v VIII. 3600, 4000, 4400, 4800, 5200; v IX. 2800, 3000, 3200, 3400, 3600; v X. 2200, 2400, 2600, 2800, XI. 1600, 1800, 2000, 2200 K. Poviša se v višjo stopnjo uradnik v VI., VIL in VIII. razredu po 5, v IX., X. in XI. čin. razredu pa po 3 letih.
Dejalnostna doklada se določa v VI. čin. razr. z 1288, v VII. z 1127, v VIII. 966, v IX. 840, v X. 672 in v XI. čin. razredu 504 K.
Mestni uradniki imajo pravico do pokojnine, ki znaša po 10 letih službe 40%, vsako nadaljnje službeno leto se pa poviša z 2-4%.
Sklene se, da postaneta praktikanta Kestler in Verovšek uradnika, izredno naj se pomakne v XI. činovni razred prakti-kant Vrhovec.
Mestni sluge in mestni policijski redarji.
Plače mestnih slug se zenačijo s plačami državnih slug. Predlaga se pa, naj se določa službena doba mestnih slug s 40 in ne s 35 leti. Plača slugam se določi sledeče: I. vrsta 900, II. 970, III. 1040, IV. 1110, V. 1180, VI. 1250, VIL 1320, VIII. 1390, IX. 1460, X. 1530 in XI. vrsta 1600 kron. Dejalnostna doklada se določa s 35% plače. Začasni sluge postanejo stalni po 3 letih, v višjo vrsto se pomaknejo po 3 letih. Namestč se sluge: Rus v IX., Mo-har, Mulhar, Kavčič, Jeločnik v VIL, Krivec, Pirli, Zupančič v V., Suhadolnik, Bizjak, Mihler v III., Vidmar v II. in v I. Kovačič, Iglič in Berghauser. Glede na Berg-hauserja zahteva občinski svetnik Lenče, naj se pomakne Berghauser v II. čin. razred, ker služi 6 let. Sklene se, da se Berghauser pomakne v II. razred, ako res služi že 6 let.
Pokojnina se določi slugam in redarjem z 10% po 10 letih. Slugam se poviša pokojnina vsako leto za 2%, redarjem pa
po 3%.
Naturalna stanovanja.
Stanovanji Tomca (700 K) in Fakina (400 K) nista naturalni stanovanji. Stanarina Skaletu se določi z letno stanarino . 600, Slivniku 400, Zerovniku 300 in Pirhu 200 K.
Počitninska naselbina. — Pisoar ob Groharjevem kanalu.
Odobri se poročilo o počitninski naselbini Zatišje. — Sklene se, da se napravi pisoar ob Grubarjevem kanalu.
Nove vojaške zgradbe.
Občina zgradi avgmentacijsko skladišče za lovski bataljon št. 7 in poslopja za stanovanja in šolo enoletnim prostovoljcem pešpolka št. 27. in lovskega bataljona št. 7.
Jeseniške novitet
j Volivni imenik za deželnozborske volitve v splošni kuriji je postavljen na ogled. Zadnji dan za reklamacije je 15. november.
j Električna razsvetljava se bo vpeljala na Jesenicah. G. Čop iz Most misli postaviti elektrarno v Mostah, če bo dobil za električno luč dovolj odjemalcev. V četrtek, dne 12. t. m. je povabil na sestanek jeseniške posestnike, da bi se pogovorili in zavezali vsak za gotovo svoto. Seveda bi se za same Jesenice elektrarna težko izplačala, zato hoče tudi v okolici pridobiti posestnike za to idejo.
j 753 vsakdanjo šolo obiskujočih otrok je letos na Jesenicah in sicer v slovenski šoli 563, ostali v nemški šoli na Savi. ln vendar je na Jesenicah samo štirirazred-nica. Te dni je bila v Št. Rupertu štiriraz-rednica razširjena v petrazrednico, v Loškem potoku je petrazrednica, na Jesenicah pa osatnemo ponižani. Če pomislimo, da je v nemški šoli do 50 slovenskih otrok in da bi večina otrok od 12. do 14. starih hodila raje v vsakdanjo kot ponavljavno šolo, ako bi bila n. pr. osemrazrednica, smemo računiti 700 otrok, ki bi obiskovali osemrazrednico. Ali ni to število lepo, ah ni zadosti veliko? In vendar, po vsi sili se dela nato, da mora biti na Savi nova štirirazrednica, na Jesenicah pa naj ostane stara štirirazrednica. Če je to kulturno delo. presodi lahko vsak pameten človek.
j Dvojezični krajevni napisi so bili ob času demonstracij pomazani tudi na Jesenicah. Nadomestili so se s samosloven-skimi, a glej, z »nemške« Save je šla pritožba na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici in prišlo je povelje, da se ni »rajo samoslovenski napisi nadomestiti z dvojezičnimi. Jeseničani so radovedni, če so tudi v nemškem »Gottschee« dvojezični krajevni napisi, ali se blesti po mestu na krajevnih deskah slovensko ime »Ko -čevje«.
j Občinske doklade se nekomu zde previsoke. Po gostilnah hodi in zabavlja, da še nikdar niso bile tako visoke občinske doklade. Seveda zabavljati čez davke in doklade je lahko delo, in ljudem, ki morajo davke plačevati kmalu ugaja tako zabavljanje. Toda ta mož, ki je svojčas sedel v občinskem odboru, je glasoval še za višje doklade kot so sedaj. Letos je 71 odstotkov občinskih doklad na direktne davke. Ali je to veliko, če pomislimo, da v letu 1907 ni bilo nič občinskih doklad, 1. 1906 pa 100 odstotkov in prejšnja leta po 80% ? So res čudni nekateri ljudje. Ko so bili postavljeni zato, da bi v občini kaj storili, so kimali in cincali in nimajo danes nič pokazati, kai so storili; danes, ko drugi delajo za občino, da je res kaj videti, jih pa srce boli. pa zabavljajo.
j Predavanje v »Delavskem domu« bo v nedeljo, dne 15. t. m., ob pol 9. uri zvečer in ne ob 8. uri, kakor po navadi, in sicer zaradi veselice, ki jo priredi popoldne izobraževalno društvo belansko na Javor-niku pri Vodičarju, ker bodo pri ti veselici sodelovali tamburaši »Katol. del. društva na Savi« in bi se tudi nekateri drugi člani tega društva radi udeležili veselice na Ja-vorniku. V »Delavskem domu« bo predaval ta večer g. Ivan Jenster, nemški duhovnik iz monastirske škofije na Nemškem, ki se uči na Jesenicah slovenskega jezika, da bo mogel pastirovati med našimi rojaki Slovenci v svoji domovini. Pri predavanju bo pokazal, koliko se jc že naučil slovenskega jezika in v slovenskem jeziku zanimive reči pravil o razmerah in življenju Slovencev na Nemškem. Obenem se bo poslovil od društva, ker v kratkem odide nazaj v svojo domovino.
! Nabirajte !
za žrtve 20. septembra!
Mrliške novice.
i Izredno stanje. Izrednim dejanjem sledi izredno stanje. V izrednem stanju je sedaj naša mestna občina. Odstavljen je bil bivši župan, razpuščen dosedanji občinski odbor, zato tudi nimamo več mestnega svetovalstva, vodstvo mestne občine pa je prevzel od vlade imenovani ge-rent, ki so mu prideljeni trije svetovalci. Dal bo do tega prišlo, je bilo jasno vsakomur, kdor sploh še kaj vidi naprej, če se ne da oslepiti strankarstvu, kakor se delajo vedoma ali nevedoma zaslepljeni ljudje, kakor Kristan ali Gangl. Kar je zlasti Gangl spravil na dan ob protestnem shodu, priča, da je govoril sploh samo v ta namen, da bi mu nihče ne očital, da le molči, ali pa je govoril brez premisleka,,* ker je dokazal s svojimi besedami, da se sploh ni poučil o zadevi, ki jo je razpravljal. Ni odveč torej kratek pouk.
i Kdo je kriv pravzaprav, da je prišlo do razpusta občinskega odbora? Ali res strast klerikalcev in deželnega odbora? Govorimo odkrito! Pred vsem tajno postopanje županstva že od začetka, ako je res imelo kake gotove načrte. V proračunu za leto 1908. je stavilo mestno županstvo med »izredno potrebščino« predlog, da se izda kot »prvi obrok za zgradbo nove mestne klavnice v Idriji« 20.000 kron, »za javno čitalnico in knjižnico v Idriji« tudi znesek 20.000 kron. Za kak mestni ali društveni dom ni bilo predlaganega nobenega zneska, kakor tudi ne za kako razširjenje čitalniške dvorane. Tudi se ni sklepalo o tem pri proračunski razpravi prav nič. Poslopje št. 509 je bilo celo za prav dobro spoznano. Za vzdržavanje mestnih poslopij št. 78, 136 in 509 je bilo predlaganih 1000 K ter toliko tudi sprejetih. Te predloge jc razpoložilo mestno županstvo v dogovoru s finančnim odsekom. Datirano je bilo 7. novembra 1907. Proračunska seja se je vršila, menda se ne motimo, dne 27. novembra 1907. Tedaj torej se je za vzdržavanje treh občinskih poslopij spoznalo za potrebno le 1000 K, dasi je bila med poslopji izrečno navedena hiša št. 509. Zakaj županstvo ni stavilo v proračun prezidanja mestnega poslopja št. 509, za katero je potrebovalo okoli 40 tisoč kron najmanj? Zakaj ni dalo v proračun vsai za vzdržavanje in popravilo mestnih poslopij, ki jih je navedlo, višjega zneska? Vsekakor zato, ker je bilo prepričano, da še ni take sile, sicer bi moralo poslopje črez zimo zapreti, da bi se ne zgodila kaka nezgoda. Vso zimo jc bilo prav veselo življenje v čitalnici. Vložen je bil ugovor proti postavkam za klavnico in javno čitalnico in knjižnico. Do tega ima vsak občinec pravico, ne da bi bil hujskač. Naprava javnih čitalnic in knjižnic ni neposredna dolžnost občin, toliko manj, ako je v tako žalostnem denarnem stanju, kakor idrijska, in se lahko skoro za gotovo pokaže na osebe, ki se jim je hotelo pomagati do stalnega kruha, ker si ga niso sposobne drugače pridobiti. Ljudska iz-omika je bila le pesek v oči. Sicer pa jc bil tudi bivši župan sam proti javni čitalnici in knjižnici, in je kaj moško sedaj od njega, da je tudi med protestujočimi. Sam je tudi povedal, da se na klavnico še ne misli za sedaj. Za društveno dvorano se tedaj ni še nihče menil, kakor tudi v vsem proračunu iščeš zastonj kako podobno postavko. Ako so gospodje člani finančnega odseka imeli na tihem morda podoben namen, postavili naj bi ga bili na tiste papirje, kjer so imeli proračun, zahrbtno ne sme biti delo. ki ima biti plačano od vseh davkoplačevalcev. Sicer pa, če se je šlo za splošni blagor, o katerem se je pozneje toliko govorilo, zakaj se niste drznili s svojim predlogom naravnost na dan! To
je bil pač strah, da bi končno ljudstvo brez razlike strank res si ne zagotovilo prostorov, predno se zaveže, da jih hoče plačati. Da je deželni odbor ugodil pritožbi, vsled tega ni čudno. Saj so mu bile dobro znane denarne stiske idrijske občine. Da je vzelo županstvo rešitev deželnega odbora tedaj na znanje, bi danes še poslovalo ter ostalo, dokler bi mu ne potekla redna poslovna doba. Odkrito tore' bi bili delali, pa bi bilo šlo! Zakrivilo je svoj padec županstvo tudi samo s tem, da ni ravnalo korektno. Ko je dobilo prvikrat rešitev v roke, o tem ni obvestilo pritoži-teljev, ampak vrnilo deželnemu odboru odlok s predlogom, da se naj reši drugače! Ostalo je pri prvotni rešitvi. Nato pa se je izvršila nepostavnost za nepostav-nostjo, vse pa seveda pod krinko zakonitosti. Poslopje št. 509, ki ni zahtevalo še do zime za vzdržavanje z dvema drugima poslopjema vred več nego 1000 kron, je postalo v trenutku poprave potrebno. Komaj je dovolil deželni odbor z odlokom z dne aprila 1908, št. 4469, občini, da sme najeti posojilo 60.000 kron v ta namen, da pokrije primanjkljaj iz leta 1907.. že se je vršila 10. aprila 1908. javna občinska seja, pri kateri je župan poročal v imenu stavbnega odseka, da bo treba v celem poslopju staviti nov pod na betonsko podlago, napraviti nov strop, ki je vsled slabe strehe premočen in v razpadajočem stanju, pločevinasto streho zamenjati z eternitovo, vlažno zidovje osušiti in izolirati in še mnoga druga manjša popravila. Notar jc dodal pri razgovoru, odrejenem od deželnega odbora, da je tudi strešni stol neraben. Vse to bi stalo, so rekli, okoli 80(K) K. Zato naj se poslopje prezida s stroški 39.000 K, da bomo imeli iep društven dom z gostilnico in odrom. Pri tej priliki je šele prijadral »društven« dom na vrsto! Ker so hoteli doseči svoj namen liberalni socialdemokrati glede prepovedane čitalnice, oziroma par služ-bic, in samo iz tega namena, vrgli so v svet misel na skupen društven dom, češ, temu se ne bo nihče protivil. Ker pa se ni stavilo v proračun in denarno stanje občine ni bilo nič boljše, obnovljen je bil ugovor. .Županstvo ga je lepo založilo med akte, ne pa poslalo deželnemu odboru, ter celo tako predrzno bilo, da je oddalo delo, predno je potekel obrok za mogoče ugovore. Zidarski mojstri so bili pravočasno svarjeni, kako stvar stoji, ter se niso mnogo poganjali razven tistega, ki je tudi prevzel ter pričel kar rušiti šele šest let staro stavbo. Županstvo je namenoma tako hitelo z delom, ker se je nadejalo na ta način doseči svoj namen. To ravnanje ni zakonito, ako bi deželni odbor tudi še ni bil izdal razsodbe z dne 28. januarja. Skrajno nezakonito pa je delalo županstvo, ko sc je .lotilo prezidavama kljub ponovljeni prepovedi od strani deželnega odbora.
Kaj je neki županstvo dovedlo do usodnih korakov, vprašujejo ljudje. Odgovor ni težak tistemu, ki pozna voditelja naše občine zadnjih let. Prevladovala je strast, pamet je le takrat govorila, ko se je skušalo pridobiti ljudi za kako stvar, za katero so se bali, da ne bo dobiti večine. Kdo ne pomni še obrtne šole? Tedanji župan Dragotin Lapajne je med predmeti izrečno imenoval tudi veronauk ter celo predlagal veroučitelja. Ko je bila šola ustanovljena, vrgla je veronauk iz šole komisija, v kateri so bili isti odborniki, kakor pri občini. Bojev proti posameznim osebam ali pa načinov, kako so priljublie-lrim osebam .naprej' pomagali, niti neome-njamo. Značilen je ravno zadnji boj. Županstvo je dobro vedelo, da ne sme zidati brez dovoljenja deželnega odbora, a hoteli so si dovoljenje pridobiti. Kako priti
do tega dovoljenja! Najprej so se vrstili ponovni sklepi. Ko je deželni odbor zopet in zopet določil, prišlo je do novega sklepa vedno, in župan ga ni ustavil, kar bi bila njegova dolžnost, marveč takoj in še pred časom bil pripravljen ga izvršiti. Ko je županstvo videlo, da s tem ni nič, pričelo je s prošnjami: Ves odbor, v kolikor je socialnodemokratičnonapreden, je prosil, za njim mestno svetovavstvo, potem zopet socialisti zase, kajpada poslani od Kristana, končno deputacija z deželnim poslancem. Deželni odbor je varoval svo-ie pravice in se ni udal. Še ni bilo konca. Zupan in Gangl še enkrat poskusita pri referentu dr. Šusteršiču, a zopet dobita odločen odgovor, da sme županstvo porabiti le 7200 K, svoto, ki jo je po proračunu Ho-linskega za popravo poslopja določil deželni tehnik. Kaj storiti sedaj! Še en korak preostane. Gangla pošljejo samega k dr. Šusteršiču — in česar ni dosegel občinski odbor, nc razna odposlanstva, — to je prinesel Gangl, koje šel čisto sam! In ko jc zvedel, da dr. Šusteršič o tem nič ne ve, da bi bil kdaj dovolil potratiti občini 40 tisoč kron, se je vspel in obžaloval, da sta bila s Šusteršičem sama!! Načrt ni bil nre-meten, ampak jako umazan, če se jc izvršil s prevdarkom. Črn pa je bil dosleden navadnemu delovanju naših nasprotnikov in vreden marsikaterega dejanja, ki so ga izvršili teroristi. Da bodo izkušali zvrniti vso svoj krivdo na kakega »klerikalca«, smo pričakovali, da pa pride to pot naš voditelj na vrsto, ni nihče pričakoval. Vsaka posoda se končno ubije.
Zupan sam ni bil vsega kriv, glavna hiba njegova je bila, da se je preveč ravnal po nasvetih mož, ki niso pokazali potrebne sposobnosti voditi mestno občino, še mani imeli pa politične modrosti. Ako bi bil ravnal po svoje, bi je gotovo ne bil tako daleč zavozil. Mnogo je pripomoglo, da je županstvo tako zavozilo, končno so-cialdemokratično in liberalno časopisje. Kdor je odkrito svaril pred nezakonitim potom, bil je črna, izdajalska, umazana duša, hujskač, županstvo pa se je zanašalo, da jc na pravi poti, ko so je neizkušeni mladeniči poveličevali, ker se upira deželnemu odboru ter se ne zmeni za velik del davkoplačevalcev. Naj bi bilo vprašalo davkoplačevalce, ki plačuje občinske doklade, kaj mislijo o tem, in vsaj 206 bi se jih bilo odzvalo, da jim ni všeč delo županstva, toliko se jih je priglasilo nam: naj bi vprašala potem še druge volivce, in dolga vrsta tudi teh, ki ne plačujejo občinskih doklad, bi bila županstvu tako odkrito kakor nam povedala, da je idrijski davkoplačevalec žc dosti obložen. Zveni pa tudi kakor bajka, ko čuje človek zgodbo o javnem delovanju gotovih mož: 3. aprila si izprosijo dovoljenje, da smejo najeti posojilo 60.000 K, da morejo poravnati primanjkljaj. 10. aprila pa stopijo zopet skupaj in sklenejo nanovo zazidati 40 tisoč kron, kakor bi bili 3. aprila zadeli srečko državne loterije, in niti ne mislijo naprej, da bo v 1. 1908 pri rednih izdatkih treba skoro gotovo zopet trkati pri deželnem odboru za novo posojilo. Kakor otroci. ki zapravljajo denar, ker ne vedo, kako se ga zasluži.
Obsoditi moramo Ganglna tudi *adi njegovega farbanja, da so Oswald in tovariši paroti izomiki ljudstva, češ, da vsled njih Idrija ne more nič storiti za omiko. Kdo pa vzdržuje Ganglna in dolgo vrsto profesorjev? Ali delajo morda za vbogaj-me? Čemu jih občina plačuje? Kaj niso zadostne žrtve, ki jih donaša občina za iz-omiko, v plačilo pa davkoplačevalci požirajo očitke, da so nasprotniki kulture! O Gangl! Naravnost blaznost pa je trditi, da je Osvvald ali dr. Šusteršič proti podržav-Ijenju realke. Mi se ne bojimo podržavljc-
ETERNA
Cevke in ustniki.
Višek popolnosti ¥ izdelovanju pip
Prednosti: Snažnost, trpežnost, nizka 870 cena, užitek pri kajenju 1 21
Zdravniško priporočljive.
Najboljša krma za pse jc in ostane
Fattlnjerjev kolač za pse
ki je med vsemi krmili najboljše sestavljen in najbolj redilen. 50 Kg: K 23.—. 5 kg poštn. prosto K 3 20.
Fattingerjev Puppy Bisqoit
za mlade pse, 50 kg K 26.—, 5 kg poštn. proste K350 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolaCa ta pse In krmo za perutnino VViener-Neustadt. Nad 2 0
prvih cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod žlvinozdr. nadzorstvom.	467 26 — 20
nja, ampak komaj čakamo, da pride do tega ter bo konec afer, o katerih bi ta ali oni nekdanjih profesorjev lahko povedal zanimivosti. Tako govorite in pišete, ker se sami bojite podržavljenja.
i Cerkveni tat. Josip Nadera s Češkega je v ponedeljek pri stranskem oltarju v župni cerkvi z limanicami iskal drobiža. Ker mu ni šlo vse po godu, je železno pušico malo privzdignil, pri tem je pa drobiž zarožljal in opozoril cerkovnika, ki je v zakristiji še nekaj pospravljal. Ravno so bile ženske cerkev zapustile, ko so že pomedle in prah obrisale, zato je menil, da ni nobenega več v cerkvenih prostorih, a cerkovnik je naglo odprl zakristijska vrata, in tat se je ves osupnen spustil na kolena in začel se križati. Pobral }e naglo dežnik in klobuk, pa brzih korakov hitel iz cerkve. Cerkovnik pogleda pri pušici in vidi še lep pri odprtini in takoj mu je jasno. Hiti za tatom, a že ga ni bilo vlč. Gre naznanit orožnikom in ti so ravnokar videli tujega človeka iti čez most. Ubero jo za njim in ga kmalu vlove pri cestni hiši, kamor se je skril, videč orožnike za seboj. Pri sodniji je rekel, da je brezverec, ki ne veruje v nobenega boga. Ko so ga vprašali, zakaj je potem šel v cerkev, je takoj rekel, da je za starše prav goreče molil, dokler ga ni prestrašil cerkovnik. A ni mu pomagalo. Limanice je bil že proč vrgel, in drobiža, ki so ga pri njem dobili, se je držal še lep. Kadar bo v Idriji 14 dni, potem ga bodo poslali v domovino, ako še kaj hujšega nc pride na dan. Zandarme-rija je namreč dognala, da ga na Češkem že iščejo radi cerkvene tatvine in najbrž je tudi že drugod si na enak način pomagal iz denarne zadrege.
i Dopisnik »Slovenskega Naroda« se
nad Slovencem jezi, zakaj da molčimo o izpremembah pri naši občinski upravi in napada osebno gerenta Jos. Zazula. A o našem gospodarstvu so svoj čas v naših listih izšli temeljiti članki, ki so stvarno z dokazi navajali, kako napačno jc vse. Od kraja je liberalna gospoda žugala s tožbo pred sodnijo, potem pa lepo molčala. Mi smo vedeli, da enkrat bode bruhnilo na dan, ker take stvari ne morejo ostati skrite za dolgo časa, in poznali smo našo liberalno gospodo, ki si je vse upala in ne zmenila se za nobena pravila. Ako jih sedaj ta udarec tako boli, ne moremo pomagati. ker mi smo ga pričakovali vsaki čas, liberalna gospoda pa je mislila, da nad njimi ni nobene druge oblasti. Nad osebo gerentovo sc spravijo, češ, da je plačan tajnik konzorcija naše čipkarske šole. Res, da je tajnik, ki sestavlja temeljita poročila c. kr. čipkarskemu tečaju na Dunaju, za kar ga je že opetovano pohvalil g. predsednik, a noben član, tudi tajnik ne, ne dobiva plačilo za to. G. Zazula ma med vsemi člani največ dela in za pisarniške potrebe še iz svojega daje. Tudi njegova zasluga je, ako je pri naši čipkarski šoli tako vzgledno vse urejeno, da je prva v Avstriji.
i Radi gerenta se ne bo podržavila naša realka, toži »Narod«. Kaj še! Ko bi bilo po želji naše liberalne gospode, bi sploh nikoli do tega ne prišlo, saj je javna tajnost v Idriji, da si izvestni možje prav nič ne žele podržavljenja, ker bi s tem izgubili vpliv do profesorskega osobja. Saj so sedaj celo stalno nastavljene moči odslovili, kadar so se jim zamerile. Kdo je začel akcijo za podržavljenje in kedo jo je pospeševal, to jc pač jasno. In isti faktorji bodo tudi skušali jo dovršiti v najkrajšem času.
i Zakaj je bilo toliko žandarjev v Idriji? Saj ste sami tolikrat pisali, kako ogorčenje in razdraženost vlada v Idriji,
Dalie v prilogi II.
Proti malokrvnosti
uporabljajte SCOTTOVO emulzijo, ki po-množuje kri in tvori hitro močno in zdravo
tneso.
Scottoon mulezlla
učinkuje istotako za staro kakor mlado. Hitro boljšanje vas bo iznenadilo in zadovoljilo ter vas bo en sam poskus prepričal, kakor je že tisoče prepričal v preteku 32 let.	2249 2
Pristna le b to »MIMIMIHIMIMIMIHWWi»*«»
znumko — ri-
bičem kot ga- Cena original steklenice
OT Dobi se v vseh bolj&ih trgovinah m
Zaloga pri K. A. KREGAR, Ljubljana,
Sv. Petra cesta St. 2.
r&ncijskim znakom flcottove-ga ravnanja.
2 K 50 vin.
Dobi se v vseh lekarnah.

II. m»iloga „Sloveno»" Aftcv. 263. dnč 14. novembra 1908.
da se bode v kratkem javni mir kalil. Vlada vam je verjela in poslala orožnike, da zabranijo, ako bi res nekateri poskušali hujskati nevedno mladež k nepremišljenim korakom •>
i 2500—3000 ljudi bilo je na protestnem shodu v nedeljo, tako so brzojavili v »Narod«. Ljudje so se prav smejali, kajti nad 400 oseb ni bilo navzočih iu še ti so bili raznih strank. Radovednost jih je gnala, kaka »komedija« bode sedaj, ko nimamo nobene panorame ali gugalnic po 5 vinarjev na razpolago. Naj bi bil obhod po mestu, takrat bi se bilo videlo, kako malo pristašev imajo izvestni ljudje. V listih vpijete, a davkoplačevalci tudi vaše stranke, pravijo, zakaj ni že prej prišlo do preobrata, ki je bil že zdavnaj potreben. Dobro bi bilo, da je bil ves čas na odru navzoč c. kr. okr. glavar, ki je lahko udeležence preštel in poročal vladi, da sedaj ve, koliko je resnice v poročilih liberalnih in socialnodemokraških listov.
Tedenski pregled.
Državni zbor se snide najbrž šele 24. novembra zavoljo ministrske krize. Baron Beck je odstopil s celim kabinetom. Beck je naredil veliko. Speljal jc volivno reformo, rešil nagodbo z Ogrsko, začel je podržavljati železnice in začelo se jc tudi ljudsko zavarovanje. — Sedaj sestavlja baron Bienerth novo ministrstvo. Če se mu ne posreči parlamentarno ministrstvo, pride uradniška vlada; tudi ui izključeno, cla se državni zbor razpusti.
Ljudska posojilnica sc je preselila v svoj novi dom nasproti »Uniona«.
Velikansko podzemsko jamo so odkrili na Opčinah pri Trstu.
Voditelji obeh slovenskih strank so se približali. V prihodnjem zasedanju državnega zbora se obe stranki združita v taktiško enoto, v kateri bosta skupno nastopali.
Umrl je starosta kranjske duhovščine, kanonik .Jožef Hočevar.
Nova že'eznica Trebnje-Št. Janž se otvori jutri, v nedeljo. 15. novembra.
Srbija se oborožuje, tudi Turčija sili v orožje, da je zoper Bolgarijo pripravljena.
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja, 15. nov.: 23. ned. po binko-štih. Leopold, .ledert.
Ponedeljek, 16.nov.: Edmund, Otmar.
Torek, 17. nov.: Gregor, Viktorija.
Sreda, 18. nov.: Odon, Evgen, Hilda.
Četrtek. 19. nov.: Elizabeta, Poncijan.
Petek, 20. nov.: Feliks, Edmund.
Sobota, 21. nov.: Darovalce D. M., Kolumban.
Odločivni dan.
Baron Bienerth se je včeraj pogajal' skoraj ves dan z zastopniki koalicijskih strank. Razvil jim je najprvo svoj program. priporočal novo koalicijsko vlado in izražal željo, naj. bi z ozirom na politične razmere zapostavili načelna vprašanja. Ako vsaka stranka nekoliko odneha, je mogoče premirje. Bienerthov govor je napravil na navzoče ugoden vtis. Dr. Lue-ger je izjavil, da bodo krščansko-socialni poslanci Axmann, dr. Pattai in dr. Schle-gel proučili nemške zahteve in jih v teku časa po možnosti podpirali. Nemški poslanci s Češkega pa naj ne zahtevajo, da bi vlada že sedaj rešila vsa ta preporna vprašanja. Zato naj stranke ne ovirajo sestave nove koalicijske vlade, da ne nastanejo v državi nevarne zmešnjave. V istem smislu je govoril v imenu Poljakov dr. Glabinski ter Cehom in Nemcem toplo priporočal premirje. Dr. Kramar je pojasnil vzroke, ki so .zahtevali demisijo čeških ministrov. Odgovarjal niu je dr. Pergelt, češ, da vlada podpira Cehe proti Nemcem. Pritrjeval mu je dr. Sylvester. Govorili so še grof Dzieduszycki, dr. Lehrei-ner in grof Kolovrat. Konferenca je bila ob 1. uri pretrgana do 3. ure in je trajala do pol devete ure zvečer. Ob tem času še niso bili edini in so se zbrali zopet ob deseti uri. Zadnje poročilo navaja, da so bili nekaj minut pred polnočjo še vedno zbrani. To dolgo posvetovanje priča, da niti baron Bienerth, niti koalicijske stranke nočejo prevzeti odgovornosti za mogočo uradniško vlado. Vsa pogajanja se sučejo le o češko-nemškem vprašanju. Najtrši oreh je uradni jezik pri sodiščih. Cehi zahtevajo, da ostanejo razmere, ki jili je ustvarila Stremayerjeva jezikovna naredim iz 1. 1880, Nemci pa s tem niso zadovoljni. Morda bi bili že sinoči omogočili koalicijsko vlado, ko bi se ne bili odtegnili posvetovanjem nemški radikalci. Zmernejši Nemci sc boje, da jim radikalci padejo v hrbet in jim očitajo izdajstvo. Baron Bienerth je večkrat posegal v razpra-
vo in opozarjal na vse vnanje razmere. Polemika med Cehi in Nemci jc bila večkrat jako ostra. Danes pa je gotovo zadnji dan pogajanj. Ako se danes ne posreči premirje med Cehi in Nemci, sestavi baron Bienerth takoj uradniško ministrstvo, v katerem bodo sekcijski šefi. Baron Hiirdtl, vodja notranjega, dr. Holzkneeht pravosodnega, baron Jorkaš-Koch finančnega, dr. Rossler trgovinskega, Kassera naučnega, dr. pl. Forster železniškega, dr. Pop ali baron Weiss poljedelskega in Miil-ler ministrstva za javna dela. Ako se to zgodi, potem je parlamentarni škandal gotov.
Z Balkona.
Kralj Peter odstopi?
Iz Belgrada se poroča, da je politiški položaj zelo resen. Vedno močnejši so, ki zahtevajo, naj Peter odstopi. Diplomati-ški krogi pričakujejo vsak trenutek katastrofo, ki nastane, ko se izve, v kakih denarnih stiskah je kralj. Sodijo, da ce kralj prostovoljno ue odstopi, bo s silo primoran, da se odpove prestolu
Velevlasti svare Srbijo.
»Petit Parisien« poroča, da so Francoska, Angleška in Rusija nujno svetovale premišljenost in zmernost.
Angleži proti Srbiji.
»Morningpost« piše, da bi Srbi in Črnogorci prav storili, če bi ubogali dani jim svet, naj vse opuste, kar bi dalo povod, da nastopi Avstrija proti njim. Ce nastopi Avstro-Ogrska neizzvana proti njim, je gotovo, da dobe podporo ali vsaj mnogo simpatij. Nihče bi pa ne simpati-zoval z izzivači evropske vojske. Srbi in Črnogorci naj ne računajo na angleško pomoč glede na uresničenje svojih idealov.
Crnogora deli orožje.
»Jenigazetta« poroča iz Skadra, da so Črnogorci razdelili orožje mohame-dancem v Podgorici. Barski mohaniedanci se branijo orožja, ker hočejo znati njegov namen. Mohaniedanci v Dulčinju se pa branijo vzeti orožje iu se hočejo izseliti.
Angleška proti srbskemu prestolonasledniku.
Angleška vlada je sporočila po svojem dunajskem poslaniku srbski vladi začudenje Angleške glede na nastop srbskega prestolonaslednika po njega po-vratku iz Peterburga in z ozirom na njegove izzivajoče govore ob pozdravu. — Srbsko vlado je angleško svarilo jako neprijetno zadelo in je izkušala zakriti javnosti angleški nos.
Bolgarija in Turčija.
Zadnja poročila o carigrajskih pogajanjih so tako neugodna, da računajo v Sofiji že na to, da se pogajanja prekinejo. Bolgarski vladni krogi so zato zelo razpoloženi za vojsko, kar se je pokazalo v razpravi o adresi. Dva govornika, vplivna demokrata, sta pozivala vlado, naj stori brez vmešavanja krone potrebne korake.
Grki oborožujejo v Janini.
Atenski osrednji odbor je oborožil kristjane v Janini.
Srbi pošiljajo v Cetinje bombe in dinamit.
Iz kragujevaškega državnega arze-nala so poslali veliko bomb in dinamita v Cetinje, da oborože v Hercegovino namenjene črnogorske čete.
Turčija proti Srbiji in Crnigori.
Turška vlada je v Belgradu in Ceti-njti potom not protestirala proti zbiranju vojaštva na meji in zahtevala, da se ob-oroženje ustavi.
V novipazarskem sandžaku je z ozirom na nameravane poizkuse od strani Srbije udreti v Sandžak zbrana cela IS. nizainska divizija.
Turška vlada je nadalje izjavila, da obiska prestolonaslednika Jurja v Carigradu ne smatra za oportunega.
»Tanin« in »Suraj Ummet« svarita Srbijo, »Ikdam« in »Jeni Gazeta« pa delata za Anglijo in Srbe nekoliko podpihujeta.
Notranje zmede v Srbiji.
Belgrad, 14. novembra. ^Popolni neuspehi srbskih odposlancev v Pctcr-burgu, Parizu, Londonu in Rimu so povod, da se iz Niša vun širi po celi deželi živahna agitacija proti kralju Petru Oblasti so te dni zaplenile veliko letakov, ki poživljajo ljudstvo celo, naj se proglasi za kralja Milanov sin Djordje Kristič. Drugi so zopet za Jurja Karagjorgjeviča, zarotniki se pa kralja Petra ne upajo vreči, ker ima proti njim v rokah hudo orožje. V mnogih krogih vzbuja nejevoljo, da je 12. t. m. kasacijski dvor poveljnika orožnikov podpolkovnika Vukasovica-Stibiela opro-
stil, ker so ga protizarotniki dolžili umora bratov Novakovič. Kralj Peter je v lastni palači v jetnik.
Srbske čete na bosanski meji.
Sarajevo, 14. novembra. Na bosanski meji stoji nekako 300 srbskih čet. ki so dobro obrožene in imajo tudi dosti nmnicije. Voditelji so srbski častniki iu bivši četovodje iz Makedonije. Vzlic temu si ne upajo prekoračiti meje, ker je na avstrijski strani vse dobro pripravljeno Z3 sprejem. Četovodje je iznenadilo tudi to, da se v Bosni vkljub neštevilnim letakom, ki so se čez mejo vtihotapili, nihče ni vzdignil.
Oboroževanje.
Belgrad, 24. novembra. Vojno ministrstvo je sklenilo se še nadalje poslužiti takozvanega Kriimper-sistema, to je, da vpokliče iz 1. in 2. kategorije polagoma gotovo število rezervistov, oddelek za oddelkom pod orožje, jih pridrži nekako štiri tedne, dobro izuri in pošlje nato zopet domov. Na ta način se da izvežbati 225.000 mož (toliko štejeta obe kategoriji) v 20 tednih. Prvi turnus se je začel oktobra, zadnji bo prišel na vrsto po treh mesecih. Na ta način bo spomladi Srbija razpolagala z 250.000 dobro izvežbanimi vojaki, ako ne pride kaj novega vmes.
Neresnične vesti iz Bosne.
Sarajevo, 14. novembra. Vesti o nekih avstrijskih častnikih, ki so baje prosili, naj se jih premesti od srbske meje, »da ne bi prišli v položaj, da prelomijo svojo prisego«, pa so zaradi tega bili v Petrovem Varadinu takoj ustreljeni, so od konca do kraja izmišljene. V Bosni te in enake vesti vzbujajo le pomilovanje, ker so nalašč producirane, da varajo srbsko javno mnenje in opogumijo srbsko ljudstvo, ki o uspehu vojske z Avstrijo sodi jako pesimistično.
Sarajevo, 14. novembra Na »Ma-t i 11«, ki svojo raco, da so v Konjiči bosanski četaši ipognali v zrak avstrijsko vojašnico, zopet ponavlja, je odgovoriti to, da je tisti dan, ko je po »Matinu« vojašnica zletela v zrak, v Konjiči slučajno bil dopisnik zagrebškega »Obzora«, ki pa ni videl vojašnice v zrak zleteti. Tudi on-dotno prebivavstvo o tem čisto nič ne ve.
Odkod ratobornost v Srbiji.
Belgrad, 24. novembra. Vzrok, da se zopet v Srbiji strastno dela za vojsko in jc celo član srbskega poslaništva v Carigradu izjavil, da bo Srbija Avstriji vojsko napovedala, je ta, da je vlada zdaj po poročilih svojih odposlanikov spoznala, oziroma je prišlo med širše kroge, da so vse velevlasti odklonile pomoč, ako se Srbija za teritorialne kompenzacije na škodo Avstrije da zavesti' do kakršnihkoli korakov. Velevlasti so le izjavile, da hočejo Srbiji pomagati diplomatiško za gospodarske pridobitve ali pa za druge, ki so pripravne, da Srbiji pomagajo do ugleda in spoštovanja.Tudi sodijo pesimistično o akciji dr. Milovanoviča samega, ki v Rimu govori o tem, naj se prestolnica stalno premesti iz Belgrada v Niš in naj Srbija opusti misel na Jadransko morje, marveč teži proti egejskemu morju.
Na kaj se je nanašala akcija velesil v Belgradu.
Belgrad, 13. novembra. Iz naj-kompetentnejšega vira izvemo, da so Francija, Anglija, Rusija in Nemčija v Belgradu potom svojih (poslanikov srbsko vlado resno posvarile zlasti zaradi formacij in oboroževanja čet, namenjenih za Bosno. Resnici na ljubo se mora tudi to konstatirati, da velevlasti tega niso storile na direktno zahtevo ali prošnjo Av-stro-Ogrske, temveč, ker jih je Avstro-Ogrska le opozorila, da bi utegnila formacija čet za Bosno Avstrijo prisiliti do energičnih korakov, kar 'naj velevlasti vzamejo na znanje
AVSTRO-OGRSKA.
Mažari proti jubilejskemu križcu.
Zaradi jubilejskega križca civilnim iu državnim uslužbencem je nastal spor med avstrijsko in ogrsko vlado. Civilni uradniki zato 2. decembra ne dobe križca. V ogrsko-hrvaškem državnem zboru je pa nastal odpor proti jubilejnemu križcu. V seji dne 13. t. m. jc grajal poslanec Babo-csay, da je podpisal Wekerle vladarjevo pismo glede na jubilejni križec, češ, da mažarski narod nima povoda, da slavi jubilej avstrijskega cesarja. Večina je odklonila Babocsayov predlog o graji Wc-kerla.
Nadomestne volitve v državni zbor.
Pri nadomestnih volitvah v Kraljevih Vitiohradih je med 7000 volivci volilo 4235 volivcev. Veljavnih glasovnic je bilo 4224. Dobili so: narodni socialist Jožef Slama 2054, mladočeh dr. Fdvard Komer 1280.
socialni demokrat Jožef Havranek 775, realist Kunte 60 in krščanski socialec Drapalik 49 glasov. Vrši se ožja volitev med Slamo in dr. Kornerjem. Pri zadnjih volitvah je dobil mladočeh dr. Herold 1992. Slama 1424 in socialni demokrat 1331 glasov. V 127. češkem volivnem okraju so pa znatno napredovali krščanski socialisti, tako da se vrši ožja volitev med nemškim agrarcem Berndorfom in kršč. socialcem Janischem. Pri zadnjih volitvah je dobil agrarec 4857, kršč. socialec 1573 iu socialni demokrat 2844 glasov.
V	Inomostu je ožja volitev med nemškim liberalcem dr. Rohnom, ki je dobil 1479 glasov, in socialnim demokratom Holzhammerjem, ki je dobil 1746 glasov, kršč. socialec Kranevvitter je dobil 1150 glasov, Schonererijanec Frank 285 glasov.
CESAR VILJEM IMA NEPRIJETNE DNI.
V	ponedeljek se snideta v Kielu Viljem in Biilo\v, kjer se odloči, če Biilo\v še ostane kancler ali pa odstopi. Ker državni zbor noče vplivati na cesarja, da bi se ne vmešaval osebno v vladanje, hočejo to doseči po ovinkih po državah. Ham-burško meščanstvo, nekaka ljudska zbornica, pozove namreč hamburški senat, naj nastopi primerno v zveznem svetu, tako, da cesar izprevidi, kako globoko obžaluje država Hamburg vsako cesarjevo osebno vmešavanje v uradno politiko in da pričakuje, da se to ne ponovi. Da varuje cesarja, je pa centrum predlagal nemškemu državnemu zboru, naj vloži vlada predlog, ki ureja odgovornost kanclerja in njegovega namestnika. Viljema mora biti sram, a tega ne kaže. Javnost sklepa to iz tega, ker se cesar ogiba Berolina. Celo Biilovvi listi, kakor n. pr. »Kolu. Zeitung«, to grajajo. O cesarju poročajo, da se cesarjevo razpoloženje v Donaueschingenu neprestano menja. Cesar je pobit, a nenadoma zopet razposajeno vesel. Stenogra-fiško poročilo o državnozborski torkovi seji je dobil cesar že ob 9. zvečer. Proti polnoči je pa bil cesar eno uro v brzojavni zvezi z Berolinom.
KAKO SE POLAGAJO RAČUNI NEMŠKEMU DRŽAV. ZBORU. — BULONV.
V	nemškem državnem zboru je grajal poslanec Erzberger, ker so predložili račune iz leta 1900 šele zdaj čez osem let državnemu zboru v odobritev. V vzhodni Afriki so celo izdali nedovoljene vsote in nedovoljena dela. — Biilowov položaj je čimdalje bolj nevzdržljiv. Položaj je zelo napet. Govori sc, da je Viljem nevoljen na Biilo\va, ker jc pričakoval, da se bo bolj potrgnil zanj kakor se je. Če je to res, ni izključeno, da dobi Biilo\v modro polo. Sledil bi mu najbrže general Louenteld.
ZA ODPRAVO SMRTNE KAZNI
se bije zdaj boj na Francoskem v zbor« niči. Socialist Dejeannc iu justični minister Briand sta se v seji 11. t. m. zavzemala za odpravo smrtne kazni, ki naj se namesti s posameznim zaporom.
AVSTRIJCA OBSOJENA V RUSIJI.
V	Varšavi sta bila obsojena avstrijska socialistična časnikarja Hausten in Rotstadt v štiriletno prisilno delo, ker sta pripadala tajni socialistiški zvezi.
Dnevne noulce.
+ Zlata maša sv. očeta. V ponedeljek, dne 16. t. m., bo daroval sveti oče Pij X. zlato mašo v Rimu. Od vseh strani so že prihiteli verniki, da bodo navzoči pri tej izredni slovesnosti. Tudi kranjska dežela bo -zastopana po svojem višjem pastirju, premil. g. knezoškofu. ki jc pred tedni odpotoval v večno mesto z namenom, da prisostvuje temu slavlju. Celo drugoverski vladarji, ki so z Vatikanom v diplomatičnih zvezah, so poslali po svojih zastopnikih svetemu očetu častitke i;i razne darove. Ta teden je sprejel papež kolegij kardinalov, ki mu je korporativno častital. Vkljub naporom, ki so z- njim združeni taki sprejemi, je sveti oče čil in zdrav. Zlate svete maše se udeleži okrog 50 tisoč ljudi. Z njo bodo jubilejske slavnosti zaključene. — Milijonom vernikov, ki se bodo ta dan spominjali svetega očeta v vročih molitvah in prošnjah, da ga Vsemogočni Bog ohrani v blagor svete cerkve še mnogo let, se pridružuje tudi verno slovensko ljudstvo iu kliče: Ohrani, o Gospod, svetega očeta Pija X., oživljaj in osreči ga na zemlji in ne daj ga v roke njegovih sovražnikov!
-f- Shod zaupnikov S. L. S. se vrši v ponedeljek 16. t. m. ob pol 10. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Vhod iz Frančiškanskih ulic. Vstoo jc dovoljen samo z vstopnicami. Vstopnice bodo reditelji pobrali. Onim gg. zaupnikom S. L. S., ki bi se radi udeležili shoda v ponedeljek, dne
16. t. in., pa morda vabil niso prejeli, se sporoča, da bodo vstopnice dobili pri vhodu pred shodom.
+ Sestanek zaupnikov ljubljanske okolice se vrši v ponedeljek ob 9. uri v dvorani »Krščansko-socialne zveze«. — Vstopnice se bodo dobile tudi pri vhodu.
+ Občinske volitve za mesto Višnjo goro so bile v četrtek, 12. t. m. V tretjem in drugem razredu so bili izvoljeni možje, ki bodo za župana volili pristaša S. L. S.
+ Slovensko šolsko društvo v Celovcu. »Mir« poroča: Nimamo organa, nimamo naprave, ki bi se posebej pečala z našim šolstvom in mu pomagala na noge. Vso skrb je doslej imelo le politično društvo, ki pa že po svojem sestavu ni v to poklicano in mu je odvzeta možnost, da bi se posebej in sistematično bavilo s perečim šolskim vprašanjem. Kar se je sicer za šolstvo zgodilo, je dosedaj le delo posameznih rodoljubov. Vsemu našemu šolskemu gibanju manjka sistema in smotre-nosti. Šolsko vprašanje pri nas ne obstoji samo v oskrbi šentrupertske in šentjakobske narodne šole. To ste sicer dve važni, pa vendar ne najvažnejši Hočki našega šolstva. Šolsko vprašanje za Št. Rupert in Št. Jakob je že rešeno in gre tam samo še za vzdrževanje obstoječih šolskih naprav. Važnejša naloga nas še čaka, kako pomagati drugod po deželi, kako spraviti šolsko vprašanje v pravi tir in ga v tem tiru tudi vzdržati. To nalogo bo v prvi vrsti prevzelo novo »Slovensko šolsko društvo v Celovcu«, kojega pravila je deželna vlada že potrdila, in ki je potemtakem eden najvažnejših pokretov koroških Slovencev v zadnjem času. — »Mir« poroča, da se društvo ustanovi v soglasju z »Družbo sv. Cirila in Metoda«.
+ Vzgledna občina. Po celi deželi bijemo boj za slovenske napise. Naša neizprosna zahteva je, da morajo biti po slovenskem delu kronovine Kranjske povsod izključno le slovenski krajevni napisi. Z isto odločnostjo pa zahtevamo tudi, .da morajo vsi trgovci, vsi obrtniki in sploh vsakdo, kdor razobesi na hišo kak javen napis, imeti samo in edino slovenske javne napise. S pravim zadoščenjem pribije-mo to dejstvo, da imamo na Kranjskem že občino, v kateri ni niti dvojezičnih krajevnih, niti dvojezičnih drugih javnih napisov, temveč so vsi krajevni in drugi napisi izključno le samoslovenski. Ta vzgledna občina je narodna naša Zgornja Šiška. Upravičeno jo vsled tega stavlja-mo za vzgled ostalim našim kranjskim občinam in občanom in pričakujemo, da jo foodo posnemale, vse občine in tudi vsi občani.
+ Za pogorelce v Božjakovem je daroval deželni glavar dvorni svetnik gosp. Fran Šuklje 50 K. Prosimo nadaljnih darov, beda je velika!
Sklad za jubilejsko napravo »Otrok« po vseh šolah na Kranjskem je ukazal c. kr. deželni šolski svet kranjski. Dne 2. decembra t. I., ko se bo praznovala šestdesetletnica slavnega vladanja Njegovega Veličanstva, se bodo pobirali prostovoljni novčni zneski v najmanjšem znesku dveh vinarjev od vseh učencev in učenk javnih in zasebnih ljudskih in meščanskih šol, moških in ženskih učiteljišč, srednjih šol na Kranjskem, ter gojenk mestnega dekliškega liceja in mestne višje dekliške šole v Ljubljani. Nabrani denar se izroči deželni komisiji za jubilejsko napravo »Otrok« ter porabi za ustanovitev še ene sirotišnice, za ustanovitev zavetišča nravno zanemarjenih dečkov in deklic in druge enake naprave. Na Češkem so na tak način nabrali že okoli 50 tisoč kron.
4- Papežev jubilej ln zagrebško vseučilišče. Akademski senat je sklenil, da o priliki papeževega jubileja dne 16. t. m. na vseučilišču ne bo nobenih predavanj. Gotovim naprednim dijaškim elementom pa to ni bilo povšeči ter so poslali k rektorju deputacijo, ki naj protestira proti gornji odredbi. Rektor je deputacijo prijazno sprejel, a izjavil, da se odredba nikakor ne bo ukinila, kajti vseučilišče ima bogoslovno fakulteto ter je tudi sicer mej di-jaštvom mnogo prepričanih katoličanov.
+ Kako delajo »Slomškarji« za učiteljski konvlkt. Zadnji »Tovariš« poroča, da je imelo društvo za zgradbo učiteljskega konvikta sejo, pri kateri se je sklenilo, da bo društvo založilo deset zvezkov mladinskih spisov Mišjakovega Julčka. Pozabil je pa »Tovariš« povedati, da so to spisi »Slomškarja«, g. Iv. Slapšaka. Nadalje je odbor sklenil, da založi Iv. Štrukljevo brošuro »Šola in dom« v 10.000 iztisih v prid učiteljskega konvikta. Torej zopet »Slom-škarjevo« delo! To omenjamo zato, da se ne bo trdilo, da delajo samo liberalni učitelji in da ne bo trdil zopet liberalni nadučitelj g. Iv. Zupan, da »Slomškarji« ne znajo drugega, kot pobotnice podpisavati. Liberalni tovariši, posnemajte jih!
ob pol 8. zvečer v prostorih g. M. Lončarja, hotel Radecki, zabaven večer, na katerem svira društveni tambutaški zbor in se uprizori veseloigra »Občinski tepček«. Vstopnina: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., stojišča 30 vin.
—	Kranjsko sadje na sadni razstavi na Dunaju. Kranjska dežela je poslala na dunajsko razstavo 12 vrst najboljših jabolk, ki so jih poslali gg. baron Apfaltrern iz Križa, grof Barbo v Rakovniku, Go-riany v Ruprčvrhu, Jan v Podhomu, kmetijska šola na Grmu, Rudež v Tolstem vrhu in Ulm v Klevcržu. Vso skupino je aranžirala kmetijska šola na Grmu, ki je razstavila nekaj sadja v ličnih košaricah, nekaj v poštnih zabojih in nekaj v večjih zabojih po 25 kg. Vsega sadja se je poslalo na Dunaj nad 400 kg. Razstavljeno sadje vzbuja po svoji lepoti splošno pozornost. Skupina je odlikovana s častno diplomo.
—	Radi »demonstracij« v Novem mestu sta na soboto dne 14. t. m. klicana zopet dva »hudodelca« in sicer trgovec g. Franc Kenda in časnikar Lakner (zadnji že drugič).
—	Nezgoda s poštnim vozom v Novem mestu. Ko je dne 13. t. m. poštni voz, ki pelje iz novomeškega kolodvora pošto, pripeljal do Skabernetove hiše, je jedne-mu konju na ledeni cesti spodrsnilo, da je padel. Niso ga mogli drugače spraviti zopet kvišku, kakor da so oba konja spregli. To je pa toliko časa trajalo, da je voz, ki .ie peljal pošto za dopoldanski ljubljanski vlak, vlak zamudil. Tako se je ljubljanski vlak odpeljal brez pošte.
—	Po cestah in ulicah v Novem mestu nič ne posipajo, čeravno je vsak dopoldan po ulicah vse ledeno. Nekemu gospodu je spodrsnilo, da je padel. Seveda, najprvo naj si kdo kak ud zlomi ali se pa ubije, potem se bo že posipalo.
—	Poročil se ie g. Fran Kiissel, c. kr. sodni pristav v Žužemberku, z gospodično Hermino Pehani.
—- Vinski sejin in vinarski shod priredi kmetijska podružnica v Novem mestu dne 19. t. m., to je prihodnji četrtek, v prostorih nove hiše g. Pavčiča nasproti pošte. Shod se prične ob 9. uri zjutraj.
—	Iz časnikarstva. Iz uredništva »Slovenskega Naroda« izstopi z novim letom g. Ante Beg, ki je postal potovalni učitelj »Družbe sv. Cirila in Metoda«.
—	Društva »Abstinent« tretji večer, v četrtek 12. novembra, je bil prav dobro obiskan. Čim večkrat je, tem boljša udeležba. Predavatelj g. župnik Kalan je govoril o naših nalogah in naših uspehih. Najbolje, da se abstinentni krožki zasnujejo po stanovih, kakor delajo tudi pri drugih narodnostih: duhovniki posebe, učitelji, dijaki, delavci, ženske. Pritegniti pa treba k sodelovanju vse, posebno tiste, katerih dolžnost je to; predvsem vlado, dalje deželni šolski svet, deželni odbor, županstva itd. Koliko skrb imajo zdaj naša glavarstva in žandarji za nemške napise po vaseh! Ko bi se toliko brigali za to. kar je res ljudstvu v korist, bi bilo bolje na svetu! Tem gospodom je treba njih dolžnost v spomin poklicati, ker sami je ne vidijo. Sodnija in sodniki se hvalevredno trudijo za varstvo zanemarjenih otrok; toda zdi se, da stvar prijemljejo pri repu mesto pri glavi. Kdo pa je kriv zanemarjenih otrok? Alkoholizem. Toda za treznostno gibanje ne kaže svetna gospoda in gosposka doslej prav nobenega smisla. — Če se bo delalo intenzivno in neprestano, bo šlo naprej kljub vsem težavam. Če smemo številkam verjeti, žganje-pitje na Kranjskem prav v zadnjih letih upada. Po podatkih državnega proračuna se je leta 1905. za 5000 K daca od žganja manj dobilo kakor prejšnje leto, in 1. 1906 za 23.000 I< manj kakor 1905, in v prvih štirih mesecih 1.1907 za 7000 manj kakor v enaki dobi prejšnjega leta. To nam mora dajati pogum. Zastonj že dozdaj nismo, delali, četudi smo večkrat pavzirali. Seveda nas glavno delo še čaka. Pogum naj nam dajejo lepi vzgledi, ki jih imamo na severu Evrope. Čim više gori, tem večja popolnost. Na Danskem je pri 2V» mil. pre-bivavcev 170.000 abstinentov, to je pičlih 7 odstot. ali vsak 15. človek; na Švedskem pri 5'/.i mil. prebivavcev 500.000 abstinentov, to je dobrih 9 odstotkov, ali vsak 11 človek;, na Norveškem pri 2\'-> mil. preb. 250.000 abstinentov, to je 11 odstotkov ali vsak 9. človek. Na Finskem je sklenjena popolna prepoved alhokola. Vprašanje je: Koliko abstinentov bi v primeri s temi deželami moralo biti na Slovenskem ? Hvaležna računska naloga ... Prihodnji četrtek govori gdč. Jerica Paj-kova. Naj bi se jeli oglašati tudi za predavanja po deželi! Naslov na »Društvo Abstinent v Ljubljani«.
—	Škofja Loka. Katoliško izobraževalno društvo priredi na Martinovo nedeljo 15. t. m. gledališko predstavo narodne igre s petjem »Rokovnjači«. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina navadna.
—	Umrl je na Dunaju na operaciji Anton Bilič, uradnik okrajnega glavarstva v Dubrovniku.
—	Prihodnji semenj v Kandiji za govejo živino in za prašiče bo v četrtek, 19. novembra t. I. Kupci in prodajalci se uljudno vabijo.
—	Kakšno je seno, ki ga je preskrbela iz državne podpore »Zadružna zveza«? V Št. Petru na Krasu so dobili prva dva vagona sena. Seno je po izjavi vseh prav dobro in lepo. Ljudje so zelo hvaležni. Kje so sedaj oni, ki so napovedali slabo seno? Naj se pridejo prepričat in poprašati ljudi, pa bodo izvedeli ravno nasprotno, kar so sami napovedovali.
—	Predavanje na Brezjah. Zelo zanimivo predavanje je imel v nedeljo dne 8. t. m. v kršč. soc. izobraževalnem društvu na Brezjah g. dr. Gruden. Govoril je o francoskem gospodarstvu na Kranjskem ter o začetku tukajšnje božje poti. Dokazal je, da se je božja pot pričela 1. 1809. Takrat je namreč tedanji mošenjski župnik Ažbe prizidal cerkvici sv. Vida kapelico Marije pomočnice, da bi verniki v nadlogah, ki so jih pod franc. gospodstvom tiskale, iskali in dobivali pomoč in tolažbo pri Mariji, pomočnici kristjanov. Od takrat je bila majhna kapelica vedno zavetišče vsem pomoči potrebnim. — Gospod govornik je sklenil svoj govor z željo, da bi se prihodnje leto stoletnica božje poti slovesno praznovala. — Mi pa se g. profesorju srčno zahvaljujemo za njegov trud ter izražamo željo, da bi nas še večkrat razveselil s tako zanimivimi govori!
—	Svarilo. Marija Treutler iz Gradca, ki je pred nekaj leti hodila po naših krajih in po župniščih ponujala na prodaj nove cerkvene obleke in prevzemala v »popravilo« stare paramente, hodi sedaj po senjski škofiji. Zadnji uradni list senj-ske škofije opozarja župnike, naj bodo oprezni ter naj tudi vernike poduče, ker se lahko zgodi, da tudi te prevari s kakimi devocijonalijami. — Ker ni izključeno, da napominana ženska poseti zopet naše kraje, meneč, da se je nanjo že pozabilo, zato svarimo že danes svoje čitatelje pred gospo Treutler.
—	Velik javen učiteljski shod namerava o Božiču sklicati v Ljubljano liberalno učiteljstvo.
—	Saški kralj se mudi na lovu v trbi-ški okolici.
—	Umrl je v Renčah veleposestnik in mesar France Hebat, star 78 let.
+ »Slovenski krščansko - socialni zvezi« je daroval 20 kron državni in deželni poslanec g. Jaklič. Hvala!
—	Iz Vipave. Po preteku nekaterih viharnih, sneženih dni imamo zopet lepo vreme. Sneg, ki je bil komaj pobelil, izginil je popolnoma. Burja je ponehala, jasno sije toplo solnce kakor spomladi. Ljudje spravljajo repo in druge zadnje poljske pridelke; pesa je letos vsled suše zelo slabo obrodila. Vinski kupci jeli so se polagoma oglašati, prepričavši se o izbornem vipavskem vinu.
—	Zgodnja zima se je pojavila tudi v Istri. V Pulju kaže toplomer ničlo. Vsa višja Istra, do Buzeta, je pokrita z globokim snegom, ki je zmrznil. Tako rane zime ne pomnijo najstarejši ljudje.
—	Pomanjkanje krme v Istri. Na bu-zeškem Krasu je poginilo šestero goveje živine, ker je bila premalo hranjena. To se je zgodilo še pred snegom in burjo. Ko si je še uboga žival nabrala kaj suhe trave po golih rebrih. Kaj še le bo!
—	K včerajšnji notici o krasnem zvezdnem utrinku, ki se je opazil v Kranju, dne 12 t. m., in je bil tako svetel, da se je po zemlji zasvetilo v modrikasti barvi, bi želeli od očividcev v Kranju in okolici še nekatere podatke. Utrinek se je tudi v Ljubljani opazil točno ob 7. uri 25 min. zvečer (srednji evropejski čas). Ker se pa potrebujejo podatki še iz raznih krajev okoli Kranja, kjer se je opazil utrinek, se prosi očividce, da blagovolijo sporočiti (uredništvu) natančnejše podatke in odgovoriti na sledeča vprašanja, kar se bode rabilo v določitev pota tega meteorita (utrinka). 1. Kraj na nebu, kje se je zasvetil (zvezda, ozvezdje ali svetovna stran)? 2. Kraj, kjer je ugasnil (pri zvezdi, ozvezdju, ali svetovno stran)? 3. Kako velik, svetel (kakor večernica, pol ali četrtinka june)? 4. Kake barve? 5. Ali je imel rep (kako dolg, barva, koliko časa se je opazil)? 6. Koliko časa je vsa prikazen trajala? 7. Ali se je čul kak pok, ko le je raz-letel (čez koliko časa)? 8. Splošen popis pojava in ali so se objekti na zemlji vsled svetlobe opazili in kako daleč, v kaki barvi? Poslati je do 25. t. m. — Prijatelj zvezdoslovja.
—	Iredenta na Reki. Reški mestni svet je sklenil ustanoviti v podobčinah Plase. Drenova, Kozala in Tovanj štiri italijanske otroške vrtce, dasi je prebivalstvo v teh krajih čisto hrvaško.
— Stradalni štrajk v Zagrebu končati.
Preiskovalni sodnik je začel zaslišavati osebe, ki so v Zagrebu zaprte zavoljo ve-lesrbske propagande. Vsled tega so vsi zaprti opustili stavko gladom.
Štajerske novice.
š Bivši poslanec Iv. Vošnjak, ki je s
svojo tovarno usnja v Žalcu v konkurzu, je kakor poročajo nemški listi, pobegnil v Zagreb ter ga oblasti zasledujejo. Nemški listi pišejo, da je včeraj dalo celjsko državno pravdništvo nalog, Vošnjaka radi sleparije aretirati. V žalski posojilnici manjka več stotisoč kron. V posojilnici so napačno vodili knjige in sestavili napačne bilance. V konkurzu je po zatrdilu nemških listov tudi bivši žalski odvetnik dr. Fr. Mayer, katerega je Vošnjak silno oškodoval. Iv. Vošnjak je bil izvoljen za poslanca na priporočilo celjskih liberalcev.
š Nemškutarji — gospodarski škodljivci našega kmeta! Štajerski slovenski listi poročajo: Slabo mora presti našim nemškutarjem vsled slovenskega bojkota, ker so poklicali nemško in nemškutarsko časopisje na pomoč, naj jim magari z naj-ostudnejšimi sredstvi in lažmi pomaga. In na pomoč jim je kajpada priskočil tudi ptujski »Štajerc« in sedaj trobi in laže v vsaki številki, kako neizmerno škoduje bojkot nemških trgovcev slovenskemu kmetu, češ, da Nemci nočejo več kupovati pridelkov slovenskega kmeta itd. Samo-obsebi umevno je to najostudnejša laž, kakor si jo more izmisliti le kak bivši anarhist in slovenski socialist, zdaj rene-gat in nemški politik Linhartovega kalibra, laž, preračunjena pač na to. da bi se res kak kalin vjel. Resnica je namreč ta, da ptujski šnopsarski renegatje izrabljajo letošnjo nadprodukcijo vina v naših krajih, katere naravna posledica je počasnejši konzum, v to, da pravijo, da Nemci nočejo več kupovati slovenskega vina. Pač pa nam poročajo vinogradniki iz raznih krajev, da kupci prihajajo letos ravno tako kakor druga leta. Značilen v tem oziru in značilen za lažnjivo pisavo »Štajerca« je sledeči dogodek: K Sv. Miklavžu blizu Ormoža pridejo nemški vinski kupci iz Gradca. Pogode se z nekim vinogradnikom za mošt takoj od preše. Ker se je grozdje šele obiralo, je postalo možakarjem dolgčas. Vzeli so zato nek hlod in začeli vanj iz revolverjev streljati. Ko jih vinogradnik vpraša, kaj to pomeni, mu odvrnejo: »Ej, naši nemški časniki so pisali, da pridemo med razbojniško ljudstvo. Zato smo vzeli revolverje s seboj. Zdaj pa vidimo, med kako dobrim ljudstvom smo in izstreljavamo revolverje.« — Značilne in naravnost ubijajoče so te besede za nemške časopise in za njim privešeno cunjo — ptujskega »Štajerca«. Heil anarhist Linhart!
š Umrl je v Št. Vidu pri Ptuju gosp. Jakob Illofscheg.
š Slovensko kršč. del. društvo »Domovina« v Gradcu je priredila prošlo nedeljo Martinov večer, ki se je kaj dobr) obnesel. Vsi prostori restavracije g. Uše-ničnika so bili natlačeno polni. Marsikdo je moral oditi, ker ni dobil prostora. Petje, tanrburanje in licitacija pečene goske je pripomoglo, da je bila zabava prav domača in neprisiljena. Tako je »Domovina« zopet za en večer združila del gra-škega Slovenstva, in upamo, da se bo to še večkrat zgodilo. S prihodnjo nedeljo se prično v društvu redna predavanja, ki se vrše ob nedeljah popoldne. Prostori društva so: Stiegergasse 2, I. nadstropje.
š Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo, 15. t. m., Martinov večer z gledališko^ predstavo, tamburanjem in petjem.
š Celje. Dne 11. novembra je imel poslanec Markhl tukaj volivno ziborovanje ob osmih zvečer v »Nemški hiši«. Zborovanje je bilo prav klaverno.
š V Črešnjicah je umrl pretečeni teden g. Alojzij Kaper v 56. letu.
š Vsem rodoljubom, ki prihajajo v Maribor, priporočamo brivca Ulčarja v Koroški ulici.
š Nova topničarska vojašnica v Mariboru v magdalenskem predmestju bo nosila ime »Nadvojvoda Viljem vojašnica« in ulica okoli nje »Viljemova Kustoca in Vis ulica«.
š Ne pravdajte se! Poštarica Her-mina Panek v Podsredi se je pravdala lansko leto po odvetniku Zirngastu s kmetom Klakočarjem v Gorjanah zaradi nekega jarka, čeprav dotični svet po mnenju -zvedencev ni bil vreden 20 kron. Pravdo je v vseh instancah zgubila in morala plačati čez 3000 K, berite tri tisoč kron, stroškov. To je Hermino Panck tako bolelo, da si je minoli četrtek prerezala žile in izkrvavela. Zapustila je vdovca in več nepreskrbljenih otrok. Pač žalosten konec nesrečne pravde!
š Poročil se je v Slov. Bistrici gospod Ferdinand VVernig, gostilničar, z gdč. Berto Kac.
š Prememba posesti. Gg. RObert Diehl Lil Fr. Strupi sta kupila Weberjevo hišo v Novi ulici v Celju, kjer ima I. kamnoseška družba svoj Obrat, za 60.000 K.
CESAR FRANC JOŽEF ČESTITAL PAPEŽU.
Cesar Franc Jožef je po posebnem odposlaništvu čestital papežu Piju X. ob njegovem jubileju. Odposlaništvo je bilo sprejeto v Vatikanu z veliko častjo. V pre-stolni dvorani je zaslišal sv. Oče odposlaništvo. Knez Schwarzenberg je izročil papežu cesarjevo lastnoročno pismo in zlat, z briljanti okrašen križ.
JUGOSLOVANSKA ZVEZA.
Včeraj so se na Dunaju sešli poslanci Biankini, dr. Ploj, dr. Tresič in dr. Ivčevič, kateri je poročal o svojem razgovoru z baronom Bienerthom. Ta je obljubil dr. Ivčeviču, da vlada ne bode pozabila južnih kronovin in jih po možnosti podpirala. Izjavljali so vsi, da naj bi novo parlamentarno ministrstvo nepristransko ustrezalo političnim narodnim in gospodarskim zahtevam vseh avstrijskih narodov. Nasproti vsaki vladi bodo Jugoslovani zastopali politiko proste roke in vzdrževali prijateljske razmere z ostalimi slovanskimi strankami.
<Hl " i l»«M« . ■ » »»KO MOV ^^
Jutri v nedeljo, dne 15. novembra
na Martinov večer v , J^o^odels^i Dom".



Ljubljanske novice.
lj Delavski shod se vrši jutri ob po! desetih v dvorani S. K. S. Z. Dnevni red: Starostno zavarovanje, političen položaj. — Vstop imajo le krščanski socialci. Somišljeniki, udeležite se shoda polnošte-vilno!
Ij Javno predavanje. Prihodnji torek predava v S. K. S. Z. zopet g. dr. Pegan. Začetek točno Ob pol 8. uri zvečer.
Ij Pouk poljščine se vrši v »Slovenski krščansko-socialni zvezi« vsako nedeljo ob 11. uri dopoldne. Poučuje gospod dr. L. Lenart.
lj Družbiniki večer »Ljubljane« bo jutri teden ob 8. uri zvečer, v nedeljo, dne 22. t. m., v veliki dvorani »Uniona«. Sodeluje »Slovenska filharmonija«. Na ta večer po dolgem odmoru zopet nastopi bivši ljubljenec slovenskega občinstva g. U r-b a n č i č ( P o d g r a j s k i), ki je bil doslej na našem odru najboljši slovenski komik. Zc to bo izredno privlačna točka, poleg tega bo pa ves spored tako origine-len, da se bo občinstvo gotovo najboljše zabavalo.
lj Zborovanje slovenskih katehetov,
ki se je vršilo pretekli četrtek, je 'bilo dokaj zanimivo. Žal, da čas za občni zlbor ni bil prav prikladen in je slabo vreme marsikoga zadržalo. Praktično katehezo sta imela gg. Mlakar in Barle. »Društvo slovenskih katehetov« ima točasno 355 članov; z ozirom na to častno število društven i ko v bi bilo pričakovati večjega interesa za katehetsko stvar, kar so vsi go vorniki opravičeno povdarjali. Natančneje poročilo o zborovanju in nastopili bo Objavljeno v 12. številki »Slov. Učitelja«. — Vodstvu Lichtenturničnega zavoda izreka odbor »D. S. K.« tem potom iskreno za hvalo, ker je drage volje prepustilo lepo dvorano za zborovanje in omogočilo prak tično kateheziranje v tretjem in petem razredu ondotne ljudske šole. — Nekdo izmed udeležencev je v dvorani pomotoma zamenjal klobuk. Dotični gospod naj išče svoje pravo pokrivalo v stolnem žup nišču.
Ij Ljubljanski športni klub naznanja, da se otvori klubovo sankališče jutri v nedeljo, dne 15. novembra t. I. in je vporaba dovoljena klubovinl članom brezplačno, nečlanom pa proti vstopnini 60 vin., dijaške vstopnice stanejo 40 h. Dnevni listki se dobivajo v Švicariji pri restavraterju Kendi, ki tudi izposojuje sanke. — Člani vporabljajo lahko začasno še lanske sezonske listke, letošnji se dostavijo članom koncem meseca. Dnevni in sezonski listki se morajo vidno nositi. Občinstvo se v lastnem interesu opozarja, da je sankanje šport, ki zahteva precejšnje vaje in izurjenosti, predvsem pa pazljivosti.
Ij Poročil se bo jutri predsednfk glasbenega društva »Ljubljana« gospod Fran Šturm z gdčno. liedviko Blas. Naše naj iskrenejše čestitke!
Ij «Netopir« na slovenskem odru ni tako ugajal, kakor bi po svoji glasbeni priljubljenosti mogel. Tupatam je dejanje ta korekoč zastajalo, zlasti izpočetka, pa tudi v 2. dejanju ni bila neka čudna desinte-resiranost pri osobju popolnoma premagana. Kar se posameznih igralcev tiče, se ie opažalo pri tem in onem, da preveč markira, posebno gdčna. liaderbolcova s
svojo nemnerjenostjo ni zadela pravega tona. Gdčna. Šipankova je bila nekoliko rezervirana, g. Povhe pa narobe. Vendar pa je s svojo živahnostjo napravil dober vtis in je uspeli slonel včeraj precej le na njem. Drugače se je pokazalo, da imamo premalo operetnega osobja, ker morajo nastopati igravci, ki niso za ta genre. — Gledališče je bilo, kakor letos sploh, zelo dobro obiskano.
Ij Za narodnimi damami — narodni gospodje. Mnogo se je pisalo te dni o narodnih damah in naštevalo njihove; narodne grehe. Posebno gostobesedni so pri tem mnogi narodni gospodje, ki leta in leta naročujejo pri raznih nemških tvrd-kah Neček, Grac, Polak na Dunaju in drugod v tujini razno drago obleko. Nemški agentje prihajajo vsako sezijo v Ljubljano, obiščejo vse urade in sprejemajo naročila narodnih gospodov. Tako odnašajo domačim obrtnikom najboljši zaslužek in tako narodni gospodje niso boljši kot narodne dame. Podpirajmo domačo obrt!
lj Koncert Godovskega. Z.c kot triletni deček je Godowsky kazal izredno glasbeno nadarjenost, se sistematično začel učiti glasbe s petim letom in je od devetega leta naprej že javno nastopal. Sedaj je poznan vsemu staremu in novemu svetu in vsi ga soglasno pripoznavajo za pravi čudež v klavirski igri. Koncert bo v petek, 20. novembra, v »Unionu«. Vstopnice pri gospej Cešarkovi.
lj Dober znanec. Te dni je policiji in tudi ljubljanski javnosti dobro znani va-gant 531etni razvpiti Karol Špindler, rodom Ljubljančan, ki se preživlja s samim beračenjem, kljuke snažil tudi v Mahro-vem zavodu, mimogrede pa izmaknil knjigo za nemško in laško 'korespondenco, katero je pa moral na poziv neke slučajno se tam nahajajoče gospe zopet odložiti in oditi praznih rok. Stari kljukec je bil tako predrzen, da je čez par dni zopet obiskal navedeni zavod. Tam so ga pri ti priliki spoznali in izročili policiji, katera ga je oddala sodišču. Potepuh je bil že dvakrat v prisilni delavnici, je zelo predrzen in nadležen berač, kaznovan pa ni bil zaradi raznih »del« nič manj kakor 31 krat.
Ij Znani ljubljanski postrešček Karol
Gril je vendarle rešen preganjanj radi zadnjih demonstracij. Najprej so ga aretirali, potem se je moral zagovarjati pred okrajnim sodiščem (branil ga je dr. Až-inan), nato so ga odstopili deželnemu sodišču, kjer so zastonj iskali dlake v jajcu, in so končno ustavili kazensko postopanje proti njemu.
lj Iz gledališke pisarne. Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. uri se igra prvič v sezoni priljubljena narodna drama s petjem »Divji lovec«. — Zvečer se poje petič in zadnjič Puccinijeva opera »Madaina Butterfly«. — V torek se ponavlja za ne-par-abonente Straussova opereta »Netopir«. — V četrtek bode premijera izvirne novitete »Mati«, spisal Fran Ks. Meško.
lj Koncert seksteta na lok bo v ponedeljek zvečer v kavarni »Ilirija«. Vstopnina pros'.a.
lj Sprememba posesti. Trgovski poslovodja g. Jernej Šerjak ni kupil Martin-čičeve hiše, ampak hišo gospe Ane dr. Repičeve v Fiorijanskih ulicah št, 11.
lj »Znat' je treba«, je rekel nekoč mož žalostnega spomina. »Znat' je treba« si menda misli tudi ljubljanski agent Eduard Regnard, ki je dal natisniti kuverte z lepo donečim besedilom: Slavoljub Regnard, Ljubljana. — Tako pridobiva slovenščina čast in veljavo . . .
lj Poučevanje sprejme učiteljska kan-dfdatinja 4. letnika. Naslov pove uredništvo.
lj Zlat prstan z vdelanim kamnom je nekdo izgubil v Kolodvorskih ulicah. Lastnik se zglasi lahko v našem upravništvu.
Razne stvari.
Andree mrtev? Kapitan danskega parnika »Juga«, Storn, poroča, da je kapitan Thafker na turi po severnem Labradorju našel priprost krrž z napisom »Andrče«. Pod križem je bil pokopan mrlič, poleg njega pa zaboj listin. Kje sta ostala Andreejeva spremljevalca, ni znano. Morda se bo izvedelo iz zakopanih papirjev. — Kakor znano, je hotel Andree s SpitzJbergena z balonom doseči severni tečaj. Ko je leta 1895 javnost zvedela za njegov načrt, se je kmalu nabralo potrebnih vsot in zgradilo na Spitzbcrgenu veliko lopo za polnitev balona, ki si ga je Andree sam sestavil. Leta 1896 se jc hotel dvigniti. Toda namero je moral opustiti. ker ni bilo vetra z južne strani. Leta 1897 je ponovil poizkus. Dne 30. junija je bil zrakoplov pripravljen za pot in dne 11. julija so se Andrče, Frankel in Brrnd-berg dvignili proti severu. Od te dobe se ne ve nič o junaških raziskovalcih. Ce ie gornja vest resnična, se bo kmalu izvedelo, kakšna usoda jih je zadela.
Milijonarica umrla od gladu. V Budimpešti je živela vdova Fleischer. Stanovala je v majhni sobici. Živela je zelo siromašno; vsak teden je samo enkrat jedla kaj toplega. Sprejemala je tudi milo-dare. Ta starka pa je imela v Budimpešti devet trinadstropnih hiš. Premoženje ji je upravljal neki odvetnik, ki ji je izročal stanarino; ona pa je nosila dfenar v hranilnico. Te dni je prišla k odvetniku. Ta ji je rekel, da dve stranki še nista plačali stanarine. Ta vest jo je strašno razburila. Naložila .ie odvetniku, da nemudoma oba dolžnika toži. Ko je zapustila odvetniško pisarno, se je v veži zgrudila in umrla. Zdravnik je dognal, da je umrla od gladu, razburjenje zaradi dolžne stanarine pa je katastrofo pospešilo.
PROPAD FRANCOSKEGA PREBIVAVSTVA.
Pariz, 13. novembra. Danes je razdelil v zbornici poročevalec poslanec Ger-vais poročilo o vojnem proračunu. Gervais povdarja, da je letos 210.000 novincev, dočim jih je lani bilo 215.000; leta 1912 jih bo, če gre stvar tako naprej, 204.000, leta 1928 pa le 182.000. Vsled tega je let.>s efektivnega vojaštva 433.000, dočim ga je lani bilo 457.000; prihodnje leto ga bo 417 tisoč, leta 1926 nič več kot 380.000. Kot pripomoček svetuje poročevalec, da se iz-kuša pridržati več vojakov, da služijo dalje in da uvede splošna vojna dolžnost tudi v Alžiru.
Telefonska In brzojavna porotna.
URADNIŠKO MINISTRSTVO.
Dunaj, 14. nov. (Uradno.) Včerajšnja posvetovanja strank pri Bienerthu so trajala 18 ur. V nekaterih točkah so se dosegla zbližanja, v celem kompleksu spornih vprašanj se pa ni moglo doseči takega sporazumljenja, da bi zadoščalo za podlago parlamentarnega koalicijskega kabineta. Vsi voditelji strank so pa povdarjali potrebo parlamentarnega koalicijskega ministrstva ter naprosili Bienertlia, naj po sestavi prehodnega kabineta, ki ga sedaj Bienerth sestavi, vse svoje moči zastavi v to, da se kolikor hitro mogoče dobi podlago za sestavo parlamentarnega koalicijskega kabineta.
Dunaj, 14. novembra. Posvetovanja voditeljev strank so pri Bienerthu trajala do 4. ure zjutraj. Poizkus sestaviti parla-mentarično ministrstvo, je ponesrečil. Mladočehi, del čeških agrarcev in češki Nemci nikakor v sedanjem položaju niso hoteli vstopiti v kabinet. Jutrišnja »Wie-ner Zeitung« priobči imena uradniškega ministrstva. Predsedstvo in notranje ministrstvo bo imel Bienerth. Uradniško ministrstvo bodo tvorili sekcijski šefi: poljedelstvo Pop (Celi); javna dela grof Wi-ckenburg; naučno ministrstvo vitez Ka-niera (Ceh); finance Jorkasch Kocli; železnice vitez Horster; trgovino vitez Roesler; justico vitez Holzkiiecht. Vsled Bienerthovih prizadevanj imenujejo Cehi, Poljaki in Nemci v ta uradniški kabinet kot ministre rojake parlamentarce: Poljaki Abrahamovicza. Cehi dr.Začka (moravski Staročeh), Nemci dr. Schreinerja (agrarec). Takoj se bodo nadaljevala prizadevanja, da se če le mogoče od 1. januarja sestavi parlamentarno ministrstvo. Mnenja, koliko naj se dovoli uradniškemu ministrstvu, so različna. Večina je voljna dovoliti le proračunski provizorij in rešiti predlog o Bosni.
Dunaj, 14. nov. V češkem »Narodnem klubu«, v katerem so Mladočehi, agrarci in katoliški narodnjaki, so bili danes jako burni prizori, ker so Mladočehi nastopili proti katoliško-narodni stranki.
SLOVANSKA PARLAMENTARNA KOMISIJA.
Dunaj, 14. nov. V nekaterih slovanskih parlamentarnih krogih se zagovarja misel, ustvariti proti nemškim težnjam v parlamentu slovansko parlamentarno komisijo.
NEMCI SE ORGANIZIRAJO.
Celovec, 14. nov. Jutri se tukaj ustanovi nemški »Volksrat« za Koroško, ki stopi v zvezo z nemškima »Volksratoma« na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem.
KOŠUT IN ŽELEZNIČARJI.
Budimpešta, 14. nov. Minister trgovine, Košut, ie prepovedal železničarjem čitati »Hrvatskega železničarja« in hrvaške politične liste.
NOVA ARETACIJA NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 14. nov. Trgovca Štefana Kalembarja v Korenici so obdolžili vele-srbske zarote in ga aretirali.
ZAPRTI SRBI ZACELI STRADATI.
Zagreb, 14. nov. Predvčerajšnjim so prenesli v bolnišnico zaprtega učitelja Tomo Oblakoviča, ki osem dni ni sprejemal hrane in jc docela oslabel. Tudi zaprti Gaič stavka z gladom. Dne 13. t. m. so
prenesli v bolnišnico stradajočega Petra Vujadija, Trbuhovič in Kočak nista že od nedelje ničesar povžila.
VELIKI KNEZ ALEKSIJ NA SMRTNI POSTELJI.
Pariz, 14. nov. Veliki knez Aleksij umira. Oslabelo mu je srce in unela so se mu pljuča.
KITAJSKI CESAR UMRL, CESARICA UMIRA.
Peking, 14. nov. Včeraj so objavili cesarski edikt, ki razglaša princa Cuna regentom. Njegov sin je imenovan prestolonaslednikom. Umirajočega cesarja so popoldne prenesli v mrtvaško sobo. Člani velikega sveta so se zbrali v palači. Cesa-rica-vdova se je onesvestila.
New-York, 14. nov. Glasom poročil iz Pekinga leži tudi cesarica na smrtni postelji. Sin regenta Cuna, Oagi, je bil vzgojen na cesarskem dvoru. Sodi se, da on zasede prestol. Njegov oče bo viceregent.
SRBSKI LISTI DEMENTIRAJO IZMIŠLJOTINE.
Belgrad, 13. novembra. »Odjek« izjavlja, da so vse vesti o dezertaciji av-stro-ogrskih vojakov v Srbijo neresnične.
Umrljivost otrok grozno narašča v naših deželah. Moderne, nervozne in slabotne matere rode slabotne otroke rn če ne skrbe v polni meri za ojačenje otrokovega organizma mehaničnim potom, slabi otrOk in če tudi ostane pri življenju, ni dovelj močan za življenske boje.
Zatorej ne moremo dovelj priporočati staršem Ferromanganin, sredstvo, ki vsebuje železo in mangan v zaželjeni meri in zato čudovito učinkuje na rast in razvoj otroka. Že nekoliko dni po vpo-rabi se zboljša tek in spiošna počutnost ter se zabrani otroške bolezni, ki so v strah vsaki materi. Tudi odrasli, posebno nervozni malokrvni, kateri slabo prebav-ijajo ali trpe vsled nerednega krvnega toka, vporabljajo Ferromanganin z izvrstnim uspehom.
Okrajni zdravnik dr W. V. piše: »Malokrvnim in bledoličnim bolnikom predpisujem najraje Ferromanganin, kakor tudi škrofeljnastirn otrokom. Otroka jači, jim daje kri in barvo in zboljša tek v najkrajšem času.« Cena steklenice 3 K 50 vin. Pri • nakupu naj se pazi na ime »Ferromananin« ter varstveno znamko »dekličino glavo« in naj se vsi drugi enaki proizvodi zavrnejo. Dobi se v vseli lekarnah, gotovo v sledečih ljubljanskih lekarnah: »Pri Mariji Pomagaj« na Res-Ijevi cesti 1; »Pri angelju« na Dunajski cesti in »Pri zlatem jelenu« na Marijinem trgu; v večji množini »Sch\vanen-Apo-theke« Dunaj, I., Schottenring 14.
Opozarjamo na današnji inserat »Od-premnega in komisijonalnega društva .Balkan' v Trstu«. Zlasti priporočamo našim veletržcem, ki se bavijo tudi z im-portom in eksportom preko Trsta, to si o-v a n s k o tvrdko, ki nudi v svojem poslovanju najkulantnejše pogoje.
Opozarjamo na današnji oglas gosp. vrtnarja Ant. Bajca pod Trančo.
Spretno ulasauKo
sprejme takoj nKa-s toliška tiskarna", s
c ' Els.1 trg* ,6 (Hrvaislco ) V' Mltr|" " Stu-''	Marlan.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, »red. zračni tlak 736"0 mm.
= čn opita j iov.n|>
13 9. zveč.
14
i
Stin|» Ttmpr-
b«ro-	! r« tu rt	. |
metra	I po j Ve,r°v' .
v mm	i Celziju ;
Ntbo
741-2 400
-5-2 sl. jug
-66
7. zjutr. 2. pop
Srednja včerajšnja temp. —3-5», norm. 41»
39 7 j 0-4
brezvetr.
sl. jug
megla
jasno
■ JO
.sre i = I
o.»
o-o
IZJAVA.
Podpisani Martin Šubic, posestnik na Žirov-skem vrhu št. 46. obžalujem, da sem zapeljan po svojih somišljenikih, sramotil dne 6. in 19. kimovca letos gospo Ivanko Kržišnik iz Stare vasi št 41. in gospodično Frančiško Oblak iz Nove vasi št. 20 ter priznavam, da sta imenovani v zasebnem življenju na najboljšem glasu ter, da je bil tudi nju javen nastop v sokolski opravi bodi-si na prostem, bodi-sl v Sokolskem domu v Žireh. bodi-si kjerkoli v vsakem osobito pa v moralnem oziru vedno povse dostojen.
3001 1 — 1	Martin Subic.
Potrtim srcem javljamo, da je Bogu Vsegamogočnemu dopadlo, poklicati [ k sebi našo preljubljeno soprogo, najdražjo mater in sestro, nepozabno staro mater in teto, preblagorodno gospo
Marijo Vaupolič
c. k. viS. okraj, zdravnika soprogo
ki je preminula v četrtek, dne 12. novembra, ob 3'/« uri popoldne, v 59 letu svoje d6be, po doigi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb predrage pokojne bode v soboto, dne 14. novembra ob 4 uri tj popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V Novem mestu, 12. nov. 1908.
Žalujoči ostali.
IZJAVA.
3005 1-1
V ^Slovenskem Narodu" jc nekdo priobčil notico, v kateri se mi hoče škodovati s trditvijo, da sta moja pravna zastopnika dr. Evgen Ambrositsch in dr. Ferdinand Eger. Izjavljam, da nikdar nisem imel za svojega pravnega zastopnika dr. Egerja, da pa sem v pravdi proti Perdanu in Smoletu pooblastil pred 20. septembrom dr. Ambro-sitscha, da me v pravdi zastopa, ker slovenski odvetniki, katere sem zato napros'1, niso hoteli pravde prevzeti. Ni lepo, da se hoče na tak način domačina uničevati in to mogoče na podlagi sumničenj konkurence.
PETER MATELIČ
posestnik in podjetnik zavoda za plakatiranje in sna-ženje stanovanj.
Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom v Ljubljani
se proda
pod ugodnimi pogoji vsled bolezni. Poizve 2954 se pri upravništvu „Slovenca". i 3
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
noJarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
se takoj sprejmeta v stalno delo v modnem
salonu.	... £ m.-
Josipina Setino
2992 3—2	Wolfove ulice št. 5.
Še skoro nov
gramofon
zelo pripraven za gostilno, se ceno proda. Naslov pove uprava lista. 3002 3—1
Izdelane pc5tclje
Iz rdečega posteljnega inleta. Frav dobro napolnjene Pernica ali blazina 180 cm dfllga, 116 cm široka K 10- , 12 -, IS'— in 18'—; 2 metra dolga, 140 cm široka K 14--, 16. — , K 18'—, 21-. Zglavnik 80 cm dolg, 118 cm širok K 3 —, 3 50 in 4 —; l0cm dolg, /0 cm širok K 4 50 in 5-60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modroci iz žitne za eno posteljo K 27 -, boljši K 31'—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10 — naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	2909
BENEDIKT SACtlSEL, Lobes ?I0 pri Plznn, Češko.
Imate li doraslo
čerko
Naročite ji najcenejše in najlepše tkano blago lastnih tovarn. izdelkov: barhenta, flanele, damasta, gradla, kanafasa, najmodernejšega blaga za damske kostume, itd., vse po najnižjih cenah
lastnega tovarniškega izdelka
pri tvrdki
FrnntHek MeMr,
strojna tkalnica in razpošl-Ijalnica v Usti na Orlici, Hutvald št. 38, ČeSko.
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta flgnolo, Ljubljana
Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnistvom kakor p. n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p n, odjemalcem v ogled.
Otvoritev češke budjeviške pivnice.
Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem otvorila restavracijo
češke budjeviške pivnice
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 26 (prej „Golobcek").
Za izvrstno češko (ne nemško) budjeviško pivo, najboljša dolenjska in štajerska vina, dobro meščansko kuhinjo je skrbljeno.
Aboneati se sprejemajo za opoldansko ali pa tudi za celodnevno brano. Pivo v steklenicah se pošilja pri naročitvi 25 steklenic brezplačno na dom.
Z odličnim spoštovanjem
S«
N
a
N H N
M H
m
M
2869 3 -1
Marija Kavčič pre'plač- na,akarica v »sy!c?riii*
in natakarica v hotelu .Union
N
K K N N ►3 K N

Služba organista in cerkvenika StSFlOif^lEliG
izpraznjena, prednost ima samec^ in rokodelec. ^^	■ aa vMi ■ mJJ ''
s 3 sobami, kuhinjo in vsemi pritiklinami se odda mirni stranki v Piorijanskih ulicah za februar. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod šifro ,Stanovanje< 40. 2955 3 -3
je izpraznjena, prednost ima samec in rokodelec. Kje? pove uprava „Slovenca'. — Plačilo po dogovoru.	2935 3—3
Lancaster od K 26'—, Flobert-puške od K 8 50, pištole od K 2 50, samokresi od K5'—. :: Popravila ceno. — Ilustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK
1631
v Opočno stev. 77
Češko.	19
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra
posreduje brezplačno pri prodaji vina svojih udov. Cena je nizka Vino je bele, rudečefin črne boje; kakovost izborna.	2818 10—6
Naredite ji
2340 2-1
veselje in
! Kupite ji opremo.
Zastonj
se porabijo vsako leto milijoni za zdravljenja in gotovo se poskusijo vsakovrstna sredstva kakor kopel", masaže, vribanja itd. in ravno oni način zdravljenja, s katerim so dosegli zlasti v zadnjih letih znatne uspehe, namreč zdravljenje potom elektrike, se v največ slučajih na veliko škodo bolnikov premalo vpošteva in to le raditega, ker večina bolnikov ne pozna takega pripravnega in vspešnega samozdravljenja. Svetujemo torej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih mučijo nervoznost, nevrastenija, revmatizem, bolezni v križu in glavi, želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti, dalje razne ženske bolezni, da pošlje spodnji kupon na naš naslov, in mi mu dopošljetno takoj 64 strani obsegajočo ilustrirano
knjigo brezplačno
razprava o moderni elektroterapiji.
--- jrf m- t* tis; K i* fl"*-*« ■» B*; «»- ——————
Elektroterapevtiška ordinacija, Dunaj, i Schwangasse štev. i s|3. i. n.
Kupon za brezplačno knjigo.	15. nov. 1908.
Na
elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju,
Schwangasse 1, s/3. I. nadstr.
Prosim pošljite mi knjigo „Eine Abhandlung iiber moderne Elektro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto.	2907 1 — 1
Ime:
Naslov:
Čudež
industrije
New-York In London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo /golj proti majhnemu plačilu deavnih moči. Pooblaščen sem izvršili ta nalog. Pošiliam t >rej vakomur Bledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
K 13-80 in sicer:
6 kom. nalflnejših namiznih nožev s pristno angleško kllnjo; 6 kom. amer. pat sr<br. vilic iz enega komada; 6 kom amer. pat. srebtnili jedilnih žlic; 12 kom. amer pat. srebrn h kavinih žlic;
l	kom. amer. pat srebrna zajemalnica za juho;
1	kom. amer. pat srebr. zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Vlktoria iašlc za podklado;
2	koin efektnih namiznih svečnikov; 1	kom. cedilnik za čaj; 1	kom. najfinejša sipainlcit za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 13-80. Vseli teh 42 predmetov je poprej stalo K 80'— ter jih je moči sedaj dobili po te| minimalni ceni K IJ 80. Američansko pat srehro je znano, je sknzinskozi bela kovina, ki obdrži hojo srebra 25 let, za kar se garantiiie V najboljši dokaz, da leidinseratne temelji na nikakrinl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladno kol prekrasno
božično In novoletno darilo
kakor tudi za VNako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. Hirschberg=a
eksportni hiši amer. pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandstr. 19 S. L. Telefon 14597
Pošilja se v provlncijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlie. — Čistilni prašek za njo >0 vin — Pristno le z zraven na- Ca tisnjeno varstveno znamko (zdrava ijK kovina). — Izvleček iz pohvalnih^	r
pisem : Bil sem s pošiljatvijokraMiP.	#
gainitire jako zadovoljen. Ljub-^. W i Ijana. Oton Baitusch, c. kr. stotn.k^ 'F ^ v 27 peipolku. S pat. srebrno ~ T B. garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Kožanc, dekan v Mariboru. — Ker je vaša garnitura v gespodimstvu jako koristna, prosim, da mi poš liete še eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-inilo B&hm, okriini in tovarniški zdravnik — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zado-vo jen. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožn. ura dav dež pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, oktobra 1904.	2985 o—1
Mi sotrudnik
in praktikant
se sprejme v manufakturno trgovino na
debelo. — Naslov pri upravi „Slovenca".
3010 3-1
priden, pošten, marljiv, močan, ako mogoče vojaščine prost mladenič, iz boljše hiše, ki je vajen vsakega dela.	3012 3—1
F. Dolenz, Kranj.
bil w
3011 1-1
vinsko poskušajo
:: združeno z domačo prosto zabavo ::
ki se vrši
na Martinovo nedeljo, 15. t. m. v gostilniških prostorih L. Kotnika, Opekarska cesta štev. 21.
K obilni udeležbi vabi gostilničar.
Hiša na prodaj
Hiša z osmimi stanovanji in prodajalno, mesnico, ledenico, 3 kleti, hlevom, podom in vrtom se takoj proda. Naslov pove upravništvo „Slovenca".	3009 3-1
Razpisuje se služba
organista in cerkovnika
v Škofji Loki. Plača 1200 K. Nastop 15. decembra.	3007 3-1
Župni ura^ v Škofji Loki, 13. novembra 1908.
V kavami »Ilirija"
Kolodvorske ulice
m^T je vsak pondeljek "a£8
KONCERT
seksteta na lok.
Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
/a obilen obisk se priporoča 3008 3 -1 SŠt«'lH,«» ila«^>li
III. ,Priloga 263.	..Slovenca" dnč 14. novembra
Polom »linijski predilnici.
(Dopis.)
Že 14 dni sem je delavstvo v litijski predilnici strašno razburjeno. Najrazličnejše govorice se širijo, da tovarna propada. da ji grozi bankerot, da bo vse delavstvo odpuščeno itd. Ni čuda, če je delavstvo skrajno obupano. Ce se govorica uresniči, je zdaj na zimo več kot 400 delavcev z družinami brez kruha na cesti. Ker nihče ne ve gotovega in tovarniško vodstvo vsem dvoumno odgovarja, 'beležimo samo dejstva. Se pred 14 drievi so nisali časopisi, da je litijska predilnica pred konkurzom, pasiva da neki znašajo čez dva milijona kron. Precej nato je trboveljska družba odpovedala premog, zastopniki raznih tvrdk, ki so prizadete pri Švarcovem konsumu, so prišli osebno !>o svoje terjatve, pa vodstvo jih je odpravilo z izgovorom, da nima nič denarja, imela bi slediti rubežen, pa tovarna je I azila na vseh potih, kod in kdaj se bliža sodni zastopnik; kakor hitro so ga zagledali, so pred časom, na hitro spodili delavstvo s tovarne, sodnemu zastopniku pa pred nosom vrata zaprli.
Ta igra se je baje parkrat ponavljala. Umevno je, da se je delavstvo vsled takih komedij razburjalo, balo se je za svojo plačo in kar trurnoma so zahtevali obra čun, češ, danes ali jutri smo na cesti, bolje da si prej preskrbimo dela. Zopet drugi so ostali pri vsem tem hladni, morda iz ob upa, češ, to ni mogoče, da bi taka tovarna propadla.
Ali ta teden je Švarc dan za dnem, dvorano za dvorano iznenadil z odpustom čez 14 dni, le nekatere osebe je pridržal; tako je zdaj večina delavstva zahvaljeria. Ostali pa tudi ne vedo, pri čem da so. Na zahtevana pojasnila vodstvo niti ne odgovarja ali pa delavce odpravlja z izgovorom, da naj čez 14 dni pridejo vprašat. Čudno je pa, da preddelavci in delavke niso odpuščeni, mojstri in pisarniško osobje tudi ne; če pa kdo od teh zahteva obračun, ga niti ne dobi. Tudi se čuje, da vodstvo nove delavke sprejema in pravi nekaterim čez 14 dni priti delat, drugim čez 1 mesec. Halje čujemo, da tovarna naproša župnike po deželi, naj na prižnicah (!) oznanijo, da tovarna sprejme mlade delavke do 18 let v delo s popolno oskrbo. Torej zmešnjava nad zmešnjavo! To so suha dejstva, komentar sledi!
BeSunjsKI neodolsnlRI.
Iz Begunj pri Cerknici se nam piše: Evo odrešenikov ljudstva! Prišli so na dan, vstali iz spanja. Sedem in pol jih je v celi fari kakor sami pravijo. Z zabavljanjem čez duhovnike in S. L. S. niso dosegli ničesar, vedno bolj so gazili v blato. Bilo jih je pred časom zelo veliko, toda dan za dnem se je njih armada manjšala, srečno so prijadrali tako daleč, da jih je danes še sedem in pol. In ta peščica hoče rešiti ljudstvo! Smešno! Ustanovili sc »kmečko hranilnico«, dasiravno imamo v Cerknici dve. Pravijo, da'so nepristranski, da politke ne bodo gojili. In če pomislimo, da je nove hranilnice načelnik malenski Jurij, njegov namestnik Strgulčev Janez, v odboru pa Mihec, Knap, Žitnik, Lovko ter vsestransko srce Kabajevo, potem nam je vse jasno. Toda premala jih je; odbor so si izbrali med seboj, nadzorništva pa ne morejo ter love naše može in jih prosjačijo, naj za božjo voljo kdo k tej »kasi«
PREPRIČAJTE SE
da dobite najcenejie in najbolji* blago samo pri tvrdki
barhenti, damaski, gradli, kana-asi, kreton*, cefiri itd, vse po najnižjih cenah lastne tovarne, in zahtevajte povsod
NOUO PLATNO
* narodnim kolkom. K

pristopi, sicer ne morejo dobiti nadzorništva. Toda naši možje v Menešiji so trdne korenine, noben se ne bode vjel na te !i-manice. Naj hranilnico, katera je in ostane mrtvo rojeno dete, vodijo sami, naši možje ne bodo v taki družbi. V šoli bo tedaj to ognjišče liberalcev. Nismo nasprotni zadružništvu, saj smo mi Menišovci vedno bili med prvimi, ko smo podpirali zadružno gibanje.
Toda odločno pa moramo protestirati, da bi se v šoli s to »kašo« vlekel liberalizem iz blata. Solo smo zidali vsi, in ne dopustimo tega!
Da bi za 7 in pol liberalcev bila šola najprimernejši prostor, tega mi ne moremo mirno trpeti in poživljamo visoki deželni šolski svet, naj take sestanke liberalcev v šoli naravnost prepove. Menišija je ra-zun 7 in pol ljudi vsa v taboru S. L. S., in zato se zna kaj zgoditi, kar naj si pa pro-vzročitelji sebj pripišejo.
Ker ni o tem danes še zadnja beseda izpregovorjena, rečemo samo toliko: Možje, ne dajte se vjeti na liberalne limanice, nova »kasa« je od tal do vrha liberalna.
Naposled omenjamo še to-le: Odbor nove »kase« agitira posebno s tem, da hoče za člane naročevati različna samena, gnojila, gospodarske potrebščine in drugo.
Povdarjamo, da to ni noben resen namen, namen je le loviti naše ljudi! Hranilnica in posojilnica v Cerknici vsakemu članu radevolje preskrbi različne gospodarske potrebščine, ker je tudi dosedaj ustregla vsakemu, kdor je le hotel.
rti
m
Zaščitna znamka „Sidro" fjSL^
LiDimen!. Capi comp.
Nadomestek za
Sidro-Pain-Expeller
je splošno priznano kot Izvrstno bol blaiuloče In odvodno mazilo pri prehlajenju itd., cena 80 v.: K. 140 In K 8 — se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega do-mačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v s k a 11 ] a h z našo zaščitno znamko , Sidro" potem se je gotovo prejel originalni izdelek
Richterjeva lekarna
pri „zlatem levu" v Pragi I/
Elizabethgasse štev 8 nova. W Dnevno razpošiljanje. "3ttg 8357 42-1
Ustanovljeno 1862,
Teleton Itev. 684.
c. ks dvor.	maSInlst <
OUNAJ (WIEN), VII, KAISERSTRASSE 71
ne vogalu Burggasse. Največja zaloga vsakovrstnih peči
f a vsako porabo od navadne do najfinejše in naj-elegantnejše izpeljave, v vseh velikostih, črne aH bogato emajliiane. Peči za trajno kurjavo za premog. Okrogle peči za regulirati od 15 K višje. Zaloga r gnjišž, Štedilnikov in strojnih ognjišč. Najboljše plinsve peči, kamini Srni in emajl. Železne peči s peč-nicami za dve ali tri sobe.
Pctent-vložki za glinaste peči. Sušilnice.
K uina peči.
2034 20 ii
ZflhfGDOitP br"Plačno d°P"Sil'atev mojega Roti fcMEUKV^ie cemku z nad 1000 slikami
Jiimatvo veO let Vsako nepopolno blago 'm« ■	nazaj «a popoln, incstk
'/i nar. velikosti
St. 368
srebrna dam
8ka remont, gj a-Sj
St 322
srebrna moškt remont. 8'5ž
St 337
srebrna s sidro 15 kamnov S» dvojni plašč 6-8J
Št 341, srebrna s »ldrt
dvojni plašč 15 kača nov, posebno močna 7 B-Stf
Anton Klffmann,
asjvsčj* tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnln« lavo« v vas dežele. Maribor L5.( stajarsk«,
izvežban manuf&feturist, dobi stalno službo v neki tukajšnji trgovini. Ponudbe z referencami in fotografijo, ki se vrne, do (incl.) 14. novembra na upravo tega lista pod »Sotrudnik I. januar«. 2 49 6-
Hiša v Ljubljani
se prod«. Tista je enonadstropna z več stanovanji in ograjenim vrtom. Več pove M. V. posestnica, Pr ino« št. 17., ali Pnu!e &t. 4 .	2882 3 _3
Novost!
Znamenita !
Zakonito zajamčeno. Registriran vzorec.
briljanlno aggel zvonilo za božično drevo šl. I
22£?ilr?nla iiZuk2viJne s 6 P°z'aC' angelci 30 cm vis. Ne-zdrobljiv vrh bož. drevesca. Garantira se za funkcioniranje. Najlepši m najnovejši okras bo2. drevesca ki na naj ne pogreša nobena kršč. družina.
Gorki zrak treli
prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni betički pa udarjajo na troje zvoncev in blagozvon-čno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro
prestavljajoč v božično blaženost Kos stane s kartonom in navodilom vred preti naprej vposlanim EK K I -50 mu 3 kosi K 4-— 1 „ „ 5-20 6 kosov „ 7-50 9 » „ 10-80 12 „ „ 13-50 21 „ „ 26.50 - «| Po poštnem po-' Sss^v"«; 1 vzetju 2 vin. več. ' ' " Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in
---- posebno fino po-
nlkljano, s sukanimi stebriči za zvonce in tremi prekrasno žarečiml srebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred naprej poslano JL.-S" K 2--.
3 kosi H „
6 kosov
_ 50 7-25 10-50
9 kosov 12 21
K 15-50 20-25 39-50
Po poštnem povzetju 20 vin. več. Pri naročitvi več kosov gorenjih zvonil dobi vsak naročnik 10 kosov izbranih umetno izgotovljenih razglednic, med temi božične in novoletne, ki jih prodajajo povsod po 10—12 vin.	722 7 1
Zamena dovoljena ali denar nazaj, zato nikak rlziko.
Naročila naj se pravočasno naslovljajo na: C. In kr. dvor. založ HANNS KONRAD, Briix 1878,Češko. I Zahtevajte mol najnovejši glavni katolog, katerega do-pošljem zastonj in poštnine prosto.
Globoko izpod cene ~m
prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina
Pred Skotijo	19.
2811 14
Opr. št.
E 2870/08
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 27. oktobra 1908. opravilna številka E 2870/8/3 se prodado dne 16. in 17. novembra J S09. dopol. ob 9. uri v Selenburgovih ul 6., Soteski 6 in So4nijskih ul. 12.
na Javni dražbi:	f_8?
puške, revol <f erji, lovska oprava, patroni, I blagajna, I panorama, I zlata ura z verižico, sobna oprava i. dr i. dr.
Reči se smejo ogledati dne 16. in 17. novembra 1908. v času med 9. in i/210. uro dopoldne v imenovanih krajih.
C. kr. okrajna sodnija Ljubljana, oddelek V.
dne 27. oktobra 1908,
Lepa
SODE
DELAVNICA
pripravna za kakega obrtnika, in hlev se oddasta v najem v Prulah. Poizve se pri g. Al. Vodniku, kamnoseku v Ll»blia"'-	__2664 6
stere In noie, uellKe in majhne
ima na prodaj
I. BUGGENIG, Ljubljana
Cesta na Rudolfovo železnico št. 5
2779 3-3
Kavarna!
v Sp. Šiški se bode dala s 1. sušcem 1909, lepa, povsem na novo in moderno opremljena kavarna z vsemi drugimi prostori in vrtom v najem. Natančnejša pojasnila daje g. Viktor Soiaffio, veletrgo-vina z vinom n žganjem v Sp. 3lSfcl»	2960 3-3
Trgovina vina
iz lastnega vinograda
Sv. Petra nasip 37 poleg jubilejnega mostu pradaja pristno
K o r I* ko « I n o
iz Brd v steklenicah. Pristna
relllllll 2956 3-3 po 32 v '/2litra in na debelo zelo po ceni.
Proti katarom
sopilnih organ v, pr nahodu, hri-pavosti vratnih oteklinah -idruv
ui£kvj priporočana je	3b 12 11.

..dtera se z vspehem rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in ?!• v tacih slučajih posebno dobro obnese.
1/virek: Giesshubi Sauerbrunn,
želez. poetaja, zdravilno kopališče pri Knrlovih varih Prospekti sastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjifc ■špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z je tvinami o vinom.
Zr.lcgs pri sjihael Ksstr-er-jti ln Peter Lassnlku-l.ilih!| »tirt	,,4 52—44
|| 15 w ££
we hisi
se prodas^a. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana.	1687 9
! Stojte!
Ne
smatrate
jedilno mast
Iz
(kokosovih orehov) za najboljšo? „Ceras" mast nI le naj-inejša In najčistejša, ampak tudi najcenejša In najlzdatnejSa mast, kar jih poznam. ----
11 Prvo slovensko KI
c. kr. oblastveno potrjeno i« »3
ucilisca ga Krojno risanje
branja c7esiH
Ljubljana. Stari trj it. 28.
• Dobi se tudi kroj po životnl meri. $
Vedn o
je nelepa in nadležna
KORPULENCA
Englisch Breakfast Tea
izredno, je zdrava in prijetnega SUSI okusa.	*	2143 6
Edino pristna zavita v ličje pri Einhornapotheke v Welsu
Gorenje Avstrijsko. 1 zavoj K 3 —; dvojni zavoj K 5-50; za po-skušnjo K 1'50; poštnina posebej.
Dobro vpeljana
modno trgovino
na Gorenjskem se radi rodbinskih razmer odda. Go-tovine 10.000. Resne ponudbe pod šifro „trgowina" na
upravništvo »Slovenca". 2981 3—3
Xaten velijo <kM«, po t^rru in axtynssl/iiHy potovali na/sv ol>m*pp
cSirn&n^Mrietetx*x
v JQ'ubQune JCbloinsorske
fstotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
= Službo prodajalke =
išče v papirni ter trgovini z mešanim blagom dobro izurjena gospodična. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod šifro »Prodajalka« na upravništvo Slovenca.	2917 3-3
7i
Krasna
BLUZE
atftit* tebir. f avta k t	M«d«ro»
s s s s M*C* |M meti. s * a s
VMftOTfftM
KRILA, PERILO \n OTROČJE
■■■•	OBLEKCE ==
4
.
po naintiih (»nah, *
M. RRISTO FI Č porof COf&fl /A
Ljubljani, Stari trg U*v 78 /g

I
m
Izredna priliko zn iiakii]>!
Kompleten plinov mofor
(Sauggas-Anlage) posebno primeren za elektriški obrat, 12 HP., šele 1 '/2 leta v obratu, se ceno proda radi povečanja podjetja. Ogleda se lahko vsak čas v obratu nekje na Spodnjem Štajerskem. Vprašanja naj se pošiljajo pod šifro ,,Sauggas-Anlage" na upravo tega lista.
Slovenska modna trgovina ^^^
> modni salon 30 moderno domsko klobuke
'	w	21177 52-1
A. VIVOD-MOZETIČ, Ljubljana
\ Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu /
se najvdanejše priporoča veleccnjenim damam. S&šb

^N^KIobuke sprejemam v popravilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem zopet

2975 3-1
Naznanilo.
Slav. občinstvu si usojam naznaniti, da sem otvoril pod 7rartčo
cvetlični salon.
V zalogi bom imel vedno vse serijske cvetlice, različne rastline ter bom izvrševal vsa naročila točno in po nizkih cenah. — Naročila na deželo z obratno pošto.
Slav. občinstvo pa prosim, da me blagohotno podpira.
2 ve lespoštovanjem /(nt. r^ajec, vrtnar.

Pristno če na pod platu
ustanovno leto : 1860
t


4? '
»i "
2994 12-1
V*

Vsak dan jih izdela tovarna
60.000 parov!
Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I.
Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, -gumi in modno blago.	—	——
Edini kontrahenti
Otvoritev trgovine.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem z današnjim dnem otvoril
trgovino z mešanim blagom
v Sestranski vasi it. 7.
Slavno občinstvo zagotavljam, da bom vodil trgovino na najsolidnejši podlagi, ter se bom potrudil vedno s svežim blagom ter z nizkimi cenami, v vsakem oz'ru kar najbolje postreči.
Priporočajoč se za obilni obisk, beležim z odličnim spoštovanjem
Ivan Jereb.
2995 1-1
2931 3-3
otvoril staroznano gostilno
== v lastni hiši na S«. Petra oesti šte*. 85. =====
Na razpolago bodem imel izvrstna vina ter mrzla ln gorka jedila.
Priporočam se vsem znancem in prijateljem za irmogobrojni obisk.
Ivan Počivalnik.
Vinko Majdi*
valjični mlin v Kranju,
Kranjsko.
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih raok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst, Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Kočevju, Podgrariu, Trnovem, Trstu, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovern, Kotr.ru, Sarajevom.
2916 Brzojavi: Valjični mlin, Kranj. 1-1
Tovarniški uradnik
Za stavbeno podjetje s tesarstvom, mizarstvom in ključavničarstvom na Kranjskem se sprejme 2983 3 1
— tehniJko Izobražen urednik,
ki mora oskrbovati kalkulacijo za
navedena podjetja. Prednost imajo taki, ki so že poslovali v podobni službi in so če le možno vešči obeh deželnih jezikov. Prij. ponudbe z dokazili o službovanju in študijah ter zahtevo plače na upravo tega lista pod Šifro 2983.
za jesensko setev, ponudi po 60 vin. kilo.
Oskrbništvo tuirjačke graščine v Hammerstielu, pošta Stu-
2989
denec pri Ljubljani.
2- 1
Prvo slovenska modna : trgovina za gospode:
Enselbert Ml
Ljubljana. Mestni trs št. 19
ss najtopleje prproža
2710
js
Optični zavod
w
Fr.P.Zalec"*0
Stari trg 26
priporoča svojo dobro urejeno zalogo raznih o&al, fi&ipalcev, daljnogledov, toplomarjev, zrakomerjev itd. 06ala in š&ipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila to&no In ceno.
Velika zaloga pravih ftvioar-Rkih žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnine.
Nikel ur. od gld. 1-90 do 10'-Srebrneure, , 3 00 . 40'— Zlate , . . 11 — . 250'—
Zahtevajte moj novi cenik, Id p pošljem brezplačno.
KV. priloga »Slovenca" fttev. 263. dnč 14. novembra 1908.
Prvi Kinematograf PaM
Prej »EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti kavarne ,.Evropa" Vsako soboto In sredo nov projraml Predata«« «h nBd.,iah--t"t fnUm ob delavnikih: ob 4., 5., 6„ J. in 8. url.
Predstav« ob nedeljah in praznikih, ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
cene prostorom:.tn!™*4\;TSwr.t5¥5t£eilta iVBak £etrtek ,n sebot° °d 3- d° ^e pred. i s«k.dob«v.jo ..»o i* Pm.v.t pum.tvor.p.«« f^...
vojak, do narednika 2o v.	= stave Po »ižani c«ni. i. prostor 20 v., II. 10 v. 1	Ravnateljstvo kinematografa MM\
2613
'^Vii.;tffiriifciš*..v
Babica ANA TRTNIK
roj* Kapele
ki je bila tekom dvanajst let v službi kot %olaka babiea pod vodstvom gospoda prof. pl. de. Valaat«, naznanja, da stanuje sedaj
w na Poljanski oesti fttev. 9 H
in se priporoča veleč, rodbinam, zagotavljajoč vsikdar uajskrbnejšo postrežbo.

Vino za butelje
iz posušenega grozdja najfinejših vrst, kakor: muftkat, mapaskin, pasip, brajda, ruiio«, kobilara izvanredno dobro, čisto naravno
— prodaja po 80 h (40 novčičev) Hter —r— Uprava biskupskih dobara: KflflOjt, P. PllOBt, OtOk Krk, (ftgllfl)
2947 16-2	Petar Galzigna, upravitelj.
Posoda za naročeno vino naj se pošlje na špediterja G. Campacoi, Itijoka, kateri jo bo naprej poslal po parobrodu. —________
•M L
O
a «
6
»
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obitnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domiča tvrdka
Josip Škerlj
špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16.
Telefon
St. 262.
Telefon it. 262.
2626 12-12
H
r
»
o (0 3
Hermann veležganjarna za
SLIVOVKO
in tropinovec v Varaždinn, Hrvatsko
priporoča avoja fipecijalitete v dvojno žgani naravni slivovki, Iropinovcu in drožniku po prav nizkih cenah. Večje množine slivovke se lahko v žganjarni pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzamejo.
Radi posebne ponudbe blagovoli naj se obrniti ali na žganjarno v Veraž-dinu ali pa na
glavnega zastopnika za Kranjsko	2391 3
Josipa Zidarja v Ljubljani.
Edina slovenska bonka na Kranjskem.
ulice sten. Z Ljubljana
Ljubljana
Delniška Slivnica 3,000 000 K. Promet v letu 1907: 815 milijonov K.
Sprejema vloge na knllžlce In nn teRcčl rafun ter jih obrestuje od dne olose po do dne;doljo po
= Rezervni zithlad 250.000 K.


M	0	
	2	O 1
Otoarja tekoči račun, daje posojila na menice, vrednostne papirje, kupuje In prodala vse vrste [vrednostnih papirjev, srečkalnlh promes In ^alut (cmerlkanske dolarje). izvršuje nakazila v -—— Ameriko podlnajujodnejilml pojojl. Dovoljuje stavbne kredite itd. -
2822 Pojasnila daje ustmeno ali pismeno. 3-3
Podružnice: Spljet, Celouec, Trst.
Delniška, družba združenih pivovaren Žalec in LaAko
fii^i pf^oca s^oje IKIiopiio pl^d.
Spccialiteta: „Salv«slor" (črno pivo a Ia monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
========= Pošiljarve na dom sprejema restavrater ..Narodnega doma" g. Kržlšnlk. (Telefon St. 82.) =====
fiH
. --------- ---------, ^^
j Zajutrkovalna soba j Tvrdka j ::
Vinarna :: :
T.MENCINGER
Sv. Petra cesta 37 Ljubljana Resljeva cesta 3
priporoča razen svoje špecerijske trgovine tudi zalogo vsakovrstnih vedno svežih delikates, kakor:
šampanjca, konjaka, likerjev, najfinejšega iamaika-ruma, čaja, dalje vsakovrstnih najfinejših vin v steklenicah kakor tudi mesa in konzerv vseh vrst in znamk. — Najfinejše aixer olje.
Prijazna vinarna je p. n občinstvu na razpolago.
KŽT Vsak dan sveže dunajske klobasice.
2580 10-6
mi
m
a
jm
a
S
M
H. SUTTNER nrar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana	Mestni trg nasproti rotovža	Ljubljana
priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, najbolj slovečih znamk, kakor: Schaffhausen, Glasshiitte, Ornega, Bilodes, Uranla, Roskopf itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov, z navadnimi in briljantnimi kamni, pravega srebrnega in kina Jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov iz kina srebra. Vedno največja izbira v najnovejših salonskih urah ter specialiteto v stenskih urah s kukavico, budilk i. dr.
Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi
po pošti pošljem zastonj in pošt. prosto.
Razpošiljanje blaga na vse kraje s ve
256824-5
0
Najkrajša i. najcenejša U0ŽflJQ o AlMlilO
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljnbljanečez Antwerpen y NewYork
je prog«
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: .Finland*, .Kroonland*. „Vaderland", .Zeeland" in .Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbi^ejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snainost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite ta 2, 4 in 6 oseb, sa vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožn|a 7 dni.
Odhod Iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po veCkrat na mesec vožnjo 6ez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila da|e vladno potrtenl zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske olloe odtlej itev. 26, od Južnega kolodvora na levo pred mano gostilno pri .Starem tišlorju*. 330 44-44
Fotografski umetni imi
d Berfheid
i Sa
Ljubljana, Sodnijske
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih ^^Z predmetov, interijerjev itd ^r^TZ
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini
}ODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODG o<
Veletrgovina železa
o	Peter Majdič, Celje
O se priporoča cenjenim odjemalcem.
ooocooooooooooDooaoooaooooDeooooo
MMMMMKEMKKMMMMMMKK


n
H H N H N M N M N N N N N N
CM 00 00
jš
<0 C 0>
m
■o o
Vk
n O
M
<0 <
■
oo K> 09 4K O M
ST
3
O
3
01
%
N N N
N
t P
" N N
N
Kitsia posojilnica ljijatfe Mm H
m oo
o
55
C
o o 0»
M
9 O
o
M—
o
00 oo IO
regisfrovana zadruga z neomejeno *av«zo
lastnem zadružnem domu y LjllbljflOl
na Dunajski cesti itev. 18
M ►
►
is
n
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa ... K 59,197.246*20 fe upravnega premuženja............K 12,888.795*43
obrestuje hranilne vloge po 4 VI,
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega pla-
čuje posojilnioa sama za vložnike.	p
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom	^
in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.	W Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 12,434.933*24.
Posojuje na zemljift&a po 5'/«% * I '/»°/o na amortizacijo »•• pa po	^
Si/t°/o brez amortizacijo | na menice po 6°/0.	H
Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortizovanja dolga. L\ URADNE URE i vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven P nedelj in praznikov.	201
Podružnice
Praaa z mentjlnlcaml: Graben 15, Mala stran, Mest. ulica 17, Baden, Brno, Ceika Lipa, CeSka Kamnit a, Moravski Zumberg, M5dllng, Novi Jlčln, Ptzen, Zvitava ln Llberce.
Menjalnice na Dunaju:
iborstrasse III. Ungargi " ' wengasse 27, IV. VVledner Hauptstrasse"
I. Wollzelle 10, Taborstrasse 4, 111. Ungargasse 77 (vogal Rennwegn). III. 1.5-urenaasse 27, IV. VVledner Hauptstrasse" 12, V. Schrtnbruniierstrasse 8« a, VI. Gumpendorferstrasse 22, VII. Mariahllferstrnsse 70, VIII. Lercheufelder-
»trasse 132, IX. fllserstrnsse 32, XVIII. Wiilirlntjerstrasse K>. XIX. D6bllnger Hauptstrasse 83, XIX. Hauptstrasse 32.
VI
Menjalnlčna delniška družba
MERCUR
9 DUNAJ, I., Wollzelle 1.
ii
Jlkc. kapital K 20,000.000. Res. zaklad K 8,000.000.
• • • •
Najkntantnei&i
:: nakup le prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut ln denarja. ::
:: Zamenjava in eskomptiranje ::
izžr« banih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov. 8ES8C353K&--------
Ustanovljena leta 1854.
Proa domača slovenska pivovarna
Telefon it. 210.
G. AUER-jevih dedičev
b Uuminnti, (flolfone ulice štev, iz, Llulillpnii
Priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
moreno pivo S«
domačega izdelka
priporoča p« najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu ki preč. duhovSčini
JOSIP VIDMAR
1 v Ljubljani =
frad škofijo štev. 19. — Stari trg Stev. 4.
Prešernove ulice štev. 4. i« u-m m Popravila točno in osno. mm
Kje se dobe najboljši poljedelski ■troji, kakor mlatilnioa, gepeljni, slamoreznic«, čistilnice, preša
sa sadja 1.1, d.	1739 7
Edino le pri:
FR. STUPICA
v Ljubljani, Map. Teracija cesta fttaw. I., Valvasorjev trg itev. 6.
in zakaj: zato, ker so dotični stroji: Iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče tn tisoče komadov in te ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povaod Jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu atavbaaih po-treb&£ia, portland-cementa, traverz, železniških lin in druge različne ieleznine in raznega orodja, nagrobnih kriiev, tehtnic.
Globin
je najboljše in najfinejše
čistilo za čevlje.
Dobi se povsod. ?8o
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska sasta It. 0, I. step., H. aadstr. (Metfijatova hiša),
iadelaja ornate basala v riefa lltarpčnih barvah, plnvljala, obhajilu« bora«, itol« tu th trn aiatbo boljo potreba« •t ran, priproatt ta aajflneja, kakor m fiiai aaročlio, v •▼finalna ia ilatam ves« aja. — 11 4 • I ■ j • tudi bandera la baldablna tai isvrfoja vfakovnta« a« r k v • s • parilo n prtataeg« plataa. Vporablj* ■ia« likri kiagt, mi* p* »lailMil olik«, «afot»»lja brpeine, T«atso dalo ia hHr« poslreftbo. Preuovljcnj. »u-rih parameato* tudi zadovoljno praviaa«.
Izvolite poslati po vzorce!
Barhenta flanele - -modnega blaga
platna, damasta, kanafasa itd., novih, katere pošilja franko slavno znana izvoz, tvrdka
V. J. Havliček in brat, Podčbrady
(kralj. Češko). 2114 12
t zavoj 40 metrov raznih ostankov perilnega blaga, letnega in zimskega, pošiljam za 18 K :::	franko po povzetju.	:::
Lepa zračna
061 35
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajcT v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
K Najnovejše slovenske produkel|e v oktobru.
Gramofoni
f- In plošče vseh sistemov In mark
kNeprekosnl glede glasu ln re-fp produkcije. — Prva specialna ^ uvozna hi£a za gramofone.
k Josip Moser, Dunaj IX. Kinderspitalgasse 10.
Največja zaloga plošč v vseh znamkah cd K 3 — višje. I,borni rodbin.ki aparati od K 80 — »lile. Pokaie »e zastonj, ne da bi sc s I lo k nakupu. Zamena vseh plošč y< najkulantnejša. Lastna popravl(alnica. — Pošlja se vsak ^ dan na deželo. Prospekti zastonj.
mJHOHOH^
m- Najboljša in najslgurnejsa prilfiia za sledenje.
Denarni promet 1.1907 čez 64 milijonov kron.
Lastna glavnica K 354 645-15,
Stanje vlog 30.jnn. 1908 čez 14 milijonov kron.
v lastni hiši na
Sedaj: Miklošičeva cesta št. 8, pritličje
sproti hotela ,,Union" za frančiškansko cerkvijo
prej na Kongresnem trgu št. 2, I.
LJUDSKA POSOJILNICA
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po	—
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 krone 50 h, na leto.
Stanje m dne 30. junija 1908: K 14,ZZ5.90Z'59. - Denarni promet u leta 1901: K 64,812 603 92.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nala-
- ganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 30. junija 1908.
2633 17
Dr. Ivan Šu5tarfti6,	Josip Šiška, stolni kanonik
predsednik.	podpredsednik.
Odbornikie
Anton Baleo, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Fran Pov&e, vodja, graščak, deželni odbornik, državni in deželni poslanec itd. — Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. — Karol Kausohegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. — Frančiftek Leslcovio, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
VODOVODI
kanalizacije, kopališča
Načrti in IzvrSltev le pri domači specialni tvrdki. Tehniške ocene ln načrti zastonj, ko se poveri delo.
ak ara.*r - la ■ «1 nt «» «
Konrad Lachnik, Ljubljana
Beethovenove al.4. Br»j«.i: Lachnik, Ljubljana
Zalosa pohištva
t ljubljanskem kollzeju na Marija Terezije cesti štev. 11
puc & Komp.
priporoča kniplata« oprava aa M laiila* aoka, telesno pohištvo.
lapataiika izdelke ln blago. Zagrinjalo in postelj.« preprogo
valad opustitve po znižanih cenah.
LutM siiantva ii tapetaiiko dela aice. = Sfecijaliteta: Pateat. spalni diraa. r
9931
Velika zaloga rasnih 2267
slovenskih mi ln gramofonov
etalkl od loaov In ploli n« razpolag*.
Fr. P. Žalec
orar Id iptlkar
Ljubljana,
Stari trg, H». 2«.
ZaleinMi s. kr. avstr. drtavafe «rwM*sv.
^ Klobuke,
clUndre In čepice -m
vnajnovejilb foconati ln v vellfitJU IzHenib
pripor oo« ni 63—U
Ivan Soklič.
Pad trenče ii. 2. Pat«j* «(«(. M«wM«
-v	V	2050 20-15
FR. SEVCIK, puškar
v Ljubljani. ŽidousKe ulice 1.
Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pu&k in samokresov najnovejšega zistema. Kakor tudi munioijo in vse druge lovske priprave po najnižih cenah.
Popravila se izvrfiujejo točno.
Cenorniki oa zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Mlekarska zveza Ljubljana
2830 Dunajska cesta St. 32	7
: priporoča povodom bližnjih praznikov : knhnno ranilo iz čajnega surovega masla, snrovo maslo, Sir domačega izdelka. —
Pošilja se maslo najmanj po 5 kg, sir pa le v celih hlebih po 10 do 30 kg težkih. Cen« najnižja!	Kakovost najboljšal
M.DRENIK, Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. — Predtiskarija itd. ! ! S Velika zaloga telovadske oblake ! i !
2399 7
S
Hajcenejia In najbitrejin vožnja « Ameriko je s parniki Severonemžkega Lloyda "	ix
□ Breme no H e a> - 9 o r k
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Vfilhelm, Kaiser Wilhelm d. — Grosse. mo iP®?'' Prekomorska vožnja traja savno 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2c86 46
Eduord Tovčnr-ju, D Kolodvorskih allcab tt 35
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tifilerju".
Odhod Is Ljubljane Jc vsak torek, četrtek In aoboto. Vsa potovanja a« tikajoča pojasnila točno in breaplačno. Postrežba poltena reelna In aolidna.
Potnikom namertfenim v rapadne države kakor; Colorado, Moiiko, Caliiornia, Ari-ona, Utah, Wyoming, Novada, Oregon in Wa8hington; nudi naše društvo posebno ugodno iivanredno ceno če* Galveaton. Odhod na toj prog) u Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bfciflmort in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenoa Aires, Coiombo, Singaporo, v Avstralijo itd. itd.
Žogo Deghenghi
Ljubljana
n kupuje n
:: smrekove in:: hrastove hlode
franka dri. kelerfver n Ljubljana. n
Ponudbe naj s« pošiljajo:
Parna žaga Dt|htn$hl
2157	UHMjMft.	M
J.KORENCAN
Ljubljana
trgovina norimberškega in galanterij, blaga na drobno .'. in na debelo. . ■ •
Velika
zaloga pletenin
kakor: nogovice, srajce, maje, - spodnje hlače, otročje -obleke itd.
2575
Slivovko
6 let staro razpošilja franko 2 litra za: 5 kron; vinsko žganje 2 litra za K 560; 12 let stari konjak za K 8'—. Graščinska ^skrbništvo grad Golič pošta Konjice Štajersko.	2853 io-4
€%&B(aifi®rs(vo in podo6ars(w.
* Slupntmu občinstvu, o s »kit» fa^vele-(astm tluintv&fmi in cerkvenim fredstoj-aiitvom vljudna Mmiut^M, da sva foi tvrdka	318 44—i
Botzimi. S J2eBar
ustanovila kiparsko (fndokarsko) obrt ter itdaloranjo oltarjev v LJubljani, Turjaikl trg it. I■
friforočava se torej aa vsa ta strokovna dela ter fotiljava rasne načrte brca-f lačna na vf ogled. — Iavrleaala botitva »tako iaročena dele vestna, umeiniika, roelno in fo a mernik cenak, 1 Frinafiln* /ilnni* a* m a raap n)rf, 1 V nalogi kodo vedno rmana raz pata 9 im mkrirj! am cerkvene trn druga padate.
I M odličnim spoštovanjem
I	Sotzlmt. 4 JSoBar
Poštenemu načelu, tla sv o.j e
CrEfllTZaffES
prodajamo po strogo stalnih cenah, brezkonku-renčno nizkih cenah, hi so vtisnjene v vsak par, se ima zahvaliti naša firma za nedosežni renome.
Moški štifljetni, močno delani . . .
Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine,
jako ceno..........
Moški čevlji na trakove, pripravni za
trpež...........
Moški čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine..........
Moški čevlji na trakove, usnje la box-call, orig. Goodyear šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnje la box-
caif, American-Style......
Moški polčevlji na trakove iz dobrega,
voljnega usnja........
Moški drilasti polčevlji z usnjem obšiti, črni, rjavi in sivi.......
Isti za dame..........H 1
$1- 3'50 460 3-75 474 6*25 750 3-110
il
ii
n
n
n
Elegantno priložnost! Priporočamo nastopno označene vrste: Odlična kakovost!

Specialiteta: „Goodyear svetovni" čevlji in škornjl prav odlične popolnosti. Največja Izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega, otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po
Izredno zmernih cenah.
Damski salonski čevlji iz črnega usnja
divje koze.........
Damski polčevlji, cbevreau, lahki in solidno delani.........
Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja......
Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika . . Damski čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine z lalcastimi kapicami .. Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. pom. čevlji, Goodyear šivani Damski čevlji na trakove iz .najfinešega chevreau,Goodyear šivani .... Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega
črnega usnja.........
Damski čevlji iz la chevreau, Qoodyear šivani, prav elegantni.....
II
II

Ji
II
II
ALFRED
v
F M ANKE JL,, li .. m. d r
Zastopnik: I. KRALJEVIČ v Ljubljani, Stritarjeve (Spitalske) ulice 9.
immmmm^/mimmm
Lepe, sveže brezvejne ~
bukove hlode
dolge 180 in 2 35 metr. kupuje po najvišjih cenah franko kolodvor kupca ali prodajalca Fran Švigelj, tovarna stolov Breg, p. Borovnica.	2888 2

Zahtevajte povsod le
ciroze
iz jugoslovanske tvornice drož:
Fran Golob & Jos. Polak
===== Ljubljana. ==
Postrežba točna in solidna.
S969 2 - 2
Več
2113 13
slamoreznie
, mlinov za sadje
z 2 kamenitima valjema se radi pomanjkanja prostora prav ceno proda.
L SlISNIK, trgovina, Zaloška cesta 21
Najnovejši stekleni nakit za božič, drevesce 1
12 kos. sort. pisanih in srebr. stpklen. krogliic in sadežev " skrbno zavitih v knrtonu, po velikosti in IzvrSitvi K-'40, - 50, - 60. --70. —-80.
, 1-30, 2- -. - 6 kos. v kart. v večji izvršitvi K - -60, •PO, —-90. Zbirka 21 kos. za K -"80. 1- . 1-20. -3ii kos za K 1-35,1-60. 2- ; 48 k. K 2-10, 2-50 2'60; BO k K 2-20, 2-80, 3-20. 3 kosi stekl. balončk. K - 50, angel| za božično drevesce ^ _.40, --50, - 60. Lametta, angel.lasci. srebr. a I /lati, kuv. K - 06; žica za ori he jU<' kosov K —'20. Svečice 21 kosov v kartonu K — 50, — 60; večje 16 kosov v kartonu K — 58, — 75 drža|cl za sveče, tucat K -'50. — Razpošilja proti naprej vposlanlm denaijem, naročila čez 2 kroni po povzetju
1'C.in kr.dvorni založnik Hanns Konrad 2723 razpoAilJi Inica v Mostu 1879. 7—1
Ilu&triran glavni katalog na zaht. vsakomur zastonj In franko
Domača tvrdka!
I«uka Vilhar
Ljubljana, Kopitarjeve ul. 4
tik novega noslopja Katol. tiskarne
izvršuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na vsako- ni« kot: žepne, stenske ter ure budilke, vrstite Ulb, zlate, srebrne in nikeinaste ure, dalje n..i«i«ii Murtnnn različno zlatnino iu sre-
verižice, prstane bmino.	52 1
Vsa popravila se IzvrSe solidno In po nizki ceni.
vožnja s
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
Cunard Line
644 ?8	Bližnji odhodi
Iz Trsta, dnmažogn pristnnitini Slavonia 1. decembra 1908, Pannonia, 5. jan., 23. febr. 1909. Iz Civerpoola« Lusitania največji najlepši parnik 5. dec. 1908, 16. jan., 6. febr., 27. febr, mnrca 1909. Mauretania 2. jan., 23. jan., 13. febr, 6. marca 1909.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Odvetniška pisarna
v
drMusterflčn
2932 4 -4
se nahaja odslej
::: v novem domu ::: ,Ljudske posojilnice'
na Miklošičevi cesti
tik za frančiškansko cerkvijo
nasproti hotela „Union".
Uradne ure: od 8.-12. dopoldne in od 3.-7. popoldne.
Wwm

CROATIA

je edina hrva&ka zavarovalnica osnovana od občine u svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba. u
OSSjjflliPi "TI ACfi osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje I IM j prot| požaru in vpepelltvi po blisku nepremičnine vsake vrste (hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogojih In nizkih cenah. — Vsa pojasnila daje:	1395 32—14
Glavni zastop „Croatle" y Ljubljani, Gosposke ulice 4.
H CZa vsa večja mesta na deželi se iščejo zastopniki.) jU
MM
m
irem
m
ml
m
M
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 40/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, sve-doči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.	2425 17
Denarne uioge se sprejemajo tudi no pošten potem c.kr. poštne hranilnice.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot fgotov denar, ne da bi se prekinilo njih obrestovanje.
Gramofoni!
Milko Kropeš
urar, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb- tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate veriiioe, prstane, uhane, bisere z dragulji. Sre« brno in iz kineškega srebra orodje.
T mi mil (a h a nainoveiše slovenske plo-uromorone šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2393 10
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje i kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Cene brez konkurence 1
• ■ o, n
• H — m

Debeli
2970 3-2
purani
se dobe v
Linhartovih ulicah štev. 4 «—— pri Sv. Krištofu. .....»i
Najboljše klavirje
:: prvovrstnih dunajskih tvornic in ::
harmonije
amer. sistema prodaja in izposoja na)cenej» edina narodna tardka
Alfnn? RrP7nik Grad.šče št 11
/UIUIM. DltLIlIR, (blizu nunske cerkve)
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj »Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoidasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Deina odplačila. — Desetletno jamstvo.
Najceneje uglaševanje. 207V 52 — 2
Perje za postelje in puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—2
F. HITI pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
Dobro izurjenega, spretnega
strii^arskega
pomočnika
sprejme takoj v stalno službo Fran Švigelj, tov. stolov Breg, p. Borovnica.
Plača po dogovoru.	2887 2
Praktična norost!
Scepilnim strojem,Helleria4 zamorete drva hitro, brez nevarnosti in ropota cepiti v poljubno majhne kose. Dobi se v vseh boljših trgovinah za hišno in kuhinjsko orodje za ceno K 12"—.
Kjer se ne dobi, naročite naravnost pri izdelovalcu.
Ludovls Heller, Inžener
Dunaj X., I.axenburger-strasse 33.
F?
JLJLM
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Tovorna pohištva J. J. Naglas
LJUBLJANA, Turjaški trg štev. 7.
Največja zaloga pohištvu za spalne in
Jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorii, modroci na vzmeti, žlmnati modroci, olroiki vozički Itd.
Najnižje cene.	Najsolidnej&e blago.
2823 52-3|_
■ ■ ■ ■ ■
*M ■ * * ****■■ ■ ■ ■ ■ ■


uvodri
»	■ mm z
Otuoritcu trgovine
na Rimski cesti štev. 16 v Ljubljani.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril dne 2. novembra
trgoulno z jolanterijskim in Jpecerrskfm blasom
Zagotavljajoč točno in solidno postrežbo, se priporoča
2972 3-2	ANTON KORAČIN.

«»•* ji s

2838 3
0
Kavarna in restavracija
ŠVICAR I JA
se sl. občinstvu najtopleje priporoča.
:: LJubljana ::
sv. Petra cesta Stev. 21
I. Gtak,
:: Ljubljana ::
sv. Petra cesta Stev. 21
krznar in izdelovatelj čepic
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko izbrano zalogo najfinejših kožuhovin, raznovrstnih kož, klobukov, čepic lastnega izdelka vseh vrst. Velecenjenim damam priporoča vsakovrstne kolirje, mufe in druge tovrstne predmete po najnižjih cenah. — 1 Tu se tudi kupujejo raznovrstne kože od divjačine g po najvišjih dnevnih cenah.	2876 18-4
1 -j Shm<

■i
|| ^asčičarna, kavarna in pebarna
i Jakob Založnik
Stari trg št. 21
naznanja slavnemu občinstvu, da prevzema vsa v to obrt spadajoča naročila, kakor o priliki svatovanj, žanitovanj, undo-vanj in o drugih društvenih priredbah. Naročila na deželo se natanko po naročilu izvrše.
Nadalje priporočam svojo že znano
PST" kavarno
kjer se dobiva vsaki čas s«eža kava, čaj, čokolada in raznotera vina, kot malaga, cipro, madera, pristni pelinkovec in razni likerji.
Pričakujoč mnogobrojnega obiska, beležim z odličnim 2712 3—2	spoštovanjem
Jakob Zalaznik.
strojnik (mnslnist)
se išče za parno opekarno v Ilirski Bistrici. Vstop v nekaj tednih, plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo do dne 15. t. m. pisarni dr. Danilo Majarona, odvetnika v Ljubljani.
L (L
Slovenska trgovina I
Katinka &)idmayer f*?™!
Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došllh
damskih klobukov najnovejše mode.
belega perila za dame, go.pod. in otroke, v.a'opravS « noiorojenčke! Največja zaloga umetnih ovetlio, venčkov, šopkov za neveste in na-grobnih vencev s trakovi. - Ve.anje ovetl'ic točno po naročilu. - Za kupčevaloe na debelo najnižje cene.	2552-7
Nizke cene!
N
u <
o a o

IEB
*XKX«X

Cenjenim odjemalcem na deželi
:: se priporoča	::
slovenska specerijska trgovina
:: na debelo in drobno ::
M. SPREITZER, Ljubljana
|«*»»a* *****«
m****m
«K ******
Stari trg (pri Plavcu)
7AU O	—	'
2748 2

******
Slovenska tvrdka čevljev, domačega in tovarniškega izdelka
~ATBJ OBLAK
===== čevljarski mojster ===== LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 6
se slavnemu občinstvu priporoča.	274i 6-4
Po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo v —-- lastni delavnici. —---
Prvi slovenski optični zavod
¥7j'	—---T"
18 | Podpisani priporoča svoj dobro urejeni optični zavod, kakorrazličnevrste "I ■ p ■hm naočnikov, Sčipalcev, daljnogledov, toplomerov, zrakomerov itd. — Kot večletni sotrudnik v največjih optičnih zavodih sem si pridobil popolno tehnično izobrazbo v optični stroki, vsled česar si dovoljujem slavnemu občinstvu naznaniti, da	2953 3—3
prevzemam in izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela in popravila,
katera se izgotavljajo izključno v lastni delavnici, točno in po najnižjih cenah.
Naočnike in ščipalce po zdravniškem receptu. --Cen ki brezplačno. .
Slavnemu občinstvu se ulj dnu priporoča
Fr. P. Zojec, cplili
Ljubljana, Stari trg št. 26.
1
C M
U
e
E <
gg* Najcenejša vožnja v Ameriko. H |
6. Kristan
oblastveno koncesijoni* rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v LJubljani Kolodvorske ulice &t. 41
2900 52-1
T
ŠOT Najcenejša vožnja v Ameriko.
P
3
o t
w
t»
10
il sili
i|t m
■ AW \
J kožuhoulno podloženi krotki soko-l, mestni in potni kožuhi
po vsaki ceni, kakor tudi konfekcijo za gospode, dame, dečke, deklice in otroke priporoča v največji izberi Angleško skladišče oblek, O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.

VINO
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska za-dru ua v Medoftih (Konte)« pošta Pirano — železnifi. postaja Pop-torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu od 28—32 K hekto. Cena črnemu (istrsko refoško) po 22 K hekto postavljeno na postaje.	1647 18
M OS
£TI i
Ugoden ntkup
ostankov
40 metrov cefira, barhenta, flanele, volnine.itd. lepo zbranih, v ko3ih t--8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana izvozna tvrdka	2152 8—5
V. J. Havliček a bratr
v Podebradih, Češko.
Naročite tako|! — Priporočilo! P. n. pošljite mi 4n metrov ostankov To je že drugo naročilo In prosim, da mi pošljete zopet dobro blago, kakor pri prvem naročilu Z odličnim spoSiovanjem	M. Z.
v Čechah v Prostčjova, 2. 12. 19'I7. 2IS2 *-t
f
Pristen le tedaj, Ce je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdefi in črn tisk na :: rumenem papirju). ::
Doslej nedosežen! !
W. MAAGER ja
o Ji
•lMt
SEST Ponarejanja se
rumeno, steklenica K 2—
II	M 3"
2667 pri 12—2
Viljemu Maager-jn
na Dunaju.
Od 1869 uvedeno splošno v avstro-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
Glavna zaloga in razpo- j šiljalnica za avstro-ogisko monarhijo:
W. Maager, Dunaj, J
1113, Heumarkt 3.
sodnijsko zasledujejo.

H
%
i
S U 1
i

Lud. Čcrnc
zlatar, trgovec z urami ter za-: priseženi sodnijski cenilec. :
Ljubljana, Wolfove ul. št. 3.
priporočasvojo izborno zalogo bri-lantnega, zlatega in srebrnega blaga ter raznovrstnih ur.	2545 13—7
Lastna delavnica za popravila in nova dela. Cene najnižje. Postrežba točna.
5*
m
H
n
«3r Svoji k svojim! IS
Ti
83 33 23
m n
33
ss u n

»mniiiiiiiins
Okoli 100.000 kom. v
Vsaka britev v etui
5 letno jamstvo, 8 dni na poiskus.
Brllevšt 31, najfinejše solin«. srebro-jekio, '/, votlo brušena, z okraš. držalom, kot kaže slika v okrašeni šatulji K 2-50. St 32 Ista, toda '/« votla, K 3-—. Si »3. Isti, toda ' , votla, K 3-80. Št. 8 00 S črnim, gladkim Hrža-jem 1 . votla, K 1*50. Brivska priprava v politirani leseni omarici zzicalon se/apre in vsebuje: britev, jermen, čopič posodico in milo, K 5-—, 6-—, z varnostnim glavnikom 'li v več Nlkak rtziko! Ako ne uga|a. denar nazaj! Pošilja po povzetju svetovno-znana tvrdka
HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni zoiožnli. Most (Brflx) it. 1142 Ceh o.
Glavni cenik s 3000 slikami na zahtevo zaslon] in franko.
2781 10-1
Vydrova tovarna hranil v Pragi Vili.
■"■""■"■"^■"S izdeluje In priporoča
Vydrovo žitno kavo po pošti v 5 kg zavitkih
Vydrovo otroško moko 1 kg za.....
Vydrove juhne konzerve (grahovo, gobovo, lečno, riževo in rezančno) l/i kg (20 25 porcij) Vydrov juhni pridatek 1 „ kg steklenica . . Vydrov malinovi grog 1 steklenica .... Vydrove oblate (maslence, svetovnozn.) škatija
25 kosov ...............
Vydrove oblate „Dessert delicat" z medenim
kremom, 50 kosov...........
Vydrove oblate .Delicatesse" sadnega okusa in
s čokolado, 20 kosov..........
Vydrov „Buchtin" dišava za pecivo, 'Ukg steklenica (zadostuje ravno za 25 kg moke . . . Vydro«e šumač« bonbone „Ambo" in tudi
s ,sidrom" v štanjolu 50 kosov......
Vydrovo gorčico (ženof) P° francoskem in in kremžkem načinu l/4 kg........
—	Itnmfftf nnilrftnli" lastni tovarniški fiasopis. V. letnik.
—	,,UUII1ULI [irijUlcIj Zahtevajte na ogled 2405 6—1
K 4-50	
11	2-40
11	1-50
11	3- -
11	2- -
11	2" -
11	3--
11	2*50
11	1. -
11	2- —
11	0 80

Dele cen j onim damam
se najtopleje priporoča v izvrševanje tudi najelegantnejših toalet, po solidnih cenah
Olga : J^reskpar, ljubljana, %ilšerjeve ulice 12.


2835 3-3
Usojam si naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, da sem prevzel staroznano
pekarno na Tržaški cesti štev. 4
od g. Ton ch. Posloval sem že v večjih mestih in se bodem potrudil sl. občinstvu postreči z najboijšim pecivom, kakor vsake vrste fino pecivo, beli in črni kruh, pravi rieni zdravilni Kneipov kruh, češke rogličke in kolače, buhtelne in razno drugo pecivo.
Z odličnim spoštovanjen
J. Koten,
Tržaška cesta 4, v Ljubljani.
2926 2—2 T?;
Važno za p. n. čevljarje krojače in modistinje!
Trakove (štruple), vložke (bordure) iz močne preje ali svile, obešalke, pasove, vinjete in grbe za klobuke
iUjr vse z vvezeno tvrdko -»-k
izgotavlja najceneje = češki veliki zavod =
Sobeslavska umet. ročna in mehanična tkalnica za trakove iu vinjete
:: $nt. I{opidlan5^y ::
Praga-Smichov 332.
Vzorci zastonj in franko. — Delavni zastopniki se sprejmo.
2919
3 -2
a
JUT
Ceniki zastonj in poštnine prosto.

2643 24 9
Največja zaloga zlatih in srebrnih ur, verižic, uhanov, prstanov bri-:: Ijantnih in diamantnih. ::
Dobiva se blago samo jjfve vrste, slabega in nič vrednega blaga nimam v zalogi.
Za obilna naročila se priporoča
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
Dobe se tudi ure od 5 kron naprej.
MoJa trgovina obstoji te nad 30 let in Je obče 1!_ znana na najboljšem glasu.
Gostilniška koncesija
se odda takoj. Več se poizve na Martinovi oesti št. 38. 2967 6—0
Dobre harmonike K 4'80.
Nad 50.000 komadov razprodanih.
Nikake carine! Jamstvo! Zamena dovoljena ali pa denar nazaj. Glavni cenik s 3000 slikami dobi na željo vsakdo zastonj in poštnine prosto.
Št. 300 '/< 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24/12 cm K 4 80. — Št. 657 '/, 10 tipk, 1 reg., 28 glasov, vel. 30/15 cm K 5 20. -Št. 656 3/, 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 30/15 cm K 5'40. - Št. 305 3/4 10 tipk, 2 reg., 50glas., vel. 24/12 cm K 6 20. — Št. 663 '/4 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel 31/15 cm K 8 —.
Šola za samouk k vsaki harmoniki zastonj.
Pošilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik
Hans Konrad,
razpošil jalnica plasbil * BrUicu 2720 St. 1010. CČeškoO 15—10
tropinovec kranjski brinjavao
Odlikovano » Parizu.
ae dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni oeni v zanesljivi kakovosti v
r
veležganjarni in rektifikarni sadja
HI. Rosner A Co.,
Ljubljana,
Spod. Šiška, poleg Koslsr-jeve pivovarne.
		
Podružnica - v Spljetu -	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2 priporoča promese na og. premljske srečke (cele a 11 12* -, polovice a K 7--, žrebanje 16. novembra, glavni dobitek 300.000 K, - promese na og. hlpotečne srečke a K , žrebanje 14. novembra, glavni dobitek 70.000 K, - promese na 3% zemal|ske srečke k K 5«-, žrebanje 16. novembra, glavni dobitek 90.000 K. sprejema vloge na knjižice in na tekoči 1/ O/ !: račun ter |e obrestuje po čistih :: ^^ !2 (0	Podružnica
		- v Celovcu -
- Delniška glavnica -K 2,000.000.		Rezervni fond -K 200.000.
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno- železni sirup.
Ta je že 39 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
Zaloga skoro v y»eh lekarnah.
SHHUTZ-MAMTTE ]■'•)
Herbabny-jeva
aromatiška esenca.
Že 34 let uvedeno in najbolje preizkušeno, boli lajšajoče mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitali, kakor tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. 2848 16—3
-v-ci.a »temenici i i\, po posu 4U vinarjev več za zavitek. 2848 16—3
Edino izdelovanje in gisvno razpoiiijotev: Dr. Helmannova lekarna (MiNev naslednik) „zur Barm&erzlSKelt". Dunaj, lili h Kalserstr 33-75
V ».logi |« „.d.,„ pri «.,p. ,„11, V Li„b|i.»,, geu.tu, Brtl.„, ce.ju. Cel..c„, e,nomliu, Nov«„ J.l, R.H, S.vo"""!""^ TlSJl^.iSta V.I.ptL
VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO U LJUBLJANI
Kongresni trg 19
registrovana zadruga f omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
po 4
kongresni trg 69
to Je. daje z& 200 kron 9 kron 60 vin na leto.
Druge hranilne k nt 1 žice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Kentnl	Pl«^	aama --p»-llik«t ea
Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.	Kanonik J. Suftnlk 1. r., podpredsednik.

t
2629 12-11
Slikar
s,ikar MATEJ TRPIN
Ljubljana, Elizabetoa cesta št. 3, v hiši gosp. Ivana Kregarja
se priporoča prečastiti duhovščini, slav. društvom in častit, občinstvu za izdelovanje raznih
= umetno-slikarskih izdelkov. =
Alfama, portretne in pokrajinske slike, križeva pota, božji grobi, slike in načrte za dru&tvene in cerkvene zastave, naprava
gledaliških odrov in dekoracij
za razne iBralne predstave. Popravila in restavriranje starih oljnatih slik itd. itd. Na razpolago so razni na£rti in fotografija.
Cene primerne.
Nolidno delo.
A Jfunc,
JLjubljana, Dvorni trg št 3
priporoča velikansko i^ber zimskih sušenj, kožuhov (krajih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., $a gospode in dečke.
$trogo solidna, strokovnjaka postrežba.
MoJe cene vzbujajo pozornost
Emil Dobrič
LJummnn, PreServn. ul. e (poleg c. Kr. glavne poite.)
Bazar k ,,ljubljanskemu gradu".
Priporoča svojo bogato založeno trgovino z parfumerijami predmeti za spomin, darila in srečolov; veiika izbera najmodernejših soli, vaz, slik in drugih predmetov za ozaljšanje domov, najnovejših albumov, okvirjev za slike, ročnih, šolskih in potovalnih torbic, denarnic, priročnih ogledal, nožarskih predmetov itd. itd.	2920 3—2
Vedno novosti v razglednicah na drobno in na debelo.
Največja svetlolikalnica in pralnica
na Kranjskem
Ljubljana, Kolodvorske ulioe Stev. 8
je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika.
" "	Cene so znižane in nižje kot drugod.	:: :•
Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v štirih dneh oprano in zlikano.
Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem 2239 19
Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni tO.
OdpreiDDo ln komisij, društvo
„BALKAN"
d Trstu, Riua talila it. 14.
Telefon št. 21—60. Brzojavi s Balkansped.
Žiro račun pri Jadranski banki v Trstu sprejema v svoja dobro urejena skladiida vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulant-neje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevaloev naj-povoljneje. Otvarja oarinske kredite, zaoarini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve oHuo in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako strokovno pojasnilo in navodilo ===== hitro in zastonj. =====
OSREDNJA BANKA ceskih hranilnic,
1———————J-■	--- (Uatfednl banka 6eskyoh apotftelen}
Vloga aa knjižica in ra6ua 4% ia 4'/. Kupovanje ia prodaja vreda. papirje*. Uprava la ftnvalaa zaloga brezplaftao.
P.ao| .a okrajem, mostom, ob&iaam in dru^m javnim korporactjam proti amortizaciji na itfT™-? Pfl,'°ibin«-1 FlMBoIranJa javnih podjetij. Emisija lastnih 4f. ban-kovnih obligaoij, kater« uživajo pupilarno sigurnost ia se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije
^ Dal. kap. 7,000.000-—
^ Telegrami: _Sporob.nk.-.
S Deponiranj« kavcij ia s vadij r a enih vrat. • Eakonl meajic iaa« 5 denarnih aavodov. £ Bankovnc Informacij« In avetc brezplačno.