Pesamezm
Z'---^
N«n>£nina listu: (Jelo leto ou u,„, r__
0 <&U četrt leta 20 din., mesečno 7 din. jg^ 'j? m. mW W H £LML fj, famm Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse-	«r	m-W'
Hi all oznanila se zaračunajo po dogovoru;
fé večkratnem inseršranju primeren popust	, .	v«*.v	„
Cpfavnižtvo sprejema naročnino, inserate *JieOđVtS€tl p0ilflCCM ItSt in reklamacije.
za slovensko ljudstvo
PoStnina plačana v gotovini,
»Naia Straža* izhaja v pondefytk, wed© li petak. Uredništvo ki upravnSfro je v Mari» koru, Koroška cesta it. 5 Z uredništvom M more govoriti vseki dan^ samo od 11. d© 13. ure.	Rokopkd »« ne vračalo.
Nezeprte reklamaoUc so pontine prosi«. Telefon tnierurban ii 113.
34. številka
MARIBOR, dne 13. maja 1925.
Letnik I.
Bukarest.
Zopet se je sestalo ministrsko troperesje Beneš— Ninčič—Unca ob bregovih neznatne Dinibovice, da pre-motri srednje-evropski politični položaj ter njega razvoj od poslednjega sestanka zunanjih ministrov Male antante. Zadnji dogodki v Bolgariji so primorali politično Evropo, da posveti balkanskemu vprašanju več pozornosti, kakor je bilo to doslej: v navadi, saj; je mednarodno diskusijo morala čestokrat otvoriti šele kaka odločna diplomatična intervencija v tem ali onem središču balkanskih držav. Gospodje zunanji ministri so bili, kakor poročajo iz Bukarešte, vidno zadovoljni. To je verjetno. Gradiva jim gotovo ni manjkalo in mednarodno politična situacija še nikoli ni bila tako ne-izvestna in v kopreno zavita, kakor v teh dnevih. V Bolgariji, ki meji ob dve v Mali antanti včlanjeni državi vlada popolen kaos, kronan s krvavimi insignijami barbarske reakcije. Na Madžarskem so gluhi in slepi za strašno ekonomsko krizo prebivalstva ter dežele in se ukvarjajo — v zasmeh celi Evropi! — s silno važnim projektom obnove neke gosposke zbornice, kopirane po angleškem House of Lords (baron Skerlecz in lord * Salisbury kot »vrstnika«; o, ironija!), v Avstriji pa je po Hindenburgovi izvolitvi pridobila ideja o združitvi z Nemčijo najširših simpatij. Če v gotovem pogledu izvzamemo Avstrijo, vidimo povsod zmagujočo reakcijo in razumljivo je, da se je po večmesečnem odmoru znašla tudi Mala antanta pred nemalo spremenjeno politično situacijo.
Še preden so zunanji uradi v Pragi, Belgradi! in Bukarešti objavili takozvani program sestanka zunanjih ministrov Male antante, je bilo v naprej znano, da bodo razpravljali tudi o »boljševiški nevarnosti« na Balkanu. Obisk bolgarskega zunanjega ministra Kal-iova v Beogradu je to mnenje samo potrdil, da ne govorimo o »opazovalcu« Vasiljevu, ki je bil poslan v ru-nrnnsko prestolico v posebni misiji, da prepriča tamkaj zbrano diplomacijo o njuni potrebi protiboljševiške akcije, Ni še znan natančen tok razgovorov in posvetovanji, toda izkušnje nas prepričujejo v domnevi, da so balkanski ministri orisali Benešu »boljševičko nevarnost« do slednje podrobnosti, skrbno pa so mu zamolčali, kakšnih sredstev se Sofija, Beograd in Bukarest poslužujejo, da se onemogoči princip čiste demokracije in socialne vzajemnosti tudi v teh zapuščenih in notranjim borbam izpostavljenih deželah južno-vzhodne Evrope. Iskali so nevarnost tam, kjer je ni in v tem pogledu je smatrati bukareš lanska posvetovanja le kot neke vrste ponavljajočo se manifestacijo solidarnosti trhlih režimov. Boljševiški zmaj je sličen preperelemu okostju, ki bi bilo že davno razpadlo, ako ga ne bi bili nataknili na v diplomatski domišljiji razbeljeni žici. Sicer je pa Mala antanta že izza poslednjega sestanka, ko jim ni uspelo najti enotne formule v ruskem vprašanju, bolehala, a v izbiri primernih injekcij niso bili odločujoči činitelji baš rahločutni.
Madžarska? Govorilo se je o njenem budžetu, o rezultatu sanacije, o njenih vojaških razmerah ter končno o vprašanju monarhije. Od Trianona, kjer so naprtili madžarski državi v gmotnem oziru namišljene reparacije, pa vse do danes so zapadne velesile na različne načine tolerirale marsikaj, kar je moralo vznemirjati tako v Pragi kakor v Beogradu in Bukarešti. Znane so nadalje zveze med madžarsko in angleško aristokracijo in rajni grof Appony je dosegel v Parizu tak višek koncesij za Madžarsko, da so mu delegati ostalih premaganih držav lahko zavidali. Tako je torej razumljivo, da, v trianonsko pogodbo ni bila vnesena niti ena določba, ki bi vezala Madžarsko v vprašanju njene državne oblike in dinastičnega nasledstva. Bivši zunanji minister dr. Gustav Gratz, znan kot umerjen liberalni politik, je naslovil v tej zadevi na gospoda Beneša obširen uvodnik, v katerem se je sklical na trianonsko pogodbo in mu dokazal, da je Mala antanta na krivih potih, če si prisvaja ingerenco v tej izključno madžarski zadevi. Ker Beneš na ta izvajanja ni odgovoril, je težko hraniti tezo, o kateri so si zlasti Francozi in Angleži ustvarili drugo mnenje; Pravilno je, da skrbno motrimo dogodke v Horthyjevi Madžarski,, ali brzi tempo časa nas postavlja pred nova vprašanja zunanje politike in tudi Jugoslavija ho slej ali prej morala stopiti iz zmagoslavne komoditete na realna tla praktičnega zbliža -nja z okoliškim sosedstvom. Jugos.lovansko-madžarska pogajanja v Beogradu so obrodila dokaj dobrih sadov v promelno-političnem pogledu in trgovskih odnoša-jih, peštanskega šovinizma in legitimističnih budalosli pa z grožnjami, kakor vidimo, prav nič ni mogoče ukrotiti.
Gospod Beneš, čegar pozicija se je v zadnjem času nekoliko zrahljala, je bil nedavno v Varšavi, kjer je poizkusil dobiti potrebnih podpisov na okusno sestavljen češko-poljski pakt. Stvar pa ni gladko iztekla in češki narod se radi trenutnega interesa ne bi rad spustil v kako protirusko, torej protislovansko pustolovščino. Skirmuntove lepe oči topot niso upalile čeških
simpatij. Čehi dobro vedo, da hi si naprtili s teni več odgovornosti, kakor je narod fizično premore za slučaj, da bi Nemčija trkala (kljub Korfantyjevim protestom) na vrata Gornje Slezi je, ali pa tedaj, če bi »ba-luška« slučajno zagazil s svojimi škornji v belorusko Polesje,-
Kar se tiče Grške, je treba omeniti, da iluzijam glede njenega pristopa v Beneševo tvorbo ni najti mesta, saj so beograjska pogajanja obtičala na mrtvi točki, — Preveč diametralni, to je nasprotujoči so si še interesi srednje-evropskih, v taboru »zmagovalcev« in »premagancev« razdeljenih držav, da bi uspelo par načelnih vprašanj needinim ministrom harmonična rešitev težavnega problema.
Doslej je bila Mala. antanta žandar zapadnih velesil, čuvar mirovnih .pogodb v Srednji Evropi. Ni ji uspelo pritegniti Avstrije, ki se boji praškega upliva. Madžarska klubuje veselo kakor nekdaj in tudi notranja vrednost te tvorbe za vsak slučaj: ni taka, kakor bi si je želeli za slučaj resne nevarnosti našemu državnemu obstoju. Pozdravljati moramo vse, kar se dovrši v smislu sklepanja »regionalnih pogodb«, ali zdi se, da Velike in Male antante z domišljeno defenzivnim značajem, luksu s, ki ga morajo prizadeti narodi plačevati s stagnacijo v mednarodni trgovini in počasnim propadanjem srednje-evropskega gospodarstva. Sklepali so že marsikaj, toda mogočne zapadne velesile in njih ve-lefinančniki so šli preko teh manifestacij na dnevni red, to je na eksploatacijo need ine, razbite Srednje Evrope. V Bukareštu se je le dni odigrala lepa.manifesta-cija. Š.koda, da ni bilo več udeležencev in manj »opazovalcev«.
politične vesti.
Kaj je s proračunom. V finančnem ministrstvu se še vedno ni načelo vprašanje državnega proračuna. — Izgleda, da se o proračunu sploh ne bo dosti razpravljalo, ampak da bo za proračun služil stari načrt, ki ga je sestavil še minister dr, Spalio. V tem proračunu bi se izvršile samo neke male spremembe. Črtali bi se razni. izdatki za investicije, kar bi izgledalo kot nekako reduciranje.
Interkonfesiiijjonalni zakon odgođen. Vladni načrt inlerkonfesijonalnega zakona, o katerem smo že poročali, je ne samo med katoliškimi krogi, ampak tudi v krogih drugih vernikov vzbudil veliko nezadovoljstvo in ogorčenje. Badi Lega je prišla vlada do spoznanja, da je zakon v sedanji obliki neprimeren. Sklenila je razpravo o zakonu odložiti. O njem bi se razpravljalo šele potem, ko bo sklenjen konkordat med nami in Vatikanom. Jasno je, da po sklenitvi konkordata tak zakon ne bo več mogoč.
Zakaj so klerikalci proti zakonu o kmetijskih kreditih, modruje »Jutro«. Odgovor je enostaven: Zato, ker so proti njemu vsi za dobrobit kmetskega ljudstva vneti ljudje. Dokaz tej: trditvi je soglasno sprejeta resolucija Glavnega Zadružnega Saveza v Beogradu na anketi dne 2. in 3. maja 1925, Saveža, kateri združuje zadruge brez razlike, in sicer 5000 po številu z okroglo
800.000	člani. Tudi celjska Zadružna Zveza in Hrvat, slav. gospodarsko društvo v Zagrebu, kateri dve organizaciji vodijo demokrati, so proti predloženemu zakonu. — V članku v »Slovencu« je stvarno obrazložil stališče zadrugarjev napram temu zakonu poslanec Vlad. Pušenjak. »Jutro« je menda radi tega vneto za zakon, ker želi, da propade celjska Zadružna zveza in Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, ker menda želi, da bi liberalnim podeželskim posojilnicam zadale smrten udarec konkurenčne politične posojilnice radikalne stranke ali — Prepeluhove stranke. Gg, mladini, vprašajte v Celju in Zagrebu in izvedeli boste, da ste na krivi poti. Vse klevete, nanizane v »Jutru« od 7. maja ne zadenejo samo klerikalce, temveč i vaše pristaše zadrugarje, ki so istega mnenja v tem vprašanju kakor klerikalci. Efekt zakona bo, da se bo zapravilo 500 milijonov dinarjev, plačevali bomo pa ini — prečani. Svarilen zgled je prvi gospodarski zakon — zakon za zavarovanje po toči —, ki je doživel popoln fiasko. Ista usoda čaka i zakon o kmetijskih kreditih. Politika in državno jerobstvo proč od zadrug mora bili naše geslo, ako hočemo ohraniLi zdravo zadružništvo in doseči napredek v zadružništvu.
RadikalskJ monopol na poštenje. Ko se je na pon-deljkovi seji narodne skupščine počaslil spomin pokojnega bivšega podpredsednika skupščine Ljube Bakiča in so poslanci zaklicali: »Slava mu!« je zemljoradniški poslanec Moskovljevič še dostavil: »Slava poštenemu radikalu!« — Pokojni Ljuba Bakič je bil namreč tudi v politiki poštenjak skoz in skoz in je prišel pri agitaciji za zadnje volitve navskriž z glavnim odborom radikalne stranke. — Poslanec Moskovljevič je meril na to, ko je zaklical: »Slava, poštenemu radikalu!« —• Radikal. Popovič je na to odvrnil: »Vsi radikali so pošteni!« —
Na radikalsko monopoliziranje poštenja se seveda nikomur ni zdelo vredno odgovarjati.
Nadomestne občinske volitve v Zagrebu. Nedeljske dopolnilne volitve za 25 izpraznjenih mest občinskih odbornikov so potekle popolnoma mirno in ni bilo zanje nikakega zanimanja. Ogromni del opozicijonalnih volivcev je vsled nerazpoloženja napram politiki hrvatske opozicije izrazil svoje nezadovoljstvo s tem, da se volitev ni udeležil. Tako je blok nazadoval v Zagrebu za skoro 7000 glasov (radičevci in zajedničarji). Od votivnih upravičencev je volilo komaj 40 odstotkov. Vredno pa je omeniti, da je nazadovala tudi samostojna demokratska stranka za 1000 glasov, kar pomeni, kako neaktualna je postala v sedanjem političnem življenju. Od 11 predloženih kandidatnih list jih je prodrlo petj in sicer so dobili: L Hrvatski socialni napredni blok 15 mandatov (9590 glasov). 2. Samostojni demokratje tri mandate (1425 glasov). 3. Komunisti 3 mandate (1250 glasov). 4. Frankovci 2 mandata (1220 glasov). 5. Židje (zionisti) 2 mandata (742 glasov). Druge vložene liste količnika niso dosegle. Volivni rezultat zaznamuje precejšen narastek frankovcev in komunistov.
Po svefu.
Bolgarski atentatorji. Atentatovski proces v Sofiji je že zaključen in najbrž bodo tudi obsojenci že justi-ficirani. V četrtek je že govoril državni tožitelj in njegov govor je bil pravi zasmeh na pravosodje. Bil je politični, a ne pravniški govor Štiri obtožence je popolnoma indentifieiral z Minkovom in J a nk ovom, ò katerih se trdi, da so položili v cerkvi Sv. Nedelje peklenski stroj, a so sedaj že mrtvi, ker so se sami ubili, da ne bi padli v; roke režimske policije. Minkov in Jankov sta bila oficirja in mnogo bo na tem, če se danes govori, da sta izvršila atentat ne kot zemljoradnika ali komunista, ampak edino kot skrajno nezadovoljna in ogorčena oficirja, ker današnji bolgarski režim čisto naravno ni mogel zadovoljiti vseh oficirjev. Eni so dobili oblast, drugi so pa bili porinjeni ob stran ter so v nezadovoljstvu nad tem postali najhujši prevratniki. Glavnega obtoženca, odvetnika Fridmana slika državni tožitelj kot skrajnega komunističnega revolucionarja. Fridman je čisto gotovo komunistični ideolog, da hi bil pa terorist in potem še v zvezi z onimi, o katerih Se trdi, da so izvršili atentat, pa ni prav dokazano. Vprašati se je treba, kako to, da pride tako strašen terorist šele sedaj pred sodišče, ko Cankova vlada že dve leti preganja vse, kolikortoliko znane zemljoradnike in komuniste. S podrobnosti se obtožba ne peča, ampak vse skupaj na kratko takole obravnava: zemljoradnik! in komunisti — to je eno in isto, zemljoradniki in komunisti niso Bolgari, ampak veleizdajalci, ker delajo vse po tujem diktatu iz Moskve. Kaka bo sodba ob taki obtožbi si je lahko misliti. V Sofiji so umori še vedno na dnevnem redu in baš ob zaključku procesa se je zgodilo par novih zločinov. Na ulici so našli mrliče z bodali v. prsih in z listki: »Smrt izdajalcu«,; pa ne morejo prav dognati, ali so na delu nepoklicani sodniki od desnice ali od levice. Atentatorski Balkan se je pred par dnevi pojavil tudi na Dunaju. Sredi predstave Ibsenove drame v Burgtheatru so začeli pokati streli v neki loži. Ko se je silna panika polegla, so prijeli atentatorko Men-cijo Karnicin ter indentificirali žrtve: mrtvega Makedonca, ki je pod imenom Arnautovič že dolgo bival na Dunaju, težko ranjeno njegovo ženo in težko ranjenega dijaka Bogdanova, ki je že tudi dolgo bival na Dunaju ter je stalno občeval z obiteljo Arnautovič. Najprej se je domnevalo, da je cela stvar kaka ljubezenska tragedija, to je pa atentatorka zanikala z izjavo: »Ubila sem izdajalca domovine in s lem namenom seni prišla na Dunaj!« — Kmalo se je dognalo, da se umorjeni imenuje Paniča in da je bil član makedonske organizacije, nasprotne makedonstvujuščim in sedanjemu bolgarskemu režimu. Torej desničarski atentat, atentat režima, ki doma sodi ljudi, ki so iz obupa nad krivico in brezpravnostjo posegli po orožju. — Atentatorka Karnicin je bila dobro znana z Arnautovič—Pänicovo ženo, Z zločinskim namenom se je približala tej obitelji ter je končno v loži, kamor je bila prijateljsko povabljena, izvršila svojo krvavo delo. Arnauloviča—Panico je revolucionarni makedonski komitet, ki je pomagal ustoličiti sedanji bolgarski režim, že med vojno in potem ponovno zopet leta 1920 obsodil na smrt. Dunaj je ogorčen in razburjen nad metodami bolgarske politike in policija je začela skrbno opazovati bolgarske goste, če niso prišli v enaki misiji ko atentatorka Karnicin.
Nova belgijska vlada. Danes se je predstavila belgijskemu parlamentu nova vlada, katero sestavljajo člani katoliške stranke. Ministrski predsednik je Van den Vyocre, ki si je pridržal tudi finančni resor. Notranja dela je prevzel Toulet, zunanje zadeve pa dosedanji poslanik v Vatikanu baron Beyens, ki je bil zunanji minister že za časa svetovne vojne. Ker nova vlada nima s podporo svoje stranke še v parlamentu veči-
«e, računa na pomoč liberalcev, dasi li niso boleli sprejeti ponujene koalicije.
Krvava matura v Vilni. V mestu Vilni na Poljskem ■se je na tamošnji gimnaziji končala matura s strašno Jcatastrofo. Nekaj naslabejših dijakov, ki pred strogo izpitno komisijo niso imeli nobenih izgledov na uspeh, ■se je zarotilo, da bodo med izpitom pobili vse profesorje. Ko je bil pred komisijo pozvan eden zarotnikov, Stanislav Lawrynovic, je stopil s pištolo v roki na oder ter pričel streljati na profesorje. Na ta znak so potegnili •tudi drugi zarotniki samokrese in v hipu se je večina profesorjev valjala v krvi. Dijak Domanski pa je v tem trenutku hotel vreči med, komisijo bombo, katero je prinesel v šolo v žepu. Ker pa ni bil vešč ravnanja z njo, um je eksplodirala v roki ter strahovito raztrgala njega in 7 njegovih tovarišev. Med ubitimi dijaki so tudi člani zarotniškega kluba, ki so bili vsi zbrani okrog Domanskega v hipu eksplozije. Od profesorjev sta do-sedaj umrla ravnatelj gimnazije Bieganski in profesor Jankovski. Preiskava, katero so oblasti po žalostnem zločinu uvedle, je odkrila vezi zarotniških dijakov s ko animističnimi organizacijami.
Pogajanja v Florenci.
Jugoslovansko-ilalijanska pogajanja v Florenci se bližajo svoji poslednji fazi in vodja laške delegacije, senator Quartieri, je izjavil novinarjem, da je dobil po zadnjem sestanku z dr. Rybarom vtis, da bodo pogajanja v kratkem času sklenjena, vendar, da je treba v to svrlio obojestranskega zaupanja . . .
V naši zunanji politiki so uvedli od vsega početka prav čudno praksa„ da javnost ne more doznati niti za smernice, metode in cilje, kaj šele za okolščine, v katerih se uravnava meddržavno razmerje do naših sosedov. Zunanji minister se ravna edinole po nagibih, ki mu jih diktira politika zaprtih duri. Radikali so svoj čas odkrilo priznali, da naša narodna skupščina ni dosegla one višine parlamentarizma, da bi se ji, odnosno iz nje izvoljenemu odboru za zunanje zadeve, moglo poveriti vodstvo zunanjepolitičnih zadev. Narodna •skupščina torej ne ve, kaj namerava zunanji minister, s katero državo bo sklepal zvezno ali trgovsko pogodbo In kolika je cena, ki jo bosta za prihodnjo kravjo kupčijo morala plačali narod in država. Doživljamo tragikomedijo svoje vrste: da se morajo narodni poslanci informirati o namenih gospoda zunanjega ministra šele iz obvestil, ki jih blagovoli dajati zunanje ministrstvo beograjskim časnikarjem. O sestavi delegacije, ki ima pozneje sklepati važne, v politično in gospodarsko življenje naroda globoko segajoče pogodbe, odločajo čisto osebni momenti, nikakor pa stvarna potreba. Zgodilo se je že, da so pričeli v »odelenju za ugovore« sestavljati delegacijam potrebni materijal šele par dni pred sestankom obeh pogajajočih se delegacij.
Tako je odšla tudi naša delegacija v Florenco. Edina uteha je, da ji načeluje Slovenec dr. Rybar, mož, ki gotovo ne bo pozabil tudi bitnih interesov svoje ožje domovine. Kar je pa vse graje potrebno — in tu ne zadene krivda dr. Rybara — to je dejstvo, da o toku pogajanj ne more naša javnost izvedeti niti ene samcate podrobnosti. Vojaške konvencije so tajna stvar, o zveznih p og odirali se v javnosti razpravljajo navadno le načelne plati teli vprašanj, toda o trgovskih pogajanjih pa mora biti javnost natančno informirana. Mi danes ne vemo, kolika je cena, ki so jo določili Italijani naši državi za ureditev naših medsebojnih trgovskih odno-
šajev. Znano je, da je laška diplomacija pretkana ter da uživa v tem pogledu svetovni sloves. Senator Quartieri je imel že v Opatiji prilike dovolj, ogledati si način in vztrajnost, s katero se borijo jugoslovanski zastopniki za interese, ki jim jih je poveril:! njihova država.
Pogajanja v Florenci so pokazala, da ni šlo vse tako gladko, kakor je bilo spočetka zamišljeno. Gospod Rybar je bil medtem že enkrat v Beogradu, da dobi novih navodil, čeprav je odšla delgacija v Italijo z naj-obširnejšimi instrukcijami gospoda Ninčiča. Je to jasno znamenje, da so Italijani slavili zahteve, ki jih naša delegacija kljub skrajni popustljivosti ni mogla sprejeti. V drugih državah imajo zunanji uradi navado, da v takih slučajih obvestijo ugledne publiciste, ki potem prično Časnikarske diskuzije o takih stvareh, da se izzove na la način javno mnenje druge, v pogajanjih stoječe države. Pri nas temu ni tako. Vlada dela na svojo lastno pest, ne da bi imela izven parlamenta v konkretnih slučajih oporo najširše javnosti. Kako naj izvedejo naše trgovske in obrtne zbornice, kmetijske družbe, industrijske korporacije itd. kako protestno akcijo, ako javnost potom tiska ne more izvedeti, za kaj gre, kakšne zahteve stavi druga družava itd. il^tjkšnc posledice bi moglo sprejetje teh zahtev evenTn&no izzvati.
V Florenci gre za naše skupne gospodarske interese. In jugoslovansko-laška pogajanja so zavita v temo. V tem znamenju osrečujeta Pašič in Ninčič naše gospodarske kroge in upanja ni, da bi ta praksa doživela svoj zasluženi konec. .

Dnevne novice.
ZAVLAČEVANJE IZPLAČILA PENZIJ IN DOKLAD ŽELEZNIŠKIM PENZiONISTOM.
Narodna poslanca Franjo Že bot in dr. And. Gosar sta naslovila na g. ministra financ radi izplačila penzij vpokojenim železničarjem v Sloveniji naslednjo interpelacijo:
Gospod minister! Penzionisti-železničarji v Sloveniji so dobili začetkom aprila 1025 od ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani uradno obvestilo, da se jim penzija z vsemi dodatki ne bo izplačevala od ravnateljstva v Ljubljani, ampak samo potom finančnega ministrstva v Beogradu. Najprvo so to obvestilo dobili staropenzionisti, a koncem aprila se je ustavilo izplačilo penzije tudi tistim vpokojencem, ki so bili penzionirani po novem zakonu o železniškem osobju. Že drugi mesec so družine penzioni-stov brez vseh sredstev. Poleg izplačevanja penzije se je ustavil penzionistom-železničarjem tudi kredit pri dobavi živil v skladiščih državne železnice. Na opetovana vprašanja v Vašem ministrstvu, na brzojavke, katere smo v tej zadevi poslali Vam, niti odgovora ne dobimo in prizadeti penzionisti še do danes niso prejeli penzije za mesec april in maj. Prizadetih se loteva obupnost, ker nimajo sredstev ne za prehrano družine in ne za to, da bi plačali najemnino za stanovanje. Hišni gospodarji so proti nekaterim radi tega vložili tožbe. Bati se je, da bodo posamezni celo deložirani iz svojih stanovanj. Ta način postopanja, s penzionisti je protizakonit. Radi tega si dovoljujem vprašati g. ministra:!. Zakaj zavlačuje finančno ministrstvo izplačevanje penzije in doklad ipenzionistom-železničar-jem? 2. Ali je g. minister voljni odrediti, da se penzija za april in maj 1925 z vsemi dodatki vred prizadetim takoj izplača? Prosim ustmenega odgovora v skupščini.
Dostavek: Kakor se nam poroča, je imela interpelacija naših gospodov poslancev v toliko uspeh, da je finančno ministrstvo dne 7. maja začelo izplačevati akontacije.
Smrt bivšega skupščinskega podprtedsed. Bajdeta. V pondeljek je umrl v Beogradu bivši radikalski poslanec in skupščinski podpredsednik Ljuba Bakič. Pokojni je bil eden od najpošlenejših radikalov, pri zadnjih volitvah ga je pa stranka proglasila za desidenta in mu je v Črni gori postavila kot protikandidata finančnega ministra Stojadinoviča, ki je tudi zmagal. — Ljuba Bakič se je rodil leta 1875. v andrijeviški okolici v Črni gori. Njegov oče je bil učitelj. Po končanih pravnih študijah v Beogradu je poslal sodnik kasacij-'skega sodišča v Črni gori. Od leta 1905 je bil črnogorski narodni poslanec, v državi SHS pa do zadnjih volitev. Lela 1912-13 je bil v Črni gori minister za pravosodje, nato pa poslanec velikega sodišča. Na tem mestu ga je zatekla avstrijska okupacija v črni gori. Potem je bil okrožni načelnik v Črni gori, nato pa predsednik velikega sodišča. 18. marca 1923 je bil izvoljen za narodnega poslanca kot nositelj radikalne liste v Črni gori. Pri konstituiranju narodne skupščine je bil izvoljen za prvega podpredsednika. Januarja lanskega leta je bil imenovan za opolnomočenega ministra in poslanika v Carigradu. Nato pa je bil upokojen. Od decembra leta
1924	je bil težko bolan. Na kn jiževnem polju je bil jako delaven. Napisal je več knjig in člankov o raznih pravnih vprašanjih.
Povišanje carine na moko. Kakor poročajo demokratski listi (glej »Jutro« z dne 7. maja 1925, št. 106), je svetnik trgovske zbornice g. Jakob Zadravec na zadnji seji stavil predlog, da se naj poviša carina na rnlev-ske izdelke, ki pridejo iz inozemstva, radi zaščite domače mlevske industrije in obrti. Za uvoz moke bi se naj povišala carina kar za 88 par. Z drugimi besedami, se to pravi, da hočejo gospodje povišati ceno moki za približno 1 dinar pri kg, kojo povišanje bi prišlo samo njim v korist. Pridelovalci pšenice ne bi od povišanja uvozne carine imeli niti vinarja koristi, krnel ne bi niti za vinar dražje prodal svojega zrna, pač pa bi uboga delavska družina, viničarji in majhni posestniki, ki si morajo kupovati vsakdanji kruh, bili težko oškodovani. Tudi naši majhni obrtniki — mlinarji, ne bi imeli od lega povišanja uvozne carine nobenega dobička, ker ne pride jo v poštev. Podraženje moke bi koristilo 'samo velikim parnim mlinom. Ker je znano, da moramo v Sloveniji vsako leto uvažati na tisoče in tisoče stotov moke za prehrano naših pasivnih krajev, bi bili zopet mi Slovenci najbolj udarjeni s povišanjem uvozne carine.. Pod Davidovih—Koroščevo vlado se je hotelo pomagàii, pasivnim krajem celo z znižanjem prevoznih tarifov za moko, in naš železniški minister Sušnik je storil vse, da pomaga znižati cene vsakdanjemu kruhu. Ko pa je prišel na vlado PP. režim, so se vse prevozne ugodnosti ukinile, in sedaj so demokrati stavili celo predlog na povišanje uvozne carine. Ta slučaj si bo naše trpeče slovensko ljudstvo dobro zapomnilo.
Tijetji red sv. Frančiška. V §redo, dne 20. maja
1925	bo mesečni shodi skupščine duhovnikov ob pol 5. uri zvečer. Tudi neu d je so prijazno vabljeni.
Celje. Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju je Ljudska posojilnica v Celju ha Cankarjevi cesti naklonila 500 D. Pokazala je s tem, da ima razumevanje in srce za ubogo mladino. Bodi ji na tem mest«
j®
(	’	,1	rt	*>
j izrečena piisrčna zahvala in Bog povrni! Naj bi
Iz delo van]a kr. ministra n.r.
V zadnji »Naši Straži« smo v par potezah naslikali državotvornost glavnih žerjavovih prijateljev, podpornikov ter mecenov: g. Praprotnika in kraljevega ministra na razpoloženju g. Antona Kristana. V današnjih in naslednjih vrsticah hočemo na par markantnih slučajev pokazati: kdo in kaj je g. Tone Kristan, ki ima še danes dostop do najvišjih mest v Beogradu.
Tone Kristan in Monte Carlo v Rogaški Slatini.
Leta 1923. je ustanovil g. kraljevi minister n. r. Kristan delniško družbo, koje cilj je bil: v zdravilišču Rogaška Slatina pozidati veličastno stavbo, jo elegantno opremiti in ta bo služila kot igralnica po vzorcu Monte Carla. Kristan je res zmazal na papir delniško družbo, a brez upisa delniškega kapitala. Na Slatini je pozidal stavbo in jo opremil z vso, kar mogoče razkošno opremo. Rogaški Monte Carlo je stal 8 milijonov dinarjev. Cela stavba je bila pozidana in opremljena na »puf«. Igralnica je bila otvorjena, razni mogočnjaki in velekapitalisti so začeli hazardirati in več Pašiču najbliž-njih osebnosti je izgubilo miljonske svote. Te velikanske izgube so prodrle do ušes vlade in ta je kralkomalo prepovedala in zaprla igralnico. Kraljevi minister na razpoloženju Kristan je nato sklenil z dobavljale! stavbenega materijala in raznimi obrtniki poravnavo za 30 odstot., izgubili so pa 70 odstotkov. Tvrdka Zelenko v Mariboru je dobavila za to igralnico pohištvo za 1 in pol milijona. Po dolgem prerekanju je dobila firma pohištvo nazaj, a je pri tem trpela izgubo tovornine v in nazaj iz Rog. Slatine.
Tone Kristan namazal Lovre ta Petovar.
Tone Kristan je bil namreč faktotum pri danes skrahirani Slov. banki. Slovenska banka poseda danes tiskanih delnic za 36 milijonov dinarjev, a jih ne kupi nikdo. Z delincami Slovenske banke se je spravil kraljevi minister n. r. g. Kristan nad Žerjavovega —
prleškega veljaka Lovreta Petovarja. Kristan je pregovoril Petovarja, da je pristal na to, da g. minister lahko založi zanj v Slovenski banki delnic v. znesku za 2 milijona dinarjev, a gospod Petovar se zaveže, da bo izplačal g. Kristanu 2 milijona kron v gotovini. Gospod Kristan je vtaknil v žep 2 milijona, gospod Petovar ima še danes ničvredne delnice Slovenske banke. V zahvalo, ker je podaril g. ministru 2 milijona, je postal Lov-rek upravni svetnik Križevske opekarne in si je kot ne-delničar pozidal v Ivanjkovcih z opeko od te opekarne hotel. Gospod Kristan je namazal Petovarja, vendar je upati, da se je Petovar z opeko iz Križevske opekarne po večini odškodoval za Kristanovo mazilo, ki se glasi na 2 milijona dinarjev.
G. Kristan kot lesni trgovec.
Kristanova Slovenska banka je kupila od družbe Impex z lesnim trgovcem Groboteeom v Bohinjski Bistrici žago. Kristan je sklenil z Grohoteconi pogodbo, po koji se je Grobotec zavezal, da bo on tehnični vodja podjetja, Kristan in banka pa kornera j onalni. Ubogi Grobotec je skozi eno celo leto dobavljal les, a račune in blagajno je vodila v Ljubljani gospoda pri Slovenski banki. Ob lelu je zahteval Grobotec obračun, in šele na grožnjo s tožbo so mu povedali v Ljubljani gospodje komercijelni voditelji, da je podjetje pasivno, da je g. Grobotec ob vse in se mora za enoletno delo in dobavo lesa zadovoljiti s polovico posesti in golo žago.
Kako je Kristan plačal posredhvalnmo?
Ko se je Kristan povrnil iz državnega veleposestva na Belju nazaj v Ljubljano, se je obrnil na posredovalca Hinka Privšeka, naj mu ta kupi za bivšega ministra in beljskega direktorja primerno vilo. Privšek je res našel Kristanovemu dostojanstvu primerno vilo na Prulah št. 17 v Ljubljani. Kristan je kupil to vilo prav po ceni in obljubil pod ministrsko častno besedo Priv-šeku za posredovanje 9 tisoč dinarjev. Privšeka je odpravil k Slavenski banki k dr. Kisovcu, naj mu ta izplača posredovalnino iz Kristanovega konta. Dr. Kiso-
več je Privšeka zopet odpravil brez denarja k Kristami, ta nazaj k Slavenski banki in tako je pomilovanja vredni posredovalec se sprehajal med novo kupljeno Kristanovo vilo in Slavensko banko 14 dni in še danes nima; onih z ministrsko besedo zasiguranih 9 tisoč dinarjev» Edina priča pogodbe med Kristanom in Privšekom je bil ministrov šofer. Privšek je lega šoferja iskal celo po časopis ju, a ga do danes ni našel. Kako in kam se je potuhnila ta priča, bo znal povedati edino gospod minister na razpoloženju g. Tone Kristan.
Ubogi g. Kristan ni mogel plačati posredovalni»»
9 tisoč g. Privšeku, pač pa je lahko takoj izplačal za nakup plašča svoji ženi, kojega je naročil iz Francije, j 500 tisoč dinarjev.
Kristan in stavbena družba za zidjavo delavskih hiš.
Kakor znano, je Kristan ustanovil svojo lastno Zadružno banko, koje cilj in namen je: vleči iz žepov ubogega delavstva denar in z njim špekulirali. Pretežna večina delnic te banke je na ime Kristanove žene v rokah. g, ministra in je on tudi predsednik in upravni Svetnik banke.
Gospod Kristan kot minister na razpoloženju, bcij-ski direktor, predšed. raznih delniških družb, vil, baiA itd. se je kot ravnatelj in gospodar socijalistične Zadružne banke spomnil tudi ubogega — strehe potrebnega delavstva. Osnoval je s pomočjo svoje banke delniško družbo »Dom in mir«. Namen te dražbe je: postaviti ubogim in strehe potrebnim delavcem lastne hišice. Vsak delavec, ki se priglasi, da bi sam rad postal lastnik Kristanove bajtice, mora plačati mesečno družbi »Dom in mir« 10 dinarjev.
Gospod Kristan je s tem denarjem, ki so ga že vplačali ubogi delavci za pozidavo lastne strehe, napravil prvi poizkus na ta način, da je znatno razširil svojo lastno vilo na Pridali št. 1/.	(Nadaljevanje sledi).
Opomba. Ako hoče zvedeti g. Kraljevi minister za pisca teh in prihodnjih vrst, se naj blagovoli oglasiti v uredništvu »N. S.«
„
hudi drugi zavodi posnemali in tako socialno delovali L karitativnem, polju.
Rimskim romarjem-pevcem. Pesmi, ki se bodo pe-
gjjjrke. Sattnerj jjjine: Hladnik: Marija skoz življenje. Riharjeva: Majeva »Že slavčki žvrgolijo«. Kimovec: Marija, Slovencev Kraljica. Sattnerjeva: »Z visokega prestola«. — 3. Ev-jiaristične: Focrsterjeva »Presveto Srce«. (Cecilija I.). Hribarjeva »Jezusa ljubim«. Glasno zapojmo. — 4. Razne: Riharjeva »Binkoštna« (Cec. L), Riharjeva Sv. Peter in Pavel (Cec. II.), Povsod Boga, Zahvalna in razna odpevanja pri lavretanskih litanijah in Slava (Brezmadežni. — Pevci naj se pismeno priglase gospodu Stanku Premrlu, Ljubljana, Pred škofijo 12, ter naj povedo, kateri glas pojo (sopran, alt, tenor, bas). Vsak pevec ozir. pevka naj vzame seboj Cecilijo (če mogoče oba zvezka), zbirko »Slava Brezmadežni« in liste pesmi, ki so se pele na zadnjem katoliškem shodu. Kdor more vzeti tudi še katero drugo, gori omenjeno pesem, ki se nahaja drugod, na j vzame še isto seboj. Pevci naj se na petje po možnosti nekoliko pripravijo.
Komunistični proces v Zagrebu. Pred zagrebškim sodiščem se vrši proces proti bivšemu komunističnemu poslancu Vladimirju čopiču, ki je bil nazadnje tajnik neodvisne delavske stranke in urednik »Radničke borbe«. čopič je obtožen po zakonu o zaščiti države in radi raznih tiskovnih deliktov lista, ki ga je podpisoval. Na prvi dan razprave je obloženi na poziv predsednika opisal svoje življenje. Gimnazijo je dovršil v Senju, pravne študije pa v Zagrebu, dokotrat mu je pa preprečila vojna in je moral ‘kot rezervni oficir v vojaško službo. Kol nezanesljiv je bil nekaj časa pošiljan iz polka v polk, dokler se ni znašel na gališki fronti. Ob prvi priliki se je s celo svojo četo predal Rusom in prišel v Odeso, kjer so se začele snovati jugoslovanske dobroveljske legije. Ko so dobrovoljce zaprisegah, je pa prisego odrekel, češ, če smo jugoslovanski dobrovoljci, potem naj se prisega glasi, da prisegamo jugoslovanskemu in ne srbskemu kralju. Radi tega ugovora so ga poslali nazaj v rusko ujetniško taborišče, kjer je ostal do revolucije v Rusiji. Potem je prišel v Moskvo, kjer se je preživljal kot dopisnik listov in kot prevajalec raznih brošur. Ko je ob preobratu prišel domov, so ga takoj zaprli in od tedaj je veliko večino dobe preživel v najrazličnejših zaporih. Povodom beograjskega aten-tatorskega procesa je ‘bil med drugimi komunistični poslanci obsojen na dveletno ječo. Ko je bil zopet prost, je prišel v Zagrebu, kjer so ga pa kmalu zopet zaprli na sedanje obtožnice. Pravi, da ni kriv, pa če bi bilo tudi res, kar obtožnica navaja, ker je vedno javno deloval in pri tem respektira! obstoječe zakone.
Obsodba sarajevskih defravdantov. Minulo soboto je j-sarajevsko sodišče proglasilo razsodbo v dolgotrajnem procesu proti trem uradnikom mestne hranilnice, ki so poneverili več milijonov kron branilničnega denarja.
I Muhamed Saračevič je obsojen na dve in pol leta ječe, Dufek in Dmda sta pa oproščena. Razsodba je naletela med publiko na ogorčenje, ker se je tekom procesa izkazalo, da je glavni krivec Dufek, Oči je kot prokurist hranilnice nagovoril svoja tovariša na poneverbo. Ker je pa Dufek del poneverjenega denarja vrnil, ga je sodišče opro •stilo. Dufek je prišel na odgovorno mesto v hranilnici kot eksponent radikalne stranke, ki ga je povsod ščitila. In vsemogočna roka radikalne stranke ga tudi pred sodnijo ni zapustila.
Za 100 dinarjev ubil mater in sestro. V Vršcu se je dogodil žalosten zločin, katerega povzročitelj je bil alkohol. Filip Rover je kot popolna propalica živel pri svoji materi in sestri, ki sta ga morali vzdrževati in mu davati denar za pijačo. Te dni je zopet zahteval od matere 100 dinarjev, ker pa mu jih ni mogla dati, je razbil njej in svoji sestri s sekiro glavo. Po zločinu se je iztreznil ter se hotel obesiti. Policija ga je še pravočasno rešila iz zanjke ter ga zaprla.
Prevelik dobiček. Uprava monopolov je te dni prodala Poljski 4 milijone kilogramov duhana in sicer za lepo svoto 15 milijonov švicarskih frankov. Vsak kilogram našega tobaka so plačali Poljaki' po 3.75 švicarskih frankov. Eden švicarski frank je vreden približno 12 dinarjev, je torej izkupila monopolska uprava za ta tobak in sicer za vsako kilo 45 dinarjev. Pri tej dragi prodaji našega tobaka treba pa pomisliti, da je uprava plačevala sadilcem tobaka .1 kilogram po 8—10 dinarjev.
Naznanilo o sprejemu v škofijski zavod sv. Stani- , slava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1925-26. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih sta-rišev, ki so dovršili z odličnim ali vsaj z jako dobrim uspehom ljudsko šolo; zlasti laki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemn stanu. — Prošnje za sprejem na nasloviti na škofijski ordinarijat v Ljubljani. Prošnji naj se priloži krstni list in obiskovalno izpričevalo.' Starši ali njihovi namestniki naj prošnje s prilogami prineso v zavod sv. Stanislava v času od 4. do 18. junija L 1. Z njimi naj pridejo obenem tudi njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Samo iz Julijske krajine se sprejemajo gojenci izjemoma tudi pismenim potom, toda le pogojno, dokler jih vodstvo, ko pridejo v zavod, ne potrdi. — Sprejemni izpit bo dne 30. junija ob pol 10. uri. r— Vodstvo zavoda sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano, 10. maja 1925.
Tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, posluje' (izvzeniši nedelje in praznike) vsak dan od 8. do 12. ter od 15. do 18. ure.
Tajništvo SLS v Celju, hotel »Beli vol«, posluje istotako vsak dan dopoldne od 8. do 12. ure, popoldne
pa od 14. do 17. ure. Somišljenike vabimo, da se radi poslužujejo obeh tajništev, kadar potrebujejo kakega pojasnila ali posredovanja. Kdor se obrne na tajništvo pismeno, naj priloži znamko za odgovor.
Tajnik SLS M. Kranjc bo odslej redno v tajništvu SLS v Mariboru ob torkih in petkih od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, v tajništvu SLS v Celju pa ob četrtkih od 9. do 12. ure. Te dneve so vabljeni zlasti voditelji naših krajevnih organizacij SLS, odborniki in zaupniki, da se oglasijo v tajništvu, ako so v Mariboru ali Celju.
Borza. Berlin 1462 do 1467, Italija 252.05 do 255.05, London 297 do 300, Newyork 61.95 do 62.25, Pariz 320 do 325, Praga 181.55 do 185.95, Dunaj 863 do 875, Curili 1188 do 1198, Amsterdam 2450 do 2480; dinar notira v Curihu 8.40.
Tržište sa špiritom d. d. za promet špiritom z Zagrebu. Na včerajšnji seji plenarne skupščine spiritnega sindikata, zaključeno je znantno znižanje cene rafiniranemu, špiritu. Današnja cena znaša D 35.— po hl$> pri dobavi vsake množine nad 100 1- Tudi v kondicijah so znatne olajšave. Za industrijsko uporabo špirita, kakor tudi za veletrgovce so posebne ugodnosti.

Iz Maribora.
GOROSTASNO IN DIVJAŠKO PRAZNOVERJE.
Te dni smo imeli v Mariboru zelo značilen, a prav neprijeten in škodljiv primer in ostanek strašnega praz noverja srednjega veka s čarovnicami, pošastmi, skrivnostnimi leki in mazili ter z vsemi strašnimi zablodami in odpori proti napredku znanosti in proti zdravemu razumu.
V	soboto proti poldne, ko je bilo naokrog največ ljudi, je začel nekdo pred' lekarno na Glavnem trgu govoriti, da je videl iti v njo nekega človeka, ki se pa ni vrnil in se mu je gotovo kaj strašnega zgodilo.-Ta neumnost je hitro naokrog razvnela staro vražo in praznoverje, da v lekarno zvabljajo rdečelase ljudi, jih umorijo ter iz njih napravijo neko posebno zdravilo, — in kar naenkrat so mnogi videli »rdečelasca«, kako je šel v lekarno in se ni več vrnil. Ko se je ob silno bujno razvneti praznoverski fantaziji začulo iz lekarne slučajno še glasno govorjenje, je pa velika gruča praznovernih bedakov že »videla«, kako v lekarni »rdečelasca« morijo, — in prav resno se je pripravila, da vdre v lekarno ter osvobodi »rdečelaso žrtev«, — če ni že prepozno, če ni že pod nožem, ali pa če se že ne kuha v kakem kotlu.
V	kratkih hipih je že več ko pol trga govorilo, da stvar ni kar tako, da se ta in oni ve spominjati in da je od tega in onega slišal, kako so tu in tam, tedaj in tedaj že zvabili v apoteke rdečelase ljudi, ki so, nič hudega sluteč šli v past, stopili na posebna vratca, ki so se odprla, da je žrtev padla nekam globoko ali na same nože ali pa v roke, ki so z njo počele bogzna ka j vse. Take in podobne neumnosti so se govorile, ko je policija bedake pred lekarno že davno razgnala in govori se še. sedaj, ker je težko ustaviti blazno praznoverje, ko se enkrat razvname.
Ob tako gorostasni neumnosti se človek kar zgrozi in misli, da je najmanj za 500 let nazaj, ko je bedni svet razumno in pravo zdravljenje — v kolikor je sploh obstojalo — odklanjal, vražarjem in sleparjem pa po-! klanjal svoje blago in življenje.
Človeka, ki je s svojim neumnim govorjenjem povzročil celo stvar in razvnel tako bedasto in škodljivo praznoverje, so zaprli in dobi gotovo toliko, da bo v bodoče praznoverje če že ne opustil, pa vsaj samo za sebe obdržal, drugim praznovernem in vražarjem je pa nujno potreben pouk in razumno prigovarjanje, da ne bodo delali sramote in škode.
Spijejetje pragmatike m mestne uslužbence. Na svoji včerajšnji seji je razpravljal mariborski obe. svet v glavnem o službeni pragmatiki za mestne uslužbence. Gospod župan dr. Leskovar je uvodoma pojasnil potrebo nove pragmatike, db se napravi končno na magistratu red. Dosedaj je vladal v tem oziru pravi kaos, katerega bo nova pragmatika odpravila. Po pojasnilu gospoda župana, se je razvnela živahna debata, v katero so posegali zlasti socialisti. Končno je bila pragmatika sprejeta, kot jo je predlagal odsek z malenkostmi spremembami. Nekatere točke, kol’ sistemiziranje mest, so se odložile, ali pa izročile pristojnim odsekom. Proti sprejetju pragmatike je glasovalo 8 občinskih svetnikov. Za tem je prišla na obravnavanje interpelacija socialistov glede oddaje mestnega kina. Kino je bil oddan gospodu Itoglieli, kot najresnejšemu ponudniku.
Kdo je goljufal pri zadnjih volitvah? Slovenski poli-cajdemokratje so se radi zadnjih volitev pritožili. V pritožbi so navajali klerikalni teror in razne izmišljene goljufije, katere bi si naj bili privoščili klerikalci na škodo narodnega bloka. Dokazi slovenskih pol ieajdem obratov za klerikalni teror in goljufije so bili tako temeljiti, da se jim je smejala cela zbornica. Na kako nepošten način se je skušala Žerjavova gospoda priplaziti do volilnih uspehov, nam naj pojasni ta-le slučaj, ki se je obravnaval zadnji pondeljek pred senatom mariborskega okrožnega sodišča, V telovadnico v hiši Mestne hranilnice, kjer je bilo volišče, sta prišla volit na ime Krevl dva. volilca in sicer en trgovski pomočnik in en dimnikar. Krevl sam je tudi že pred prihodom teh dveh junakov volil. Goljufija se jima ni posrečila, ker je volilni odbor spoznal, da gre za sleparstvo in je oba tička ovadil sodišču. V pondeljek sta bla obsojena: eden na 400 in drugi na 500 din. globe, oziroma na zapor. Oba junaka je zagovarjal orjunaš in eden od glavnih podpornikov žerjavščine v Mariboru g.
dr. Makso Žnuderl. Že oseba g. zagovornika očitne volilne sleparije je dokaz, da zgoraj omenjena tička nista klerikalca, ampak pripadata dr. Pivkovemu taboru, ki si je volilnih goljufij, kakor je omenjena, privoščil več po mestih in na deželi.
Izvanredno visoko stanje Drave. V pondeljek ob IO. uri. ponoči je začela nenadoma Drava rasti. Voda se je dvignila za več nego 2 m nad normalno stanje. Včeraj v torek je voda še vedno naraščala. Dravski valovi so valili mimo Maribora stavbeni les, hlode, deske in dele od razdrtih hiš. Po znakih, ki smo jih opazovali v močno in izvanredno narastli Dravi, se da s sigurnostjo sklepati o silnem neurju in poplavah, koje je .povzročila Drava v Avstriji. Danes zjutraj je voda pa hvalabogu že zopet za 10 cm padla.
Veliki most v Mariboru električno razsvetljen. Te dni
bomo že vendar enkrat doživeli, da bo tudi naš veliki dravski most zgubil plin in dobil svetlo in moderno električno luč. Elektrifikacija velikega mosta bo te dni gotova.
Narodno gledališče. Repertoar. Sredo, 13. maja zaprto.
»Hamlet« na mariborskem odru. V soboto, dne 16. maja uprizori mariborska drama v inscenaciji in režiji ravnatelja drame g. Vale Bratina eno najveličastnejših in obenem najpopularnejših Sbakespearjevih del »Hamlet«. Menda ni treba posebe povdariti, da uživa »Hamlet« o katerem je izšlo nešteto znanstvenih razprav, svetoven sloves in je, dasi uprizorjeno že pred stoletji, še vedno najprivlačnejši in najčastnejši repertoarni komad vseh gledališč. Za naše gledališče pa, kjer bo »Hamlet« sedaj prvikrat uprizorjen v slovenskem jeziku, časten in pomemben dogodek. Sodeluje ves dramski ensemble. Naslovno vlogo bo igral g. Bratina, »Kraljico« ga. Bukšekova, »Kralja« gospod Škerl, »Polonija« g. Kovič, »Ofelijo« gdč. Kraljeva, »Learla« g. Železnik, »Horacija« g. Grom. «Rozenkranc« bo g. Harastovič, »Gildenstern« g. Tomašič. Prvi grobar bo g. Rasherger, »Osrik« g. Urvalek. Prvi igralec g. Pirnat itd.
Cercle fran^ais priredi v soboto, dne 16. t. m., ob osmih zvečer družabni sestannek, ki mu bosta prisostvovala francoska konzula iz Zagreba in Ljubljane, gospoda Boissier in Flach. Zelo zanimiv spored in kraj prireditve bomo objavili pozneje. Vabimo pa že sedaj vse člane našega društva ih vse one, ki se zanimajo za francoski jezik, da pridejo v čim večjem številu na ta sestanek!
PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU.
Naše objave. Odborniki nekaterih v Prosvetni zvezi v Mariboru včlanjenih društev so izrazili željo, da bi odbor Prosvetne zveze svoje objave in naročila, namenjena vsem včlanjenim društvom, zopet objavljal v naših mariborskih časopisih, kakor je to že delal lansko leto. Odbor tej želji rade volje ugodi, prosi pa, da se vsa včlanjena društva po njegovih navodilih in objavah tudi ravnajo, kar bo brezdvoma v veliko korist vsem društvom, kakor tudi njihovi matici, Prosvetni zvezi v Mariboru.
Oprostitev talcs zja društva, c èhm jima v Prosvetni zvezi v Maribora. Z rešenjem gospoda ministra za finance z dne 14, marca 1924, št. 10.681, je bila pripozaa-na Prosvetni zvezi v Mariboru taksna oprostitev v smislu člena 5. točke 5, zakona o taksah in pristojbinah z dne 25. okt. 1923, to je, da je Zveza oproščena plačevanja tkse iz tar. post. 1, (ki znaša 5 D v kolku) navedenega zakona o taksah za vse svoje vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastveni, razven v civilnih pravdah. Tostvarno rešenje je bilo objavljeno v Službenih Kovinah št. 103 ex 1924 in v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti z dne 15. maja 1924, št. 44. Ni pa bilo jasno, če Ima jo isto ugodnost kakor Prosvetna zveza v Mariboru tucli vsa v nji včlanjena društva. Zato se je obrnila Zveza na merodajne oblasti, da se prizna njenim društvom ista oljašava. Nato je izšel odlok generalne direkcije posrednih davkov z dne 10. marca 1925, št. 11.570, po k a te re tolmačenju se nanaša po določilu točke 13. člena 1. taksnega in pristojbinske-ga pravilnika z dne 6. nov. 1923, taksna oprostitev, ki je priznana Prosvetni zvezi v Mariboru z rešenjem gospoda ministra za finance z dne 14. marca 1924, štev. 10.681, tudi na vsa, v n ji včlanjena društva (pododbore), ki imajo iste namene kakor Zveza. To dajemo hkrati na znanje vsem svojim včlanjenim društvom v zrni slu dopisa delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani s dne 4. maja 1925, štev. B II 17-18 ex 1925. — Da si bodo včlanjena društva na jasnem, pojasnjujemo, da velja dovoljena oprostitev takse samo za tar. posl. 1 taksnega zakona, ki znaša 5 D, to je za vse pismene ali protokolirane opozoritve, vloge ali prošnje vobče, da pa je treba za njih rešitev priložiti 20 I) takso v kolkih, kakor tudi za vsako prilogo 2 D. 4'sake takse prosta so torej n. pr. le prijave društven ega občnega zbora, novega odbora itd., d očim je n. pr. za spremembo društvenih pravil treba kolkovati vse priloge z 2 D in priložili 20 D za rešitev, odpade torej le 5 D za vlogo. Društva naj pri vsaki vlogi, ki jo pošljejo na oblasti, vedno navedejo: »Takse prosto po členu 5., točka 5. taksnega zakona. Odlok generalne direkcije posrednih davkov z dne 10. marca 1925, šl. 11.570.« Ker pa bi imela društva morda tozadevno kakšne sitnosti, naj opozorijo oblast še posebej na dopis delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani z dne 4. maja 1925. št. B II 17-18 ex 1925, ki ga je prejela Prosvetna zveza v Mariboru. — Odbor Prosvetne zveze v Mariboru.
: dEffiBEa&aE&BBBnafliffiaisssaiiEsaBBSBBS
j Ssoiiniajte se Dijaške večerje !
podjetje
naznaniti, da je preselila svoje Slovenske ulice št. 11 na
si dovoljuje
Aleksandrovo cesto št. 46
Ü gg ü [«prejšnje prostore Centralne banke)
Knjitevnosf.
France Prešeren poet in umetnik. Kot komentar k izdaji iz leta 1847 v proučevanje umetnosti poetovega dela — priredil dr. Avgust Žigon. Založila in izdala Družba sv. Mohorja 19213. Dobi se tudi v knjigarni sv. Cirila v Mariboru. Knjigo prav toplo priporočamo vsem, ki imajo resnično ljubezen do našega največjega poeta. Ta knjiga, ki je pravkar izšla, je uvodi k prvi knjigi, k Prešernovi čitanki, ki je izšla leta 1922. Začenja se z razpravo: France Prešeren in Čopova akademija, kjer pojasnjuje stike z literarno davnino domačo tja clo Akademije ter umetniško stališče Čopove akademije. Ta obsežna razprava je edina v našem slovstvu, bogata po misli, izčrpna glede vsebine, tikajoča se vsega pesniškega razvoja in ustvarjanja, oblikovnega in duševnega. Kljub lepi opremi je knjiga poceni. Stane broširana za ude Družbe sv. Mohorja D 48.80, vezana pa D 55.70: za neude broširana D 65.—, vezana D 73.70.
»Knez Serebrjarvi.« Roman iz časov Ivana Groznega. Ruski spisal Aleksej K. Tolstoj, prevedel Ai. Benkovič. Cena za ude Družbe sv. Mohorja broš. 31 din., vez. 40 dni.; za .neude broš. 41.30, vez. 53.40. Dobi se tudi v knjigarni sv. Cirila. — Ta obsežni zgodovinski roman je izšel' kot 5. zvezek »Mohorjeve knjižnice.« Krasni roman, ki je bil rta Ruskem uveden v vse šole in ljudske knjižnice,, je tako zanimiv, da ga ne moreš odložiti, ko- si' ga pričel brati. V tej izredni knjigi se jasno zrcali ruska duša in nam daje slutiti to, kar je prišlo med vojno: krvava revolucija. Ta knjiga je naravnost potrebna za vsako knjižnico in za vseakega posameznika,, ki zbira lepo čtivo. Cena je za debelo knjigo (31 pol obsega) zelo nizka.
LISTEK.
Muli svet naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro,
Prevod iz italijanščine.
9'
V. omari,' kjer je dišalo po vijolicah, je bilo vse urejeno z neko posebno eleganco, ki je pričala, da je vso uredil razumen duh; nihče razen njega se omare ni smel dotekniti. Nasprotno pa so hili stoli, pisalnih in klavir tako obloženi z raznimi predmeti, da je bilo res videti, kakor da hi bil vihar nametal skozi okno vse te knjige in papirje. Nekaj pravoslovnih knjig je počivalo pod palec debelini prahom; nasprotno pa mala gardenija v lončku, ki je stala na oknu proti vzhodu» ni imela na svojih listili niti najmanjšega praška. To so bili že zadostni dokazi, da je pestro bivališče, kraljestvo pesnikovo. Pogled na knjige in papirje bi nas bil v tem mnenju še potrdil.
Franco je strastno ljubil poezijo in je bil resničen pesnik nežnega čustvovanja; kot pisatelj verzov sicer ni MI v.eč kot dober začetnik, brez izvirnosti. Njegova naj-Ijubša vzora sla bila pesnika Foscolo in Guisli. Oba je oboževal in ju posnemal; zakaj njegov duh, vznesenja-ški in zbadljiv obenem, ni bil zmožen, da bi si ustvaril svojo lastno obliko, moral je pač posnemati. Da mu bomo pa pravični, treba pripomniti, da so mladeniči v dobi na splošno bili klasično zelo izobraženi, kakor redkokdo pozneje; in uprav klasiki so mladeniče tako «čili in vzgajali, da je posnemanje vrla in hvalevredna vaja. Ko je brskal med papirji in ne vem kaj iskal, so mu prišli pod roko nastopni verzi, posvečeni nekomu, ki ga on in mi poznamo.*) Z zadovoljstvom jih je prebral in navajam jih kot vzorec njegovega satiričnega sloga:
Hinavske oči,
oskubena brada, v	! ..	'j
jezik kot kača, j	duša lisjaka.
K	Pisane hlače, ‘	K-...	'.."5
•	zamazana suknja,
na glavi čepi mu	'
■ - " * orjaški klobuk.	>■ .	V
To slika je verna <	''v,
tepca Tartufa,	•
^ ki sta ga sita	^ :.J j
T .»dbo in pa zemlja.
Guisli in Francova strast za posnemanje sta bila skoro edina krivca za toliko žolča; zakaj Franco ga v resnici ni imel v svojih jetrih. Njegova jeza je bila nagla, vihrava, pa je hitro minila; sovražnosti ni poznal in tudi ni dolgo jeze kuhal nad nikomer. Drugačen poskus njegovega pesnikovanja pa je ležal na klavirju. Na čisto zamazanem in prečrtanem lističu se je čitalo:
Luizi.
Vzvišeno tvoje je gnezdo v planinah, kot venec visi na strmih pečinah, luni smehlja se in gričkom prijaznim.
ki nudijo grozdje za mizo sladko ti ki- rože za venec, ciklame dišeče pa meni, in sanje, moja Luiza!
V strahu pred sencami temi te gleda ljubeče srce. Le mirno tam sedi, a proti zapadu nič več ne gledaj, kjer gore so jasne in jezero čislo in v jezeru zvezdice tiho bleščijo; glej le v to temo in zrak le ta vprašaj, ki med oleandri temnimi plove in liho šepeče moje ime.
Menda je pa Franco vprav s lemi verzi pred očimi najraje igral na klavir. Še bolj strastno kakor poezijo je ljubil glasbo; zalo si je bil kupil tisti klavir za petdeset starih srebrnih dvajsetič*) od organista v Loggiu. Zakaj srednjevrstni dunajski kla,vir stare matere, ki so ga skrbno zagrinjali in pazili nanj kot na bolnika v družini, mu pač ni mogel služiti. Organistov instrument, ki sta na njem bila igrala in razbijala z od' motike ožuljenimi rokami dva rodova, ni dajal od sebe drugega glasu kakor smešen, nosljajoč Ion, med rahlim zvenenjem, ki je bilo podobno žvenketanju neštevilnih majhnih, finih kozarčkov. Toda lo je bilo Francu skoraj vseeno; komaj je položil roke na glasbilo, že se je vzbudila njegova fantazija, obšlo ga je skladateljsko navdušenje in v ognju ustvarjajoče strasti mu je zadostoval en sam zvok, da je razumel glasbeno idejo in se opajal ob njej. Kak Erard*) bi si ga bil podjarmil, bi bil njegovi fantaziji pustil manjše svobode in bi mu bil morda manj ljub kakor pa ta njegov ubogi »spinet«**)
Franco je imel preveč različnih sposobnosti in nagnenj, preveč vihravosti, premalo slavohlepnosti in mogoče tudi premalo energije, da bi se bil lotil dolgočasnega, metodičnega ročnega vežbanja, potrebnega, če bi bil hotel postali umetnik pianist, Vendar je bil Viscontini ves navdušen za njegov način igranja; Luiza, njegova neyesla, se sicer ni povsem strinjala v okusu za klasično glasbo, vendar pà je, četudi brez posebno strastnega navdušenja občudovala njegovo igro.
L kadar je, za kakšno slovesnost naprošc-n, igral na orgle v C. in so orgle pod njegovimi veščimi prsti zabučale in zaječale.
Tj-it. svanziehe.
*) Seb. Erard, ustanovitelj še danes sloveče tvornice za klavirje v Parizu; umrl 1. 1831.
**) V teh vrsticah Fogazzaro pač tudi. sebe slika; zakaj tudi on je strastno ljubil glasbo, v kateri je dobil prvi poduk že v očetovi hiši. Zgodaj je dobil tudi zrnisel za. klasično glasbo: za Bacha.in Beethovna, za Ilavdna in Mozarta.
Premog ir. svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slo venska premogokopna družba z o. z. v Lj ubij ani, W olfo va ulica št. 1—I.	107
Občni zbor kmet. bralnega društva	v Št.	liju	v	Slov.	gor.
se bo vršil v nedeljo, dne 17.	maja	1925,	ob	pol 8.
uri dopoldne v Slovenskem domu.	223
USI
■ ■ BI
» a

j®
f®
|B
!®
S
L*l
ril
j®
I®
Popolnoma vanno
naložite svoj denar pri
KREKOVI POSOJILNICI V MARIBORU
reg. zadr. z neom. zav.
K «boška cesta št. 1 pif cerkvi sv. Alojzi ju.
Sprejme vsako, tudi na jmanjšo vlogo. Obrestuje zelo ugodno, večje vloge pa po dogovoru. — Uradne ure: sobota: 15.—17. — nedelja: 10—12.
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
BEš
Svarilo !
Proti vsakomur, ki bo razširjal neutemeljene, ne. smiselne ali hudobne govorice, katere bi utegnile ško, dovali ugledu lekarnarskega stanu ali pa njega obratu bode policijska oblast z vso strogostjo sodnijsko po. stopala.	23)
Bi asm.® està«! ^Marcassi
Hoške klobuke
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
Anica Traun, Maribor, Grajski trg
Birmska
darila
vsake vrste, kakor ure, zlat nina in srebrnina najceneje pri tvrdki
F. KNESER, MARIBOR, Aleksandrova cesta 27 preje A. Kiffmann.
Predno odpotuje!«
preskrbite se 1 potnimi kovček, kasetami, nece sarijvubami,; listnicami, nahrbtniki i.t.d. Vse to dobite 1 veliki izberi inj zmernih cena« samo pri
Ivan Kravos, Maribor,
Aleksandrova cesta 13. — Telefon 20)
ZAHVALA.
Za mnoge iskrene izkaze prisrčnega sočutja ob smrti naše ljube hčerke
ZKCed-NTig*© Šmid
učenke realke,
se vsem najle=pše zahvaljujemo. V prvi vrsti čč. gg. duhovnikom, posebno prof. Bogoviču za njegov ganljiv govor ob odprtem grobu, dalje pevskemu društvu »Jadran«, g. Durjavi, vsem darovalcem cvetja, obče vsem, ki so se udeležili njene zadnje poti. Bog bodi njihov plačnik!
V Maribo-ru, 11. maja 1925.
Žalujoče rodbine Šmid, Belja, Polh.
00000000600000000000000000
i
* Pisatelj misli brez dvbitta na Pasoltija.
k Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Izdaja konzorcij »Naše Straže«* j