Dsflo 19. XII-1931 --iiiOfl. Ljubljana, sobota 19. decembra 19)1 Cena 2 Din LpravoiStvo. Ljubljana. Knatljeva ulic s 5 - TcietoD št 3122. 3123, 3124 3125. 3126 Inseratni oddelek: LJubljana Selen« bukova ul 3 - Tel 3492 in 2492. Podružn ca Maribor: Aleksandrova cesta §t 13 — Teletoo St 2455. Podružnica Cehe: Kocenova ulica it 2 - Ielefoo št 190 Računi ori pošt ček. zavodih: Ljubljana it 11842 Praha dislo 7« I <50 «t I0S 241 Naročnina ena&» uicsecoc ib — Um. N za inozem«twr <0 — Dm Uredništvo Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Teleta« St 3122 3123 3124 3125 tn 3126. Marbor: Aleksandrova cesta 13 T^ lefoo 5t 2440 (ponoči 2582) Celje Kocenova ul 1 T-le« it 190. Rokopisi se ne vračajo — O&last do tanfu Avstrijski prevratniki oproščeni Graško porotno sodišče je popolnoma oprostilo dr« Pfrimerja in njegovih sedem tovarišev obtožbe veleizdaje zaradi poizkušenega državnega prevrata Gradec, 18. decembra, s. V razpravi proti obtoženim članom Heimatschutza 60 danes po govoru državnega pravdnika nastopili zagovorniki s svojimi obrambnimi govori. Kot prvi je govoril dr. Busson, zagovornik obtoženega Kammerhoferja. ki ie med drugim izjavil,, da je zelo značilno, ker stoje pred sodiščem spoštovanja vredni možje kakor največji zločinci in morilci. Zagovornik je nato na široko razpravljal o «ličnih dogodkih v 1. 1922 in 1927. kakor tudi o nedavnih krvavih spopadih v Voits-bergu. V nadaljnjem se je spomnil tudi plebiscita dr. Pfrimerja, v katerem je zahteval kaznovanje vseh onih, ki so zakrivili katastrofo pri Creditanstaltu, kakor tudi. da so celo poslanci nadlegovala "'r. Pfrimerja z najrazličnejšimi zahtevami. Zaradi tega je ravnal tako rekoč pod pritiskom naroda. Njegov cili ni bil drugega kakoT rešiti državo in narod. V tej razpravi gre za usodo ljudi, ki so ravnali samo iz ljubezni do domovine in so ostali do konca zvesti svojVn voditeljem. Zato je absurdno, da bi bili kaznovani. Nato je zagovornik dr. Pfrimerja doktor Delphin govoril o križevem potu gomje-štajerskega prebivalstva, ki ga socialni de-mokratje popolnoma terorizirajo. To prebivalstvo je moralo prenesti neverjetne j Ob pol 7. zvečer 60 sporočili po stvari in zaradi tega je tudi reakcija te- j po svojem predsedniku Henriku Kamer tu, zagovorniki. Med njimi je dr. Prammer izjavil, da oprostitev ne bi bila istovetna s sankcijo za nov prevrat Heimvvehra, temveč le resno svarilo vladi, da mora željam naroda tudi v resnici ugoditi. Državni pravdnik dr. Seelig je kratko repliciral na vse govore in naglasi!, da so zagovorniki žigosali vso razpravo popolnoma napačno kot razpravo s popolnoma političnimi tendencami, razen tega pa so se izgubili v podrobnostih. Državni" pravdnik je končno prosfl. naj ee dTŽavi ne odreče pravica. Oprostitev obtožencev bi imela za posledico, da bi se bilo' treba Avstriji vsakih 14 dni bati novega prevrata. Zagovornik dr. Busson je dobil še enkrat besedo in poudaril, kolk., krvavih žrtev so imeli Heimatechiitzlerji v stremljenju za dosego svoiih ciljev. Pristavil je ; še, da je btilo v zadnjih letih oproščenih ; pred sodišči mnogo morilcev in drugih zločincev, dočim bi morali biti sedaj kaznovani ravno najidealnejši 6inovi naroda. Med dT. Bussonovim govorom je nastal med poslušalstvom precejšen nemir, ko pa je predsednik zagrozil z izpraznitvijo, se je hrup takoj polegel. Nato so se porotniki umaknili na posvetovanje. Ob pol 7. zvečer 60 sporočili porotniki mu primerna. Dr Delpbin je navajal dalj še odstavke iz brošure »Veleizdaia kot narodna kuga.« v kateri se obravnava krivda socialnih demokratov za te dogodke. Heimatschurtzlerii so izvršili vsa svoja dejanja tako, kfkor so smatrali, da bi bilo ?a domovino najboljše. V sličnem smislu so govoriiil tudi ostali trgovcu z usnjem v Feldbachu, svoj prav-dorek. Vprašanje krivde veleizdaje oziroma udeležbe pri veleizdaji so porotniki soglasno zanikali, nakar je sodišče vse obtožence oprostilo. Izrek porotnikov so poslušalci sprejeM z rimskim pozdravom, nekaj moških in žensk med njimi pa je začelo jokati. Burna seja avstrijskega parlamenta Razprava o krvavih izgredih v Voitsbergu — Protesti socialnih demokratov proti postopanju vladne eksekutive Dunaj, 18. decembra, s. y parlamentu je prišlo danes do burnih prizorov. Socijalni-dernokrati so vložili nujno vprašanje - zaradi dogodkov v Voitsbergu. Njihov govornik je ostro napadal eksekutivo vlade, češ, da pn vsaki priliki popolnoma neupravičeno uporablja orožje proti delavcem, dočim se lahko drugi prevratniki svobodno gibljejo: ' ' Notranji minister Winkler je na podlagi dosedanje preiskave opisal dogodke v Voitsbergu, kjer je orožništvo uporabilo orožje Seli« potem, ko je bilo v je potem, ko je bilo v najhujši stiski in je množico opetovano pozvalo, naj izprazni pro-pred mestno hišo. Orožniki so oddali stor samo štiri strele. Na trgu, kjer se je zbrala množica, pa so po spopadu našli več revolverjev in nožev. Zaradi vedno glasnejših medklicev bat-matschutzlerjev in socijalnih demokratov se je hrup v dvorani tako stopnjeval, da je m» ral predsednik končno sejo prekiniti Nadaljevala se je seja popoldne. Sprva je vladalo tudi na popoldanski seji še precejšnje razburjenje, pozneje pa so se duhovi pomirili, nakar se- je pričelo posvetovanje o novih zakonih za kredite in sanacijo zveznih že-leznic. Neuspeh ruske kolektivizacije Nazadovanje kmetijske produkcije — Odpor kmetov proti boljševiškim voditeljem Pariz, 18. decembra, v. List »Rusija in Slovanstvo« ugotavlja, da je politika kolektivizacije v sovjetski Rusiji ustvarila največje politične težkoče za sovjetsko vlado. Članek pravi med drugim: Agrarna revolucija se v Rusiji še ni končala, temveč se nadaljuje z neobičajnim razvijanjem in odkriva v posameznih trenutkih popolnoma nova obzorja. Na žalost v zadnjem času ta obzorja ne obetajo prav ničesar dobrega. Kakor je izgledalo pred časom, da se bo rusko kmetijstvo razvijalo v ugodni smeri, tako so se sedai razmere poslabšale, da ie pričakovati vsak čas največje katastrofe. Kmetje v sovjetski Rusiji so priče novega preokreta v kolefctivizaciji, ki je postala žalostna in tragična za boljševike same. Pripetilo se je. kar niso boljševiki nikdar pričakovali in kar jim povzroča.. velike težave. Boljševiki so dosegli skrajno mejo v načinu izvajanja agrarne revolucije, pri tem pa so pozabili na psihologijo množice, ki se je sedaj obrnila proti njihovim voditeljem. Upi sovjetskih voditeljev glede na uspehe kolektivizacije so se razblinili. Produkcija kmetskih proizvodov stalno pada in zaloge, ki so zbrane za izvoz iz Rusije še daleč ne dosegajo višine, s kakršno so računali v petletnem načrtu. Odgoditev razorožitvene konference London. 18. decembra, m Dopisnik lista >Morningpost« v Ženevi je izvedel, da pripravljajo v tajništvu Društva narodov vse potrebno, da bi bila splošna razorožitvena konferenca odgodena. V krogih Društva narodov so namreč prišli do prepričanja, da bi konferenca, spričo sedanjih razmer na svetu in še posebej v Evropi ne obrodila konkretnih jjozitivnih rezultatov. Neuspeh pa bi lahko postal usoden za ves svet. Zato nameravajo konferenco odsoditi in še nadalje pripravljati teren pri posameznih vladah, da_ bi se ustvarila ugodnejša atmosfera za rešitev razorožitvenega vprašanja. Lavalov poraz Pariz, 18. decembra d. Ministrski predsednik Laval je doživel siimoči v zbornici svoj pnvi poraz. Svei senjorjev je pni določevanju dnevnega reda za (prihodnje tedne (Sklenil, ia se razprava o volilni reformi Ka enikrat odgodi. Dočim se je pusti.,a vlada doslej pri vseh razpravah o volilni reformi zastonat; v zbornici samo po dsržav-nem pod tajniku, da bi označila na ta način svojo nevtralnost, je smatral La/vaJ včeraj za potrebno predlagati v sivrho-podpore večinskih strank, naj se prihodnjo wedo vrši plenarna seja, na kateri naj bi se obravnavala volilna reforma. Radikalni Vodja Hemot je nastopil proti temu predlogu i.n ga je podprl tudi socialistični vodja Leon BI u-m. Po veču.rni debati ie zbornica <_dkioniIa Lavalov predlog z 234 glasovi proti 228. ^vdčarska onozicida je sprejela 'zid glasovanja z vzkliki, v katerih ie zahtevala demisijo vlade. Ker ministrski predsednik ni ,postav« vprašanja fcaunania, bo ta izid glasovanja praktično za vlado brez (posledic. Španska vladna deklaracija Madrid, 18. decembra AA. Na današnji seji španskega parlamenta je btLla % 294 glasovi proti 4 sprejeta deklaracija vlade. Drugi poslanci so se vzdržaK glasovanja. Vladna deklaracija, ki jo je v parlamentu prečitai predsedraik vlade Azana, naglasa, da jo Tiladiin parlamentarni program tesno zvezan z obstojem parlamenta samega, da je nujno potrebno sprejetje proračuna, agrarnega zakona, katalonske ustave, voljnega zakona ter namesto zakona o zaščiti republike uveljavljenje zakona »a obrana tov javnega reda. Deklaracija naglasa tudii nujno potrebo sprejetja zakona o verskih organizacijah, nazadnje pa apelira na vladno večino v parlamentu, naj .podpira vlado pri iavaoanju njenega programa. Omejitev živinskega uvoza v Avstrijo Dnnaj, 18. decembra AA. Uradni list je objavil odredbo zveznega avstrijskega ministrstva za kmetijstvo ju gozdarstvo, s katero glede na sedanje stanje razširjenosti smrkavosti v poedinih krajih Jugoslavije do nadaljnjega prepoveduje uvoz eno-kopitarjev v Avstrijo iz onih krajev Jugoslavije, kjer razsaja ta živinska bolezen. Francosko-itaHjanska trgovinska pogodba odpovedana Rim, 18. decembra ž. Včeraj je francoska vlada odpovedala trgovinsko pogodbo z Italijo, ki je bila v veljavi od 13. novembra 1922. Da pa se ne bi pokazale zle posledice tega brezpogodbenega stanja med obema državama, sta se rimska in pariška vlada odločili za sklenitev nove konvencije, «s katero bi se zavarovali interesi obeh držav. Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo se bodo v smislu obeh not »rifie-la. v kratkem. BORBA ZA REPARACIJE Anglija za fitvdnost zasebnih dolgov pred reparadjskimi - Sestanek reparacijske konference sredi januarja Pariz, 18. decembra, d. Angleški poslanik v Parizu je izročil včeraj zunanjemu ministrstvu noto o vprašanju dolgov, ki je zbudila v francoskih političnih krogih zelo neugodno razpoloženje. Angleška teza, da naj se povračrhi kratkoročnih kreditov prizna prednost pred reparacijskim: plačili, je namreč popolnoma nasprotna francoski tezi. Prav tako ne odgovarja francoskemu nažiranju odstavek angleške note. da je treba počakati šele na uspehe posvetovanj baselskega odbora strokovnjakov. Francoski poslanik v Londonu je angle-ikemu zunanjemu uradu oficijelno sporočil naziranje svoje vlade. Angleški poslanik v Parizu je baje Briandu predlagal, naj se skliče repa raci j 9ka konferenca za 15. januar. Zdi 6e, da proti določitvi teg« roka francoska vlada načelno ne bo ■ogovarjala. Kot kraj sestanka reparacijske konference pridejo v poštev Basel. Ženeva ali Haag. Pariz, 18. decembra, d. Glede na angleško noto o reparacijskem vprašanju ugotavljajo v političnih krogih, da se ne more ugoditi angleški želji po priznanju prednosti kratkoročnim kreditom. Poudarjajo, da morajo reparacijske obveznosti zavzemati tol.ko časa prvo mesto, dokler je Nemčija nezmožna plačil. Mnenja so, da bodo potrebna pogajanja z Anglijo in da bo sklicanje reparacijske konference samo tedaj mogoče, če bo prišlo do političnega sporazuma med Francijo in drugimi podpisniki Youngpvega načrta. Francoska vlada bo odgovorila na angleško roto prihodnji torek. Pogajanja se bodo hitreje razvijala šele po izgotovitvi baselskega poročila. Curih, 18. decembra, d. »Neue Zurcher Zeitung« je objavila zanimiva poročila o uspehu pogajanj italijanskega zunanjega ministra Grandija v VVashingtonu, o katerem se je čuvala doslej stroga tajnost. Po teh poročilih je prišlo med Rimom in Wa-shifigtonom do zbližanja. kakršno prej še ni obstojalo med Zedinjenimi državami in katerokoli evropsko državo. K?kor trdi list je bila italijanski vladi obljubljena da-lekosežna finančna pomoč Amerike, če bo Italija uporabljala v bodoče sredstva za zaščito svoje valute in industrije. Italijanska vlada si je popolnoma prisvojila ameriško naziranje o prednosti zasebnih dolgov Nemčije pred reparacijski mi dolgovi. Nadalje si je italijanska vlada zagotovila v Wash ing tonu znatno zunanje-pali+ično zaa'ombo. tako da more mnogo jačje kakor prej uveljaviti svojo znano zahtevo po reviziji mednarodnih pogodb. Baselsko poročilo Basel, 18 decembra, d. Walter Lavton, ki mu je bila poverjena sestava končnega poročila o delu posebnega posvetovalnega odbora banke za mednarodna p'ačila v Baslu, je svoje delo skoro popolnoma dovršil. Poročilo ne bo obsegalo nobenih končnih zaključkov, temveč ba samo označilo deianske razmere gospodarskega položaja Nemčije ter vplrv reparacijskih plačil na mednarodno trgovino. Pariz. 18. decembra, n. Dopisniku lista »Journafl IndusfcrieI'e« je izjavil angleški finančni strokovnjak Lavton. ki ima na- logo, da sestavi poročilo o stabilizaciji angleške valute, da Anglija ne more stabilizirati svojega funta vse dotlej, dokler sc evropski gospodarski položaj ne bo docela obnovil. Pritisk reparacij je evropsko gospodarstvo docela paraliziralo. Zaradi tega bo potrebno v prvi vrsti rešiti repa-racijsko vprašanje, nato ozdraviti evropsko gospodarstvo, nakar bo šele mogoče govoriti o stabilizaciji funta. Podaljšanje nemških kratkoročnih dolgov Berlin, 18. decembra, d. Kakor zatrjujejo, potekajo berlinska pogajanja o podaljšanju nemških kratko-očnih dolgov ugodno. Napovedujejo celo, da bodo kratko« ročni dolgovi podaljšani za 10 let. Računajo, da bo ustanovljena posebna družba, na katero bodo prenesli upniki svoje zahteve. Nemčfoi dolžniki bi v roku 10 let odplačali pri tej družbi svoje dolgove v enakih letnih obrokih, dočim bi upniki prejeli bone, ki bi jih lahko diskontirali pri bankah v svojih državah in tako prišla v posest gotovine. Izvzeti bi bili samo rembourni krediti. Odmev na pariški borzi Pariz, 18. decembra s. Angleški funt je na današnji borzi padel na 85.94. Tudi dolar je bil zelo šibek in je padel od 26.46 na 25.41375. Slabost angleške in ameriške devize je v zvezi z manj ugodno atmosfero na ameriškem kongresu za ratifikacijo Hoovrovega moratorija in z nasprotstvi med Ameriko in Anglijo. Pretsnova madžarske vlade Imenovanje novih ministrov namestu odstopivšfh bo objavljeno danes Budimpešta, 18. decembra n. Rekonstrukcije Karolyijeve vlade je gotova stvar Imenovanje novih ministrov bo objavil, jutri madžarski službenu list. Mesto krščanskega sooialoa EČnszta, ki je dosiej vediil prosvetno ministrstvo in podal demisijo, bo prevzel bržkone član utilitaristične stranke KaraCljat, ki je znan strokovnjak na polju fizične kulture. Za finančnega pnri-nlstra, ki ga je začasno nadomeščal predsednik vlade Karolyj, bo najbrže imenovan predsednik zveze denarnih zamodov .to bivši minister v Friderik Korairyi Ministrstvo za zdravje, ki ga je vcdlM bivši prosvetni minister Bmszt in ki je sedaj- v likvidaciji, bo začasno prevzel ministrski predsednik Karolyi. O nasledniku Jamesa May-erja v ministrstvu za male posestnike se še niso odločirtii. Praiviiljo, da bo tndi to ministrstvo ukinjeno. Viada se bo na ta način rekonstruirala le na osnovi umitairistčč-ne stranke, ker sta parlamentarni: frakciji krščanskih socialcev in zastonnilkov mateh poses^fnnkov prestopili v onozfoijo. Budimpešta, 18. decembra, g. Na dana- šnji seji zgornje zbornice so vzbudile izjave grofa Aladarja Czehendja vel ko pozornost. Govornik je predlagal, naj 6e pozove vsa bivša Bethlenova vlada na odgovornost Razmere v deželi bi bile danes popolnoma drugačne, če bi proračuna ne bfili obremenjevali z nekoristnimi in celo luksuznimi izdatki. Zato je treba vflado, ka je." brez dovoljenja državnega zbora raztrosila iz državnih sredstev n«d milijardo pengov, pozvati na zagovor. Za vse te po-greške je odgovorna tudi unitaristicna strank«; ki je slepo hodita za Bethlenom. Madžarska sedaj tudi kljub najbolj drako-ničnim ukrepam ne bo mogla zbrati potrebnega denarja za odplačilo in ozemskih dolgov, temveč bo morala zahtevati od inozemskih upnikov, da se plačila odgode. Govornic je nato nastopil za ustvaritev avstrije k o-madžarsk e gospodarske zveze, ki naj bi se ji priključila tudi Italija. Na ta način bi bil za Avstrijo načrt nemško-avstrijske carinske unije finančno in gospodarsko odveč in zanj bi bilo lahko dobiti tudi pristanek Francije. komisij* o dogodkih v Mandžuriji Italijo bfivši zunanji minister Schanzer, Zedinjene države Norman Davvis, bivši državni podtajnik, Nemčijo bivši potsanfe voa Motnja Washington, 18. decembra. AA Senat je sprejel resolucijo, ki zahteva od zunanjega ministra Samsona, naj predloži senatu vse note. ki jih je vlada izmenjala od začetka neprijateljstva med Kitajsko in Japonsko v Mandžuriji. Navi zapletijaji na Daljnem vzhodu Mandžurija samostojna država pod zaščito Japonske — Kitajska opušča sodelovanje z Društvom narodov London, 18. decembra, d. V Mukdenu je bila osnovana nova krajevna vlada. Za guvernerja v Mukdenu je brl imenovan z japonsko podporo višji kitajski uradnik Gan, ki ga smatrajo kot kandidata za predsednika v bodoči avtonomni centralni vladi v Mandžuriji. Dogodki se v Mandžuriji razvijajo s toliko naglico, da se bo anketna komisija, ki jo namerava poslati Društvo narodov na Daljni vzhod, znašla ob svojem prihodu pred popolnoma novim Kložajem, ker bo prišla v Mandžurijo, ki postala medtem na podlagi posebne pogodbe od Japonske zaščitena država. Tokio, 18. decembra, d. Japonsko vojno vodstvo je sklenilo v sporazumu z vlado, da odpošlje znatna vojaška ojačenja v Mandžurijo. Oficijelno utemeljuje ta sklep, da je,potrebna zaradi naraščajočega števila kitajskih razbojnikov in odpuščenih vojakov večja pozornost japonskega vojaštva, kakor tudi, da je treba zamenjati posamezne utrujene čete. Nanking, 18. decembra, d. Dijaški izgredi so se včeraj ponovili v poostreni obliki. V znak protesta proti delovanju Kuomin-tanga je vdrlo kakih 3000 dijakov v strankino tajništvo ter v prostore lista »Central Daily Ne\vs«, kjer 60 povzročili znatno uaily škodo. Prišlo je ponovno do spopadov z vojaštvom, ki je končno streljalo na demonstrante. Po dosedanjih ugotovitvah ni bil nihče ranjen, pač pa je bilo aretiranih 30 oseb. Položaj v glavnem' mestu je trenutno zelo kritičen. Kot bodoči naslednik Čangkajška se smatra dr. Sumfo. Lingsenu je bilo samo začasno poverjeno izvrševanje poslov od-stopivšega predsednika Čangkajška. L;ng-sen označuje kot glavne 6mernice bodoče kitajfke zunanje podi tik e nepopustljivost proti Japonski v Mandžuriji in manj tesno sodelovanje Kitajske z Društvom narodov. Novo kitajsko vlado v Nan-kingu bo kratkem osnovala stranka Kuomin-tanga. Šanghaj, 18. decembra, n. Iz Nankinga »oročajo, da so prispeli tja s posebnim vlakom pod vojaško zaščito člani kanton-stukna. Napravil si ie ogromno imetje, da si je kupil ne samo veleposestvo in nekoliko hiš v Pragi, marveč tudi baronski stan. V rodbini baronov Dau.bkov je palača ostala do letos, ko je prešla v posest iugoslovemke države. Nad prelepim baročnim vhodom je že postavljen drog, kjer se bo ob slovesnih prilikah vila jugoslovenska zastava. Od prevrata sem so imeli dvorec v najemu osi. državni uradi s svojimi obsežnimi pisarnami za upravo državnih šum 'n posestev. Ko je hišo kupila jugoslovenska država, so se uradi taikoj izselili, da so se lahko tako,i začele poprave in preuredbe za poslaništvo. V poslopje se že seliio pisarne, za njimi pride poslanik, poslednji pa bo prišcS v paHčo gospod Rak, ki je zelo zanimiva praška prikazen. G. Rek je vratar poslaništva in je pred-med vsesplošne pozornosti praškega občinstva zato. ker je do najmanjše poteze podoben dobremu vo:aku Šveiku, kakor ga je slikal Jaroslav Hašek. Kdor je videl v filmu dobrega vojaka Svejka. bo iznena-den obstal, ko mu bo na posTaništvu prišel odpirat pr3vi pravcati Svejk. V tekmah, ici so jih priredila film ka podjetja, je g. Rak za svoio švejkovsko zunanjost •d0b'il prvo nagrado. Tega zanimivega vratarja je odkri1 g. Ivan Hribar. G Rak je bil komornrk Franca Ferdinanda v Kono-pištu in se je goSDodarju oriliufoil ravno zavoljo svojega obraza. Franc Ferdinand je spoznal g. Ratka pri vo'ak?h. kier je slednji služil v njegovi diviziji. Mož je ugajal avstrijskemu prestol on*«' Mn u. da ga je vzel za komornega 6trežr'ki G. P.ak t-e ostal v Kononištu še po prevratu in ie bil v velikih skrbeh, kaj bo z njim. Poslanik g. Ivan Hribar ga ie rešil iz zagate. G. min''ster Hribar je b" na letovišču v Konooištu in uprava gradu mu ie določila za postrežbo ravno g. Raka. Zv*<»M do-hfričina je bil tudi g ministra H'i|v»riu všoe. rw mu je oreskrhel mesto poslnni-škega vratarja, ko je bMo težko dobiti zvestega rn zaupljivega posfla Na tem mestu služi g. Ra3? verno do danes. Otvoritev egiotskesra parlamenta Kairo, 18. decembra AA* Kralj je na svečan način otvoril oariamentarno zasedanje. V prestolnem govoru se je bavil predvsem z gospodarsko politiko. Izrazil ie upanje, da bo fUnt kmalu ponovno stabiliziran. tako da egtotski izvoz bombaža ne bo preveč trpel. Nagtafial ie presrčne odnošaje TSgiota z vsemi, posebno z Anglijo, s katero bodo kmalu rešena vsa sporna vprašanja. Kralj ie na koncu pre-stolnega erovora poudaril, da ie od pre-srčnih o<-w$aiev z Anglijo odvisna neodvisnost Egipta. Prizadevanja za odpomoč jeseniškemu delavstvu P~'š;ih mesUh kakor tudi nri predstavnikih K®. Po njegovem prizade- vanju bo vse delavstvo na Jesenicah razdeljeno v posamezne skupine po premoženjskem stanju, in sicer tako. da bodo uživali slab§e plačani, brezdomni in brezpre-moženjski delavci večio zaščito kakor boljše siturani. Deputacija je z največjim zadoščenjem sprejela banovo zagotovilo, da bo storil prav vse. da se omogočijo delavstvu z državno, banovinsko. družbino in javno pomočjo znosne razmere. Kakor izvemo, bo KID 24. t m. ali pa celo šele 2. januarja prihodnjega leta odpustila Ie manjši del delavstva, odnosno bo delo skrč:la in tfn 4M delavcev poslala na dališi dopust. Vendar pa bodo ti odpuščeni šele v februarja, če se med tem že ne posreči zagotoviti de'o za popolni delovni čas. V tovarnah na Dobravi se delo sploh ne bo ustavilo in po zadnrh vesteh tudi na Jesenicah in na Javorniku ne bo o božiču brez kruha kar 2lfl0 delavcev, temveč mnogo manjše število, kar ie na še vedno zelo hud udarec za ves jeseniški okoliš. Poneverbe v Strojnih tovarnah Danes bo razglašena razsodba v procesu proti Flonančiču Lfubljana. 18. decembra. Dstovoli-nj stii rt s svojo 4 in polletno h če.-k o Marijo vred, se je močno dojmda vse Ljub-I'ane. Saj je šc v spomin*;, kako veliko sočutje je pred leti vzbud''a 6li5na Urama, ko se je Lustikova s svojim sinčkom vrgk v hladni grob Ljubljanice. Nesrečna gospa Zora Zupančeva pa je bila še neprimerno bolj poznana in kdor jo je poznal, pač sodeč po njeni živahnosti, ni mogel niti od daleč slutiti, da bo ta prikup-ra dama s svojim ljubkim otrokom poiskala tako žalostno smrt. Kakor smo mogli dognati, je odšla od doma dne 3. t. m. v opo'dansikih urah. Do-poldne tega dne pa je bila ves čas dema. 6ede'a je za pisalno mizo in ves čas pisala Tazna pisma. Napravila je tudi oporoko, nekaj pi?em pa jc strgala. Služkinja, ki je opazila raztreseni papir po tleh v sobi. je radovedna vprašala malo Marijo, kaj neki mamica počne. Nič hudega sluteči otrok, ki m mogel doumeti, kaj se godi v materini duši, je služkinji enostavno odgovoril: »Testament piše.« Naposled je gospa 6 hčerko odšla molče in se ni več vrnila. V Savo se je pognala z otrokom najbrž ne daleč od mesta, kjer je bila najdena, zato je verjetno, da se bo tudi trupelce male Marije nahajalo nekje v bližini. Sorodniki so naprosili železničarja Andre:a Vagajo. ki je prvi opazil, loveč ribe, truplo nesrečne gospe, da poišče tudi malo Marijo. Razen Vegaje seveda iščejo ubogo dete tudi drugi, v bližini stanujoči ljudje. Vendar je ostal njihov trud doslej brezuspešen. Ko pa najdejo še otrokovo trupV>. bodo izkopali tudi gospo Zoro ter položili njune zemske ostanke v skupni grob poleg soproga odnosno očeta inž. Viktorja Zu-panca. Grd uboj v vitanjski okolici Sedemnajstletni mladenič zaklal Vitanje, IS. decembra. V nedeljo popoldne je bila zbrana v gostilni Alojzija Fijavža na Paki večja družba fantov iz Pake in Hudinje. Popivali so tam do trde noči- Med mladeniči sta se nahajala tudi brata Anton in Alojz Lampret ter posestniški sin Alojz Merzdovnik iz Hudinje. Ko se je ta trojica v preenj vinjenem stanju podala iz navedene gostilne proti domu. je pričel Lampcrt ukati. kar pa ni bilo po godu Lojzu Merzdovniku in je ta Lampretu kratkomalo prepovedal vsako ukanje Lampret se pa za to ni zmenil ter se začel z Merzdovnikom prepirati. Prepiru je sledil ob:čajni pretep, v toku katerega je Merzdovnik zadal Lamnretu z nožem tako globok vbodIja i v trebušno stran, da je ranil vran:co in ie Lampret v teku desetih nvmut izdihnil. Mogel je sicer *e priti do hišice, v kateri stanuje neka Mariia Ir-šičeva. tu se je pa zgrudil na tla in umrl Pokojni 'e služil za hlanca pri posestniku Antonu Hrovatu. p. d. Skalovniku v vasi H"d:nja in je bil zelo priden ter vesten v službi. T'b:jalec Lojze Merzdovnik . p. d. Aber-nikov. je komaj sedemnajst let star. Bival je doma nri starših v Hudinii in '°š nem sMkajo tudi za mirnega mladeniča Javil se ie v rKvn" 1 a sortna ryroi7-kfli-a ^»jlrvefno ie pač. da kornai sedemnajstletni mladenič že sega po nožu ki če- v pijanosti pivskega tovariša prav bi se bil nahajal v silobranu, je to ne-odpustlijo, ter pokazuje le podivjanost današnje mladine in so taka dejanja vredna le najstrožje obsodbe. Obmej jni trg dobi nov kolodvor Gornia Radgona, 18. decembra Majhna lesena baraka, naša obmejna železniška postaja, se bo ravno ob svoji dvajsetletnici moral umakniti zidanemu eno-nadstropnemu postajnemu poslopju. Številni izvozroičarji «o si doslej pomagali na ta način, da so tzvaiaii robo in gonili živino navadmo na avstrijsko nostaio Radkersburg peš preko obmeinega železobetonskega mosta na Muri. Zaradi prepovedi avstrijske zvezne vlade pa morajo izvozm:čarji vso svojo robo nakladati na" železniški postaji v Gornii Radgoni. Za ta ogromni promet naše sedanje postaine nainrn-e niiri narmanj n;so primerne. V dveh majhnih pisarnah se vit n»»jna Dosedanja doW»?enikov ^»»•'AT-.is.Ve di rekcije, trske občine in prizadetih meja- šev. Komisija si je ogledala teren ter zakoličila zemljišče za napravo tretjega železniškega tira v izmeri oKrog 1-HHJ kv. metrov. Mejaš Grobler je izjavil, da odstopi potrebno zemljišče brezplačno pod pogojem, da se mu dovoli napraviti prehod preko železniškega tira na istem mestu, kjer se razprostira njegovo zemljišče na obeh straneh nrogc. Mejaš S:>tlar je pripravljen odstopiti potrebno zemljišče po ceni 6 Din za kvadratni meter, mejaš Korošec pa 10 kv. metrov brezplačno, a ostalo po 4 Din za kv. meter. Občina je pripravljena iti železniški upravi na roko; deloma zastonj, deloma po lastni ceni-bo dobavila iz svoje velike opekarne potrebno zidno in strešno opeko brez velikih tovornih stroškov ter pesek in prodec. Kakor čujemo, se bo z delom pričelo najbrž že pomladi. V r>ri'ličju so predvideni vsi potrebni pisarniški lokali in čakahrca, v prvem nadstropju pa dve stanovanji in k temu se razume po sebi. da je notrebna turi' električna napeljava namesto sedanjih smrdljivih petrolejk in pa uvedba telefona. Mg. ph. Jožko Žabkar mestni župan na Jesenicah, pod čigar vodstvom se je včeraj zglasila deputacija pri g. banu dr. Marušiču in ga prosila odpo-moči jeseniškemu delavstvu in s tem vsemu industrijskemu okolišu. O uspehu intervencije poročamo na drugem mestu. Edvard Kukec f Celje, 18. decembra. V Žalcu je umrl v četrfek popoldne v starosti 60 let znani narodni in gospodarski delavec g. Edvard Kukec. Bolehal je že do-hri dve leti, pred nekaj tedni pa se je njegovo stanje poslabšalo m neizprosna bolezen ga je prikovala na posteljo. Pokojnik je bil močna, pomembna osebnost v žalskem in sploh vsem savinjskem narodnem življenju. Brl je prvi starosta žalskega Sokola, predsednik Olepševalnega društva, bivši dolgoletni načelnik gasilnega društva v Žalcu in pedstarosta žalske gasilske župe. dalje soustanovitelj žalske elektrarne, dolgoletni občinski odbornik, kakor hidi odbornik Hmeljarne, Hmeljarskega društva za Slovenijo in na žalskega Dra-matskega društva. Pogreb pokojnika, ki zapušča žalujočo vdovo in tri hčerke, vzgojene v sokolskem duhu, bo v danes ob 13 iz hiše žalosti na žalsko pokopališče Bodi vrlemu možu ohranjen časfen spomin; preostalim naše iskreno sožaljel Šahovski turnir za prvenstvo univerze Ljubljana, 18. decembra. XIII. kolo šahovskega turnirja za prvenstvo univerze se je končalo z naslednjimi rezultati: Šorli je izgubil s Si koškom, Sever z Gerželjcm, Zupan z Gabrovškom Ludvikom, škerlak s Cihicem. S kontuma-com sta dobila Preinfalk proti Žiclanu in Asejev proti R upniku Ivanu Vidmar je proti Gabrovšku Juliju kot beli v damskem gambitu na eleganten način žrtvoval kvaliteto in po nekaj potezah nato dobil. Stanje po XIII. kolu je: Vidmar 11 (1), Gabrovšek 11, Preinfalk 10, Krulc 8 in pol (2), Gabrovšek Julij 8 in pol, Šorli 7 (1), Gerželij 6 in pol, Sikošek 6 (1), R upnik Zd. 6. Asejev 5 in pol, Cibic 4 (2), Rupnik Ivo 4. židan 3 (2), Sever 2, Škerlak. Zupan 1 in pol Obdarovanje rudarskih otrok Trbovlje, 18. decembra. Najlepši način proslavitve rojstnega dne Nj. Vel. kralja so si v sedanjih težkih ča sih pač izbrale Trbovlje: v četrtek popoldne je bilo namreč obdarovanih v Sokol-skem domu 425 najrevnejših šolskih otrok s čevlji in toplo zimsko obleko. »Jutro« je že poročalo o skupni akciji ki so jo pod-vzela trboveljska karitativna društva, da so omogočila to obdaritev. Vso akcijo je vodil Pomožni odbor, sestavljen iz zastop ni kov posameznih društev. PostcčMo se mu je, da je nabral leno vsoto 28.000 Din v denarni m blagu, od katerih je darovala TPD 10.000 Din. Društvo za varstvo otrok 5000 Din. Ženska in m»;Vo podružnica C M. J l. pa sta nabrali 5000 Din, osfalo posamezniki v manjših zneskih. Kolaš:«'e na so pod vodstvom neumorne 'e. predsednice, upraviteiijice Ane Laponrkove. pridno šivale obleke in nerilo Nekaj pr^d 15 uro so se začeli zbirati v sokolsk' telovadnici otroci, določeni, da bodo obdarovani, vsak s svojim ,;«tkom v rokah pod v<-v/f«+vom uixife''i«*-<'a Rip so iz brani iz vseh šol — od o+r^šVpoa vrfca do učencev meščanske šole P^ir^ditev je obi sV ;1 p<-v1»mi 7-j.stonnikov HimStev tudi g župan Todušek z go soprogo. PH boleznih ledvic, sočj. m^huria in danke. omili naravna w*iVanz Jns«»fova« ffrpn'">'<>ji tndi eailnp nrj notrobi v zelo kratlrpm času Sn^ovnlp i? Jmlniš-nir r>otriirif>io da v* »^-<07 .¥oBntnvn« Vodi. Vpr ol^So notrpb^ hrp7 nrjr»or<->XlvN»p riM^no 'inoraho 7P "tpro in .losnfmrn^ irwn. rJca rp vseh 'oVimah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Predsednik Pomožnega odbora g. šolski upravitelj Plavšak je pozdravil vse, ki so prireditev obiskali, kratko orisal delo odbora in nato naslovil na mladino nekaj prisrčnih besed o pomenu današnjega dne — rojstnega dne našega ljubljenega kralja ki je ored K. pretrpel s svojim narodom vso strahoto srbske Golgote — Albanije in skupno z -jim učakal '.Jfih dni. Prav tako je dejal g. upravitelj, upajmo, da se bodo tu Ji sedanji t "':i časi, ki jih najbolj bridko občuti naš delavec in z nj:m njegova deca, umaknili lepšim, bolj"im. Naročal je otroke-. naj izk. »j svojo hvaležnost vsem plemenitim darovalcem s tem. da se bodo pridno "ili in lepo vedli, nakar se je v imenu obdarovancev zahvali eden izmed usencev. Oroci so se uvrstili okrog miz, visoko obloženih z zavitki in nestrpno pričakovali kdaj pridejo na vrsto. In potem — kar milo se je storilo človeku, ko je že videl, s kakim veseljem so otroci jemali zavitke in hiteli da tudi doma čimprej pokažejo, kaj so lepega dobili. Po obdaritvi se je g. župan iskreno zahvalil vsem. ki so se toliko trudili, da je akcija tako lepo uspela. Pozval jih je, naj tudi v bodoče mislijo na one, ki so naše pomoči najbolj potrebni in ki jim dom sedaj niti izdaleka ne moru nuditi potrebne hrane niti KOLENSKA VODA MILO PUDER SHA3JPOON ____OKUSNE B02ICNE KASETE RDEČ ŽIG FARINA POKLON NAVDUŠENJA! obleke. Samo v Trbovljah je 500 nezaposlenih, na občini se dogajajo dnevno pretresljivi pr.zori. a občina nima sredstev, da bi pomagala vsem, ki so pomoči potrebni. Zato je g. župan pozval vse premožnejše, nai žrtvuje vsak po svojih močeh, da so beda vsaj nekoliko omili. Obljubil je. da bo občina, kakor je že dosedaj. tudi v bodoče vedno in posvod rada pomagala, kolikor bo v njenih močeh. Razkrivanje tihotapstva v Beogradu Beograd, 17. decembra. Beograjska mest/na občina dobiva lene dohodke od trošarine na žgano pijačo, toda dobivala bi še znano večje. Ca bi ne bilo tihota'' cev, bi na neznansko zvit na^in znajo tihotapiti žganje v mesto, kljub največji opreznosti občinskih trošarinskiih organov To tihotapstvo se je tako silno razvilo, da je bila uprava mestne trošarine .prisiljena napeti vse sile. In stvar res ni bila lahka, ko so obstojala kar cela tihotapska društva, tihotapski klubi, ki so »na debelo poslovali« in so za to svode ».poslovanje« vzdrževala vsa najmodernejša sredstva, luksuzne in tovorne a/tomcbile, sijajno izvežbane šoferje in vse drugo, česar je treba, da uideš pazljivim očem trošarinskdh organov. Ker je trošarinska nprava ne samo podvojila, temveč potenj i! a pazljivost, je postala stroka za tihotapce precej nevarna. S tovornimi avti se ni dalo več uvažati, pa so začeli uporabljati samo luksuzne. Toda stvar se jrlm ni več .posebno izplačala. Z luksuznim avtom se je dalo vtihotapiti le majhne količine in riziko je bil prevelik, ker se v primeru zaLotltve ne zapleni samo v tihotapljeno blago, temveč tudi atvo. Pa so tako zopet segli po prejšnjem načinu, po tovornem avtomobilu, dočim so si blago nakunilčcli po okolioi Beograda v posebnih skladiščih, od koder naj bi se uvajalo v mesto. Pred par dnevi so potem zor>et prerzkusciM svojo srečo. Trošarinska uprava pa tudi ni mirovala. Osobje na uvoznih cestah so znatno pomnožili in pripravljen je bil tudi avto, k," naj bi v danem .primeru zasledoval fci-hot.ance. Tako so čakali tistega večera na Kragujevačkom džermu. ker se jim je zdelo, da prrde ikan po kragujevskii aLi pa .po avalski cesti. In res se je pozno v nočd zaslišalo brenčanje motorja na avalski ce- sti. Trošarinarja so zasedli cesto in čakaU. Kar pmivozii pred trošarinsko .postajo luksuzen avto, toda popolnoma prazen Troša-rinarji ga pregledavajo, toda v njem sedrt samo šofer in prav ničesar ni v avtu. V tistem pa za brenči zadaj d rug motor in velik kanujon brez luči, švigne po drugi strani ceste mimo postaje. Stvar je bila lepo zamišljena Luksuzni atvo je bil samo vabnik, ki naj bi zvabil pozornost trošarinarjev nase, v tem pa naj bi kanujon z blagom švignil v mesto. Toda prevejani tihotanci niso računa,!: z opreznostjo trošarinarjev. Samo znak, pa je za.brnei za tihotapskim kannjonom motor trošarinskega avta. Kanujon je siccr krenil v stransko uMoo, toda zasledovalci so biLi pamotnoši, pa so napravili ovinek An s svojim hitrejšim strojem prehiteli tihotapce ter jih zaustavili že ob izhodu iz one stranske mVlce. Proti napetim samokresom se ne da boriti: vda-Li so se. Namesto, da so pri 3000 litrih žganja — 6 sodov po 300 Litrov — kl so jih hote-Li vtihotapiti, zaslužili pri sami trošarini okoli 30.000 Din, so izgubili vse blago in kanujon in bo treba plačati kot globo desetkratno vrednost zaplenjenega blaga, ker se je tihotanst.vo izvršilo ponoči (za dnevno tihotapstvo se plača petkratna vrednost blaga) Izgubljen je seveda tudi luksuzni avto. ki so ga tihotapci} unorabiin za prei stražo odnosno vabnik a.. Tihotapci so bl.H celo to,_'ko previ-iai, da so na obeh avtih zamazali tablice, da se ne bi spoznalo številke. Sedaj jrm seveda tu
  • i je tako zavarovala lepo število tisočakov, ki bi š!:i v milijone, če bi tihotapstvo še nadalje delovalo s tako vnemo in spremo. Z največjo svetinjo med narod Skoplje, 17. decembra Legenda pripoveduje, da je bil evangelist Luka slikar in da je tudi slikal Marijo, mater Jezusovo. Tako govori katoliška, a ravno tako tudi pravoslavna legenda. Po pravoslavni legendi je sv. Luka slikal Mater Božjo petnajst let po Kristusovem vneboho-du. potemtakem torej nekako okoli leta 50. po Kr. r. In pravi dalie legenda, da je na-sFkal samo tri take slike, katerih ena se nahaja v Rimu, druga pa je že od davnih časov v rokah srbske pravoslavne cerkve. Tretja naj bi bila — po katoliški legendi — menda ona. ki se nahaja v Frančiškanski cerkvi na Trsatu, ki jo je dobil od papeža v nadomestno za nazaretsko hišico, ki so io angelci prenesli iz Nazareta ra Trsat, odtod pa v Loretto v Italiji. O drugi sliki pripoveduje pravoslavna legenda. da se je nahaiala od vsega začetka pri Božiem grobu v Jeruzalemu, odkoder jo ie ruski kn^z Vladimir, pod katerim so Rusi sprejeli krščanstvo, proli koncu osmega stoletja prenesel v Herson. Odtod so jo pozneje prenesel v Nižnji Novgorod, nakar »e je zopet vrnila v Jeruzalem. Ko pa je leta 1220. prispel v Jeruzalem, mu je čuvar sv?-te slike, boječ se. da b'" ta svetinja ne prišla v neverniške roke. izročil sliko, da jo ponese proti zapadu. Sv. Sera ie vzel sliko s seboj in jo shranil v samostanski cerkvi Stu-denici, odkoder so jo po ustanovitvi nadškofi je v Peči prenesli tiakaj, in se še danes nahaja v tamošnji patrijarhatski cerkvi. Ves narod dale? naokoli (ne samo pravoslavni, temveč tudi muslimani. Turki in Ar-navti, pa tudi židje) smatra to sliko za naj-večio svetinio, po kateri dobiva neprecenljive dobrote. Čudodelna slika Matere Božje zmore vse. pomaea vsakomur, ne dela ni-kake razlike med veroizpovedmi in narodnostmi: vsem in vsakomur ie enako dobrot- Ijivo nakloniena, pa naj se z zaupanjem obrne k njej kdorkoli. Iz partrijarhije v Peči so jo že prenesli v razne druet v Peč. Toda čas ima ostre zobe, ki so v dolgih stoletjih takr* zelo razgrebli »manastir svete Bogorodice«, v katerem se hrani slika, da se je bati, da se stavba nekega dne zruši. Svet je začol popuščati in je zato nevarnost še tem večja. Treba ie prezidave, za katero je sicer država že dala svoi prispevek, ki na ne zadostuje, ker se mora prezidava izvršiti v znatno večjem obsegu, kakor pa se je prvotno mislilo. Kdo nai torej pomaga, da se dobe potrebna sredstva? Uprava patrijarhije v Peči je zato z dovoljenjem patrijarba Varnave sklenila, da naj se čudodelna sb'ka ponese med naro<7. Pa se je zgodilo tako. in sedaj je sprevod, v katerem nosijo sveto ikono od kraja <~o kraja, že prispel iz peči preko Kosovske Mitrovice in Vučitma na sredo Kosova, v Prištino. Povsod, kamor pride sprevod, ki s?a vodi okrožni protoje.rej iz Peči, Spasoje Popovič, ji prihajajo naproti ogromne množice naroda vseh veroizpovedi brez razlike in se na kolenih klan jajo pred sveto sliko. In skoraj ga ni med vsemi nienimi častilci niti enega, ki bi ne poklonil majhnega prispevka za prezidavo nienesa stalnega 12-stanišča v Peči. Pravoslavni, katoliki, muslimani in židje, vsi se ii klanjajo, vsi prinašajo darove, a v kraju, kjer se čez noč ali dalie časa ustavi sprevod, sbrr.niio sliko v cerkvi na oltarju in častno ?tražo vršijo naj-odličnejši ljudje tistega kraja. Iz Prištine gre sprevod z ikono v Skoplje in od tamkaj po vsej Južni Srbiji. Nabrani darovi pa bodo cotovo znašali toliko, da se bo samostan v Peči mo?rel popolnoma prezidati in preurediti v kar naidostojnejšo shrambo te velike narodne svetinje. bastardi Knjiga o Trstu in njegovem prebivalstvu — »Italia Redenta« v škripcih Italijanski statistik prof. C. Gini piše v svoji novi knjigi »Nascita, evoluzione e morte delle Nazioni« o Trstu, da je prebivalstvo močno mešano s slovanskimi, grškimi. levantskimi in nemškimi elementi. To prebivalstvo kaže fizične in psihične neskladnosti in motnje, kakor se dobivajo pri bastardih. Tak je vtis, ki ga naprav-ijaio Tržačani na Italijane ... 5>Piccolo« protestira proti žalitvi z bastardi. priznava pa da tvoriio tržaško pre-biva'"tvo res slovanski grški, levantski. nemški in Se dmsi elementi, ali vse to je t.r?n$ko italiianstvo nasrloma asimP-'ralo. Učenia>? v stari ItalHi se naslaniaio pri presoii tržaške narodnosti na ist'no. da je bilo od nekda* v Trst' čistokrvnih Italijanov bore malo. Kada" «*e kai takega obiavi pretrese tr-*afike r>o;+a < 1 ia n č ene-" jeza Profesor Gini ip naSel irrjjn tefp na n-Th 'o hnotarHoVp defekte kar ie posebno ra^Vačiio o ie tr*a5Vo 'tjj.Mianstvn. le raz-igo-nl »-'«!<-> nrert vom« mihlic^t An- -"■olo Vtc"^ v cn-o-5' razpravi o iadran- JtpVionJ on rlftc-4-' -n T-c-tn tt 7-olr« sVrOm- -if tr>er< pn^™!"' .O 5linwnr!h n«, Ip v rea^^i nl- vrt Solo v^erni 'n naro^^o efi- banje je zgodovinski dogodek... Razvoj italijanstva v Trstu je pospeševala avstrijska primorska politika. Brez dunajskega negovanja italijanstva ob Adriji bi ne bilo nikdar prišlo do italijanskega Trsta. * * Med vrstami »Piccolovega« članka o udejstvovanju družbe »Italia Redenta« ob meji se vije skrb, ali bo mogla ta družba še v bodoče vzdrževati vse svoje sedanje Institucije, to je azile, dispenzarje za dojenčke, ambulatoriie, refekcije. tečaie itd. Prispevki občin, pokrajin in denarnih zavodov so znatni mnogo je radodarnih doneskov potom tiska in vlada daruje vsako leto visoke zneske, ali vse to je premalo. Saj je samo azilov 250 s 13.000 otroki. Izdatki raseio. dohodki se pa krčijo. Nekaj let so uspešno delovali odbori po velikih mestih. Takrat se ie nanašalo širjenje italijanske kulture ob meii viden pa ie bil kmahi zeoli raznarodova^nl namen Sedaj iz R-ma. Milana. Napoliia in drutrih mest ni ve* denarnih ,T1 blagovnih nosnic za Vrtal'o Redento«. »Piccolo« jim stavlja vanja »Italie Redente« in zaključuje, da ntoraio mestni odbori novsod povedat* «vo-V pHsnevke. •»Va^-n oamo no tej plempniti foVm< hn mntrla Podo^^ evo^u m ^HAnr^OTTnn-tfl imstltnoMa vrctvn/1'nje d* Aoste. na^alievati evoj zmagoviti pohod po novih provincah.« POZOR, SMUČARJI! K otvoritvi Smučarskega doma 8. K. Ilirije v Planici vozi posebni vlak« Odhod vlaka )e v nedeljo ob 6.35 zjutraj z glavnega kolodvora« Domače vesti • Promocija. Danes Poeta v zl>orni6n. dvoran' univerze kraija Aleksandra I ob 11 ioaoldne promovirana g Murko Ivo iz Gradca in Kopač Andrej iz Medna pn Št. Vidu za doktorja prava čestitamo! • Victorja Hugoja mogočn- roman »Not-rc damska cerkev v Parizu« ižide za božič v slovenskem prevodu drja 'anka Tavzesa Knj.iga bo obsegala v večji os-merki 500 stran.. Vezana bo v platno ali nanje Ilustracij bo imela okoli 40" ■uli platnice bodo lepo opremljene V platno vezan izvod bo stal 100 Din. v celo usnje ve®a.n pa 125 Din Naroča se lahko pri ;z dadatelju in po vseh knjigarnah O ruma nu najdeš podrobnejše podatke v današnjem kulturnem pregledu • Kaj je i beograjsko razstavo starih mojstrov? V torkovi številki smo poročali o zanimivem sporu, ki se je razvil v beograjskih umetniških krosih zaradi razstave starih mojstrov Priobčiti smo tud mnenje skupine domačih slikariev. ki mislijo, da v Beograd prepeljane slike Rembrandta. Marulica in dr. morda riso ori2 nal\ temveč stare ko-p>ie K besedi so se oglasili tudi prireditelji razstave. V njihovem imenu je izpresovoril v 1 «tih franco«ki eksnert Buso Engel. ki je navedel celo vrsto ekspertiz za posamezn« razstavljene umetnine. Ekspertize so iah razni odlični strokovnjaki. Pretežna večna slik sploh ni na prodai in se razstavljajo samo z umetnostno-kultunvh namenov. \ pra-šanie je torej- Kdo nai odločuje o pr^tnosti razstavljenih del domači umetnik4 ali tuji eksperti?! Seveda je spor vzbudil še večie zanimanje za razstavo starih moiftrov. ki ie postala za Beograd velik družabni dogodek. Ceniene dame opozarjamo na naše Rio speciat zendviče za na dom. (za čajanke, povabljene itd.) Cena od Din 1— do Din 2.— BITO. šelenburgova ulica, telefon 28—63 15815 c Novj grobovi V Graščini Žapuže pri Mirn! je umrla gospa Malvina B e 1 o v -s k a, rojena Pevic soproga graščaka g. Kiementa Belovskega. Pogreb blage gospe bo jutri ob 15. — V mariborski bolnišnici ie premini! v starosti 52 let posestnik in žunan g. Ivan Trojner iz Gornieia-knbskega dola Pokoinika Dreoelieio iutri v domač5 krai. — Na Pobrežju ie umrl posestnik in uradnik državnih že'eznic g. Blaž Zeleznik. star 5n let Pokoinik ie b;l nekai časa žunan pobrežke obč;ne. — Nai bo nnkoinim ohranien b'ag spomin, žalujočim "^Sp iskreno so*aMe! e Postrvi Tz rib!šk'h krogov smo prejeti: !z »Jutra« z d.ne 17 t. m posname-mo. da se je kr banska uprava odločila oddati čez z;mo i •z svojega za.voda v Bohinjski Bistrici oostrvi neposredno liub- li5>ncV:rri kon pnrrvf>i« tr>rn ^ se zdal z začudenjem snrašuiejo. kako je r>ač m »-goča nrodaja postrvi v prepovedanem času Postrvi so od 1ti oktobra do 31 marca z ara d,i drsti v lovcoustu. Da ne bodo liin4'e ži^elii v zmotii in za onemogočen 'e p,TrC<»>+Ti31'n!V 7l/>ra*> M Vlo umestno. da kr banska uprava objavi ooiasnPo * Krščena in poročena do 20 letih zakona. !z Šoštanja nam nišejo: V naš1 žu-p-ni!ski cerkvi je bil izvršen te dni re^ek primer istočasnega krsta in poroke Krščena in nato nn katoliškem obredu s svojim možem Jakobom poročena je bila Harta Loreerieva iz Oa.be,rk Lorger sp 'e 7, žeio noroftil pred kakimi 20 leti v Nemčiji. kjer ie bil zanosi en kot rudar Ker je bila žena evangelske vere, je bila poroka serve skien'ena po obredu nevestine vero i z tk> vedi Te so tud'. številni otroci obeh zakoncev Da je pa Lorserjeva mo-g'a postati prava katoličanka, je morala biti. das; pozno, krščena in poročena. « Na stopnicah se je ubila. V št Janžu pri Veleniu se je sm.rtno nonesrečiia 70 •letna prtu žit k ar ica Rinreht Frančiška Ko se je vračala po strmih stonnicah s ■Tvodstreš;a. ji je spodrsnilo Padla je par metrov globoko in na kamenitem vežnem tlaku obležala mirtva. * Zagoneten požar pri Slovenjgradcu. Iz Kotelj nam poročajo: V nedeljo 18 t ni. f b 22 je nastal požar pri Renarju v Podgori ter v par urah do tal uničil go Roodarsko poslopje, katero je bilo šele pred krat)k'm dograjeno Gosnodar je bil od doma žena z deco pa je že spala La-Šaije psa jo je zbudilo Vsa prestrašena je nanoi ob.ečena zdirjala v hlev. da re-ši vsaj svinje in živino Med tem eo pri h.teli so*«*i,i in prostovoljno gasilno dru štvo >z Kotelj Reševalna akcija pa je bila z ara. pomanjkanja vode zelo težavna Tvoc«i kino Mwf Senzacija prvega |I reda! Danes gostuje pri nas najslav-||| I nejši svetovni klovn umetnik I m "s1«} ia i II I »i! HI ■v 9 svojim klasičnim muzi talnim monstre sporedom, k! se je izvajal doslej !e na največjih -»drib velemestnih varijetejev Občinstvo ce smeje in hnreuio zabava! Danes ob 4m ^6«, V28. in 9* uri Skupnemu naporu se j« posrečilo požar lokalizirati in obvarovati ostale objekte pred upepeljenjem Posestnik trpi veliko škodo ker je bdi nizko zavarovan Najbolj čudno aa stvari pa je, da je pogorn Isti objekt tudi leta 1927. Vzrok požarne ka-tastrote ni znan • Ne smeta v krčmo. Smlgocu Jožefu, raznaševalcn peciva, Im Omerzu Leopold i, usnjarskemu pomočniku, oba od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, je sresko so-diišče pri Sv. Lenartu v smislu § 55. z prepovedalo zahaja nje v krčme za lobo dveh lest. Prepoved je stopila v veljavo 15. t. m in se konča 15 deeembra 931 Čudovite uspehe dosežete z liker-esenca-mi, »ii so pripravljene za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega nima. Dobite jih v drogerijah KANC, Ljubljana ln Maribor. I53™ * Sreča je v tebi. Koliko je ljudi, o ka terih rečemo da so srečni. Česarkoli se lotijo, vse se jim posreči. Sloviti gospodarstvenik Anglež Herbert N Cassom, ki je uved3l i>o vsem svetu gibanje »effici-ency«, je podal 13 migljajev, kako človeu postane srečem in kako moramo delati, da imamo uspehe CltateLju nudi pogled za kulise in mu razodeva prave vzroke sreče. Na stotine srečnih Ijudii je sooznal v življenju Da. vse svoje življenje je preživel med ljudmi, ki so se povzpeli do vrha ah pa so bili na potu navzgor. Proučeval j3 vzroke njih sreče in vselej je zasledil dobre vzroke Dandanes je še na tisoče in tisoče ljudi, ki so zaprti v majhno de'o in misliijo, da nimajo nobene prilike, da N postali srečni Ne znajo priti do sreče Poizkušajo vse mogoče stvari, da bi u'e1; srečo Pa je vendar tako lahko Ako prečrtaš knjigo, boš »poznal, da sreča ni zaklenjena, marveč da je sreča v tebi Proučuj povprečno verjetnost, dožen! povsod vzrok, podvizal se. išči srečo, ki sedi na razpotju, vzbujaj ugodno pozornosti Poizkusi srečo, zanimaj se za vsako reč. ravnaj no svoje, a pos'ušaj druge, vztrajaj za vse na svetu, prMobi si prijateljev 'n deli svojo srečo z njimi bod.l poštenjak tvoja žena pa naj ti bo tova-rišica To so prvine prave sreče Knjigo »Sreča v tebi« je izdala za>ožba »Usieh«. ki je s.ovenska revija za trgovsko znanost, prevedena do »Efficiency Maaražl.n«, katero jsda.la Herbert N Casson že v šestih jezikStane broširana 50 Din, v p-latnice vezana pa 62 Din Naroča se pri upravi v Ljubljani. Dalmatinova ulica 10-1 ♦ Sakser State Bank v Nevvvorku se nahaja v likvidaciji Za vse v!a?at.eMe in interesente je važno, da takoi prijavno svo-ip terjatve K ■Vir žefl. da obenem z d,rU2i1 ml tudi zanj to storim, narf se m.' takoi lavi in pismeno s tvor oči znesek, štev knii2ice in čeke Dr Cerne Ivan. Llubtja.na. Dvorni trs 1 ♦ ValHna jajca po znižani ceni. Kr banska unrava bo razdelila v marcu in aprilu 1P3? valllna iaica selekciionirane in standardizirane štaierske kokoš' po zelo znižani cen' Zanihane' na1 se čim m-ej potom kmetiiskih organizacii kier so včia-nierii o^fift^Hr ori pristojnih sreskih kmetijskih referentih • Obiščite razstavo žensV^h ročnih del na Državnem osredmeun *,avo1n. Turia-SVl t.r? 4 Odnrto od 8 lo 12. !n '.A 14 do 19 ure * Kupujte Ciril . Metodove razglednice za bo*ič 5n novo leto! * Creoo de CMr>e v vseh hs»rva*» wm nudi naiieenele tr^o^iia OLGA SLIBAR. Ljub"fl,na Stari trs 21 » Pridite da vam nokažemo. Vat s#» ruie za bo?5č' l>o?e-r,ta GREGORIč. Ljubljana. Prešernova ulica 5. ♦ Obleke In klobuVe ife—i^no barva olisira In lika tovarna JOS REICH. KOLEDAR? pisarna. nrma9 T>a ve- s«te: samo dr čemetov Pos'ovTi.f ko'edar! Povsod 30 D.;,n Ima že novo poštno tarifo Poslovni adresar Jugoslavije! n_ V opernem gledaliSftu h<> gostovala v tfonedeMflk 21 t 35. »Tea.terska komorna družina obrazm.kfvv« IJ^riSoT.la bo Paula Radvna.la »Le tombean sous 1* Are de Tr1r»m">he«. k,1 ga ie n.revedel !n de'oma drama tur to rvre^etai Stu- niea v »Vo*na In mir« Predstava bo nrl-kasama v duhu ob.ra.ruio^e inscenaolie. k ost ume. moblllie in re.kvi-Trite je r'sa.1 Hota.n Stu^ca. k! ie dramo tudi zrežiral Vloeo An^e iera Sa/va Se-verleva ki bo nrvič nastonila no svojem ^tu-^ihi v Berlinu staro a isra ro5,:šer in igralec Narodnega elo^fš^a M;iao Skr-binšek. vojaka Bolan Ptnni>a. Murrko je kom^niral dr šva.ra Vs^onuice so v nredTvrodall v Severtievt trafiki' ln od danes na,T>rei pri bia.^aini 7, a nreds-tavo bo izšel n,ro«rram, ki na' bi ele-dalee uvedel v i<»-'V) t.eea oblikovno in m'sei io novega teatra u— Stroirovni "sestanek S+irokovma ko-m'snia za Slovenko ie skMoata za ne^e.i;o 20 t m ob 9 znu-tra.l ve1,'k sft.roVovrii sestanek vseea de'avstva Govoril bo z -bal. Pre^se^,nlk Deta ^-sVe r bom'op Deia';»mfl v Hra,sitn'ku In v 'RoffašVi ^laifcfnl. fhr-n a fitorp. testen Polip '•t.d so že nor>v. Ta akoiia ere. kakor trd' St.rriVovna kom'-s"a na "eH črti za zniža.nie mezd de'av stva In r>roti t.emn h-^e HnbM<>.nairo Mor st.vo v ne^elio »vvvA^atl srvo'o besedo Sta novania so nre^raL'ubliangko do'arv-stvo. solidarno z de1a.vst,vom vse .Tueos'a "-Me ho^e v TtAdeMo iavno zahtevati znižani« naiemnii.Ti n_ SlovnoStna proHtilf|ja dr$avneaa konservatorija v pros'avo kra,'lenega rod st,nega dne se je vrš'la v četrtek v nabito poln' dvorani fPharmonične druž be in je bi'a h krat,1 prva lavna nroduk-cija v tem Šolskem letu fV^o^evske točke »ta nrednašala Draeo Bn.r^e.r In Milena Vf»rti'oeiva. oba te šole n,rof W'st,ins-hausnove Pur^pr ie zanel dive a.r"i im ie noiVa?a.i nfl.mrp"4«^ 7,1 flgti »t««'« nred. • nain.niR. Verblčeva Je na g/Venka nai vi&Jega letnika fn je bil nien naslon koncertnega značaja Burgerja je sprem- ljala Pia Meuardijeva. Verbičevo pa pro fesor Janko Ravnik S tremi Tajčeviče vimi balkanskimi igrami je Remnold Gai latia imenitno zastopal klavirsko šolo pro tesarja Janka Ravnika Zlast. zadnja »igra« je hvaležna In učinkovita Štiri ka bmetne Dvofakove »bagatele« za dve violini, čelo tn klavir so res kabinetno podali Pfelfer, Stanič, Bajde in Gatlatia. S to točko lahko nastoprjo na vsakem kon certu. študiraj je z njimi prof. Jan Sla'« Dostojen zaključek produkcije je bil Lul-lyjev koncert za godalni orkester in cem balo (pri nas klavir) Koncert je podoben suiti ln obsega devetero točk, k: druga drugi konuastiirajo tn so po pre-gnantnosti za današnjo dobo prav aktualne. Izvajal )ih je konservatori.'ski orkester diskretno, kakor ta slog zahteva Pri kla\ ,rju je bil Lipovšek. Dirigiral Je povsom sigurno in s pravilnim razumeva n-jem s'oara in temrov Vinko šušrteiršič la dirigentske šole prof L. M škerjanca Produkcijo je otvoril a državma h-imna. Slavko Oaterc. n— Danes dve predstavi druge serije Ufinih kulturnih zvočnih filmov. ZKD predvaja danes v Eldtnem kinu Matici drugo serijo pravkar iz Berlina dobllenih Ufinih kulturnih zvočnih filmov: »Jeklo«. »Skrivnosti življenja bilke«, »Na morskem, dnu«. »Tajnosti iz jajčne lupine« in »Pr' trgovcu z raritetami«. Izredno poučni f-umi, krasno izdelani, bodo vsakomur uga5ali. Prva predstava bo ob nol 15., druga ob 18. Obe predstavi se vršita v Matici ob znižanih cenah. u— Delavsko pevsko društvo »Cankar«, ki bo koncertiralo v ponedeljek 21. t. m.. ima v m. delu sv ega koncerta naslednji spored: Zorko Prelovec: O, da Je roža moje srce, I Pavčič- Pesem Slavko Muh-vič: Mir. Petar Konjovič: Pod pendžeri. Marko Taičevič: Piesme od ko'a (ciklus iz Makedonlie). Večina teh skladb se v Ljubljani prvič Javno izvaia na koncertnem odru. Moški zbor druStva »Cankar« šteje 20 članov, je prav dobro izvefcban in ubran ter ga vodi Kristo Perko Koncert zasluži vse naše zanimanje Vstoonlce se bodo dob'le v ponedeljek v Matični knjigarni in na veC5r nred koncertno blagaino u— Mestno načelstvo vabi vse okrajne načelnike _ uhoine ofete — da se danes ob 5 uri nonoMne zbere'0 v nresfo,r'h s>o-cialno no^t^ČTiesa urada, kjer se bo obravnavalo važno in nuino vprašanje o prehraniova.tui akciii. u_ Božičnica mwtne občine bo v ne-« deljo 20. t. m. ob 3. popoldne In ne. kakor je bilo včerai nomotiema ooroča.no ob 5. u— Kolo jugoslovenskih sester se naj-top!e5e zahvaljuje vsem dobrotnikom katerih veliko lušui darovi sr« omogočili, da je bilo tako izdatno oblarovamih do £00 •ev.-io u— V kapeli slovenske staro - katoliške cerkve ua Gosoosveftski cesti 9 to nede ljo ne t>o službe božje, pač pa se bo vršila to nedeljo ob 10. v Narodnem domu v M ar., boru Na božična praznik se začnejo v ljubljanski staro katoliški kapeli sv maša ob 9. ter sta zaporedoma dve tihi sv maši, potem pa slovesna peta sv. maša. Ravnotako bo tudi na Štefanovo in v nedeljo nato s uiba božija ob 9 v kapeli. u— Narodna čitalnica v Spodnji Šiški je proslavila rojstni dan Nj. Vel. kralja s pevskim večerom v salonu pri Keršiču. Prireditev je otvoril čitalniški predsednik g. Ivan Hiter, ki je v daljšem govoru omenjal zgodovinske dogodke, ki so vplivali na narodnostni razvoj Slovencev m njihovo zedinjenje s Hrvati in Srbi. Svoje izvajanje je zaključil s pozivo n na trdno vero in zaupanje v našega narodnega kralja Aleksandra, ki je odločen za vsako ceno čuvati edinstvenost države in jugoslovenskega naroda, kakor je to jasno pokazal v zgodovinski noči od 5. na 6. januarja 1. 1928. Nato je zapel pevski zbor »Bože pravde« ;r več dobro naštudi ranih domačih pesmi ob sodelovanju salonskega orkestra šišenskega Sokola u— Športno drsališč« SK Ilirije. Uprava drsališča obvešča drsalce in druge po-setnlke drsališča, da znaša dnevna vstopnina za člane, deco in dijake 3 Din. za nečlane 5 Din. Dijaki m člani morajo predložiti pri nakupu dnevn!h vstopnic Člansko, odnosno dijaško izkaznico. Ob Neverjetno okusni!! DAMSKI KLOBUKI in SLAMNIKI v pariški, angleški in dunajski modi, po res Dizkih cenah (tudi že od Din 60.— naprej) si cenjeno občinstvo lahko nabavi v detajlni trgovini ZDRUŽENIH TOVARN KLOBUKOV IN SLAMNIKOV V DOMŽALAH na Aleksandrovi cest! — palača »Dunav«. 15574 ROKAVICE ftappa 65- usnjene daniNkr Miklošičeva c. 14 Ciril Mlin c ' Celovška c. 56 Redna plesna vaja SK Svobode v Ljubljani se vrši danes ob 20. uri v ivorani Deiavsu«« zbornice. 15597 Za Božič in sv. večer S % popusta na razne dellkatese, čaj. rum. konlak. brandv, namizna. buteHčna In originalna španska desertna vina. likerje Champagmer in Sekt. 18592 FR. KHAM, Miklošičeva cesta štev. 8. nedeljah m praznikih popoldne se izdajajo samo navadne vstopnice po 5 Din Članske io dijaške ugodnosti v tem času ne veljajo Ravno tako ne veljajo ob ne-deljak in praznikih popoldne sezonske vstopnice. Vstop na drsališče je dovoljen samo z vstopnico. Drsališče je otvorjeno dnevno od 9 do 20 ure u— Sezona zimskega športa. V neposred ai mestni okolici je postalo, od-kaj je vsa; malo zapadel sneg in nastopil mraz. tz eredne živahno Na Rožniku in na Golovcu se poskušajo smučarji, ki na'dejo v tem športu obilo veselja, čeprav jiim na terenu nagajajo zelene ruše. kil ae Kar hitro pokažejo iatK>d tanke snežne plasti Na enakih krajih se uded&tvujejo tud1 sankačn. maJl ta veliki ji je tam snloh pravcato zimsko veselje doma Na račun pa priha;ajo v tem mrazu tudi drsa'.oi, ne samo on.i na umetnem drsališču 11 rije neso tudi vsi d.rug.1. ki iščejo zabave po ribnikih in lužah v Kosezah, na Rxko otroška nre^stava »Rdeče karvjoe«. zvečer p.i pride na vrsto opereta »Ptičar« a— Razstava »Brazde« v Celju. Umetniški klub »Brazda«, ki ima do nedelle svo-io prvo mariborsko razstavo, bo v času od 31. ianuarja do 14. februarja 1932. priredil razstavo tudi v Celju. a— Božične novosti v Ljudski knjižnici« so letos bogato na izbiro. Posebno mnogo je nabavila knj'žnica nemških orevodov :z raznih evropskih slovstev, ki obravnavajo moderna, družabna, politična, gospodarska m sociialna vprašanja v obliki romanov Tudi želji čitateljev po soommskih spis;h je bilo v naivečji meri ustreženo Naslovne slike knjig so po večini razobešene v čakalni dvorani, tako da si iih lahko č*ta-telji izberejo brez zamudnega tkanja po katalogih Pa tud; kniižničarji so že tako verzirani. da lahko dobi vsak izposoievalec takoi naibolišo kni:go. samo da navede stroko iz katere si isto želi Želeti ie. da izposoievalci ndneseio knjige za praznike Dravočasno. in ne čakaio na zadnii dan. ko bo velik naval Knilžnica le odprta vsak drugi večer in v nedeliah dopoldne ter se vse'el soreiemaio nov' člani Za praznike si v sedaniem času ne morete že'et! boli še in ceneiše zabave, kot da s> izposodite v »Ljudski knjižnici® dober moderen ro man a_ V ŠtudHski knllžnlcl bo čitalnica med božičnimi ooč!tn'caml od 24 t m do ianuarla zaprta da se omogoči oreured;te< 'enos'ovne?fl odde'ka v svrho bol'?e 'zrah' ->os'ovn'li prostorov kar ie bUa notreba V te' dob« ne b0 do izn^soiale Študijska knjižnica orosi vse čitatelje. da vrnejo vse izposojene knjige 1 Iz Celja e_ Proinja usmiljenim srcem. Pri krajevnem odboru Udruženia vojnih invaTi^ov v Celju je zaprosil 100%, z dodatkom stalni vojni invatid Ivan Ivanuša. ki stanuje v majhnem m'iinu v Sv. Juriju pod Kumoin. pošta Zagorje ob Savi, da bi odbor posredoval pri naši javnosti za podelitev kaikih darov za božič njegovem bednim otročičkom Darovi naj se pošljejo krajevnemu odboru UVI v Celju, ali pa naravnost na invalidov naslov. e— Božične podpore vojnim žrtvam. Celjski krajevni odbor UVI je ;podelil naj-bednejšim med bednimi vojnim« žrtvami v Celju ln okolici kot božične podpore naslednje zneske: eni osebi 25 Din, 22 oo 30 Din, 35 po 50 Din in 18 po 100 Din. Večina pod nor je bila ra zde'jen a v jestvi-nah nabavljenih pri ce\jskih trgovcih, ki so pri nabavn še posebej pokazali usmiljenje do vojnih žrtev. e— Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju so na.klonii.1: Kr. barska unra-va 1500 Dim. mestna občina CeVe im okoliška cel'ska občima po 3000 Dim. Mestna hranilnica 2500 Dim, Ljudska posojilnica lo Conska posofiilmlca po 1000 Din. Odbor si šteje v prijetno dolžnost, da se tem eim dobrotnikom v imenu uboge dece prav iskreno zahvali, sa.i so s tem primomoeM, da Smo vsem štirim tukajšnjim osnorrnim šolam porazdelili 15.000 Din za božič. Tu-di izven Celja smo pos'ali več darii, da smo napravil našim revčkom božično ve&eTre. e— Opozarjamo celjsko javnost na vie-Hiko, s pnvovrstniimi umetninamii alkaid. sM-kar'ev Mirka Modica in Bajka Slanern^Va za'oženo bo-žilčno razstavo, ki se nahaja v dvorani Mestne h/ran Vinice. Modic razstavna 4 oVa, 13 pastelov, 24 a.kvare.Vv ln večje števil,'o grafik, Slan*rnik oa ima 2 olji in 11 nastelov in fcvare'ov. Razstava je odnrta dnevno od 8. do pol 13. in od pol 14. do 19. e— »Pogumni Tonček«. Jutri TKrv>Vie b 16 bo uprizorjena v Mestnem Kledali-znana šr^jrarieva mladinska na lera »Pos-umnd Tonček« v režfttj.i ge. Sadamjeve. Pohitite z nabavo vstomic v ra-inT/v1!"!1' ir Goričar & Leskov- šek na Kralja Petra cesti. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. duna'slki zvočni! film kraiioSf.*u valčka« s Charloto Suzo, Greti The'mer-jevo in Ernestom Verebesom v glavnih vlogah. Iz Kranja r— Proslava kraljevega rojstnega dne. Jaiko dostojno in svečano jc naše m-.&to praznovalo rojstni dan Nj. Vel. kralja Že v sredo popoldne so zavrihale s hiš zastave. Na predvečer so domači diletantje v Narodnem domu uprizorili Kraigherjevo »Školjko«, ki je jako dobro uepe,a. ~ep iz-kupič l< dobi novoustanovljeno društvo, ki podpira brezposelne. Nad vse lepo pa je proslavila kraljev dan sokohs-ka deca s svečano akademijo v četrtek ob 18. « telovadnici. Navdušenje številnega občinstva se je stopnjevalo od točike do to9ke. Zlasti je ugajaa simbolična točka »Mladi vo-jaki«, ki jo je izvajala deca strumno in skladno. Zadivi! je občinstvo prvi nastop mladin-f:ega pevskega zbora V kratkem času je pevovod a, ravnatelj glasbene šole g. Fakin naštudiral 5 pesmi l;i jih je mnogoštevilni, nad 100 otrok broječi zbor odpel dovršeno. Čast pevovodji in domačemu društvu! r— Pogreb gospe Ane Mavrcrve se je vršil v četrtek popoldne. Ogromna množica ljudi jo je spremlala na zadnii poti, saj je meia blaga pokojnica mnogo prijateljev. Njeno radodarno roko bodo pogrešali zlasti reveži, dijaki in naša karita-tivna društva Skromnost in plemenitost sta odlikova'i pokorno gospo, ki je prišla iz Lesc pred desetletji v Kranj. Zdaj je zasulo njeno krsto cvetje in mrzla gruda, ki ji bodi lahka! r— Kino Narodni dom bo predvaja! drevi ob po! 21 naravos'ovni film »S;m-ba« s krasnimi naravnimi posnetki iz džungle. Dodatek izvrstna šala. Z Jesenic s— Proslava kraljevega rojstnega ane. Jesenice so bile odete v državne zastave. V župm cerkvi se je vršila slovesna služba božja, katere so se udeležili zaetopii ki »blasti, občine. KID. učiteljetvo, vsa aol->%a mladina zastopniki številnih uradov, društev m organizacij ter mnogo občinstva Vse šole so priredile svečan? šo^ke proslave z godbo, petjem deklamaci'ami in govori fl— Smrt vrlega moža. Kakor je »Jutro« beležilo, ie po daijši bolezni premn i. v noči od srede na četrtek v rtarosti 33 let g Fraru Viiman hišm posestnik ir fotograf na lesenicah Pokoim ie bil mirna, blaga duša skrben oče in gospodar sp'osno priljubljen od vseh k- so ga poznali. Kot fotograf je bil mojster v svoji st' • ki rer je uživa' dober sloves po vsej Gorenjski Uredil si ie moderen atelie ki mu ga je lan- zažgala zlobna roka a si 'e kmalu uredil še boli rvooolnega V politične bor-be se ni spuščal nikob podpiral pa ie no ovojih močeh zelo številna !csen'*ka Iruštva 7apui»ti! je žalujočo sonroo selitev. Nekateri trdijo, da bo huda z.ma kr— Ne*a siaboumna ženska se pojavlja v okolici Vidma Kakor se cuje. je pristojna v Sromlje V več krajih je baje že pobila šipe. ker so se ljudje v strahu pred njo zapirali. Priporočljivo bi bilo, da se za žensuo ki baje n' po svoji krivd, prišla v tak položaj, kdo pobriga, da bo na kak način preskrbljena ali da se odda v l.ak zavod. kr— Zvočni film. Kakor čujemo, na« bo za božič razveselil prvi zvočn* film »Atlantik« v kinopodjetju na Vidmu. T . bo novost za naš rl;.raj m upamo, Ja bodo re-mu filmu sledili še drugi, večji. Iz Ptuja j— Kino predvaja drevi ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri »Noetovo barko«, krasen velefilro, ki je stal nad 2 milijona dolarjev. j— Pobegel čoln. Policija je prejela od mestnega načelstva v.Varaždinu obvestilo, da je priplaval po Dravi lesen čoln, ki se nahaja v shrambi pri gradskem šumarskem uradu. Lastnik čolna naj se zglasi pri gornji upravi ali pa naznani ceno čolnu, ako ga želi prodati. Iz Ljutomera tj— Adventisti. Verska sekta adventi-etov se pojavi5 a v zadnriem času tudi pri nas. V nedeljo je fxroda'a.lo par zgovornih deiklet in moških v našem mestu adventi-stične hrošnre in knjige. Sp.ravi'.i so ji.h precej med ljudi. Pite^eH so lz Maribora, kjer je zaenkrat glavni stan adventistov. Iz življenja na deželi DOBOVA. V nedeljo se je vršilo na Velikem Obrežu pri posestniku Pavliču zanimivo predavanje o umni živinoreji. Zveza kulturnih društev je v to svrho poslala kot predavatelja dipl agronoma g. Jam-nika, s katerim smo se vsi želeli seznaniti. Nismo bili prikrajšani na pričakovanju, kajti njegova zanimiva izvajanja o naših mizernih razmerah tn kako pridemo na boljše, so utrdila v navzočih mišljenje, da bo to res mogoče narediti samo na zadružni podlagi. Zato smo se odločili za ustanovitev selekcijske živinorejske zadruge. se bo mudil v našem okolišu cabiratelj oglasov za »Jutro«. Vsak čas lahko prijavljate oglase tudi v Hočevarjev trgovini. kr— Avtomobilska zveza e kolodvorom. Prav prijetno je odjeknila vest. da bo znova vzpostavljena vozna zveza mesta s kolodvorom Videm-Krško Ker se je s pomlajen jem kršikega mosta dvignila njegova nosilnost za celih 2000 kg, se je ustvarila možnost te zveze ki jo zdaj oskrbuje Je^enškovo podjetje Od srede 16 t. m. dalje voz- avtobus redno k vsem vlakom. Odbod je določen redno četrt ure pred prihodom vlaka s stajališč« v mestu. Znižana ie tudi vozna tarifa od 4 na 3 Din. Ker smo za to ugodnost moledovali 6koro leto dni. upamo, da se bo ljudstvo te ugodnosti odslei v dvojni meri posluževalo, da nadoknadi zamujeno. kr— Zanimiv pojav. V ponedeljek smo imeli redko priliko opazovati pozne jesen- nejša za te kraje in jo je že pokoini potovalni učitelj Jelovšek toplo priporočal. Ta- vodna zadruga roko v roki ko. dobri prijateljici poljedelca. Zvezi kulturnih društev za predavatelja, predavatelju pa za temeljito predavanje iskrena zahvala! SODRA2ICA 13 t. m ob 8 se je v sokolski dvorani otvorila higijen f.a razstava, za katero je vladalo veliko zanimanje in je občinstvo dvorano prenapoinilo Otvoritvi so prisostvovali tudi /.a«* t op n < ki občine trga in društev G šotlci upravitelj St. Vodopivec ie pozdravil nav/oče ter poudaril pomen razstave za nes kraj G direktor dr. Pire je imel pa obširen govor o higijeni Predvajal se je tudi film o higijem na deželi. Razstava je odprta od 8. do 12. ter od 14. do 18 Zelo je zanimalo naše ženstvo predavanje dr Karla Petriča o higi jeni žene. Fimi se predva^jo vsrilco popoldne ob 15., da bi se pa dosegel še večji pomen predvajanja teh higi-jennkih filmov, se bo skušalo ustreči tudi onim, ki so preko dneva zaposleni, da bo do tudi ti prišli na svoj račun s tem. da se bo predvaja'o tudi zvečer ob 19 Razstava se zaf.ljuči v nedeljo 20 t. m in bo-8'a dve predavanji našega okrožnega zdravnika dr Leva Mejača, in si ter: ob 8. o prvi pomoči (s filmom) ter ob 15. o jetiki (isto tako 6 filmom). Opo^arj^mo občinstvo k f:or tudi okoličane, da izkoristijo priliko, saj je vstop brezp'aČen. MORAVČE. Agilni gledališki oder mo-ravškega S I.-©!a je uprizoril v soboto in nedeljo k medij© »Revna kakor cerkvena m'š« Vestni režiji g. Rapeta se je posrečilo da je ta moderna stvar za naše razmere prav dobro uspela ;m d«a je 'tpri/ori-tev dosegla vsesplošno priznanje. Če se pomudimo pri posameznih vlogah, rr.ora-mo ugotoviti, da sta najzadovol 'i ve'še rešila svoji vlogi ravnatelj Thomas (Rape) in Cerkvena miš 'Kovičeva), vodiln: osebi vse krtnedi je. Seveda gre neman;še priznanje tudi vsem drugim, ki so s 6Včjlmi kreacijami pomagali graditi ce'oto Zlasti vestni uradnik Schunzl (Berlot) je izzval mnogo smeha, prav debra pa s*a bila tudi grof in gdč. 0'ly (Prestorjeva). kakor tudi m'adi baronov sin Franc Pri vseh nastopajočih ie b:lo opaziti veliko volie in veselja do de'a in bi b:,o zelo prav. da bi se domačini malo boli zavedali njihovega truda in v večjem številu posetfi predstavo Nedeljsko renrizo je posetilo tud^ precejšnje število fantov iz bl*žnjek .»b >0 Sobota, 19.: Arsene Lupin. Premijera. E. Nedelja. 20. ob 20. uri Arsene Lupin, repri-za. Izven. LJUBLJANSKA OPERA ZačpIPU ob 2i» Sobota, 19.: Dežela smehljaja. D. Nedelja, 20. ob 15. uri Maseotta. Znižane cene. Izven. — Ob 20.: Carmen,' nova vpri-zoritev. Izven. Ponedeljek. 21.: Vojna in mir. Vprizori tea-terska komorna družba obraznikov. Izven. Dramske cene. »Arsene Lupin«, je detektivska igra v štirih dejanj h. Prvič se je vprizorilo to francosko delo 1910 na slovenskem odru. Takrat je režirai m icral glavno vlogo a. Nučič, poleg njega so sodelovali gdč. Šefrikova, Vintr'«-va. Bi;kšekova. gg. Bohuslav Verovšek, Danilo in drugi. Že takrat je delo uspelo in kritika je rekla, da je sArsene Lupin« prvovrstni repertoarni komad. Vsebina je izredno napeta od začetka do konca dejanja. Le tos je delo popolnoma na novo naštudirano na podlagi novega Skrbinškovega prevoda. V glavnih vlogah nastopajo: gg. Levar, Da-neš, Skrb:nšek, Gregorin ter ga Mira Danilova. Gabrijelčičeva. Slavčeva V ostalih vlogah pa skoro ves naš dramski ansambel. Fredstava drevi bo za red E Prva repriza pa jutri zvečer. TVaterska komorna družina ©braznikov nastop; v ponedeljek zvečer ob 20. v opernem gledališču. Vprizori v inscenaoiji g. Bojana štupice francosko dramo »Vojna m min: V posameznih vlogah nastopijo gdč. Se verjeva, g. Milan Skrbinšek in Bojan Stupica Predstava jp izven veljajo dramske cene. »Carnien« V nedeljo zvečer se poje v na-i' operi Bizetova opera »Parmen« v popolnoma novi. moderni vprizori'.^ v°knlrn je že prišlo v navado, da se v po"»*ijih sezonah starejše opreme bodisi predelavajo ali pa postavMajn na oder v popolnoma novi, sodobni režiii Na ta način se je izvajala lani v Damvdadtu opera sCarmen«. v kateri j«? imel* znana naša rojakinja ga. Mitrovičeva izreden uspeh Za Ljubljano bo letošnja vpri-zor tev opere »Carmen« nekaj povsem novega. Vsi sodelujoči nastopajo v današnjih kostumih. trad;rijonPri drugih osebah mo-eio iskati naročila za to blago sami al' preko svoiih trgov skih potnikov samo na poziv. 4.) Gremiialn« organizacije v dravski banovini naj ostanejo _ _ kolektivne (zakon predvideva strokovna i otvoritvi konkurza. Za konkurznega up-na udruženja); Zveza trgovskb gremijev za v it eija je postavljen dr. Lozovič, ki je bi o imenovanju zastopnikov v odbore obrt-no-nada. jevanih šol. o dodelitvi dohav malim obrtnik, m, o točenju alkoholnih pi-tae iz p'etenih steklenic, o uvrstitvi malih obrtnikov v pridobmnske razrede in o potrebi eksistenčnega minima za pndobnino m o razdelitvi podpor za obrtne nada »e-valne šole Industrij fri odsetk se je lestal k seji ob 11 dopoldne in je razprav' ia! predvsem o vnlivu bančne krize na pašo industrijo, o akciji za omejitev uvoza in za n kup domačega b'aga o trgovinskih pogajanjih z inozemisfvom. o vprašan hi vpogleda v posilovne knjige za davčne namene in o železnišk5 tarifi za les m o^lje. Vsi trije odseki pa so razprav''ali o zborničnem proračniru za 1 1912 Poldne red«tdVTi?tcov dem.«rnib zavodov, da se obrestna mera ne zv;ša. ker bi tako zvišanje zahtevalo tivl? tv-vdražiit^v Vr«d>:*ov in prtssojil. lcar h; rW">n1Mri iT danoeniib ča-«;h težko oKomHli Zato je bilo sklenieno. da oxtane obrestna mera nt hranilne \>ln2enitev* Ab. A. Nede'fa. 20 ob 15 uri »Rdeča kapica«. Otro-Ska predstava. Ob 20. uri »Ptičar«. D. se i* nriče'o za«ed*nie na i nem n*eovor" nredsednika g. Cotarja Bou 5e ZWn'ce r.a TOT Ob »o rforvnM.^ ie r,en'a ie sledn° iz?rnnfl rodilo tainika g 'ropi svojo seio ^^ rWn5Ce. a Knr.atHa \z tajniške^ noroMa povza-n#» Vltpr! co ip vHslo mp,rl rfo r.-^OT-h k nAkifrlrr, r,nVPri9 obrtnega z«Vona o to'ir»o?»nru določb zakona o netoi«'n-' n «.^„„5,, in? t>Vt^rih «t»>Un;c 0 n notrpbi »T^-«'"* rvos«*hno Icrvn-fi-ntp potT. 7-ov O ra^H-Utv- t^ov. > n-wt O ----rrn.r1f>. v ah, o dispenznih in koncesij9tcih prošnjah, Borze 18. decembra Na ljubljanski borzi je danes v skladu z zunanjimi notacijami znatneje popustila deviza Amsterdam (od 2278.16 na 2262.22). Tudi devize Newyork, London, Bruselj, Trst in Praga so več ali manj nazadovale. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Voina škoda pri nespremenjenih tečajih brez prometa. Tudi v ostalih državnih papirjih ni prišlo do zaključkov. Tečaji dolarskih papirjev so ostali v glavnem nespremenjeni. D e vire. Ljubljana. Amsterdam 2258.80 — 2265.64, Biusedj <82.76—785.12. Curih 1097.85 do '10115 rondon 189 7fi—197.26. New York kabel 5629.18 — 5646.18, Newyork ček ooi 18 -ooU 18. Pariz 221 10—221.76. Pra-?a 166 65__167 15. Trst 283.41—289.41. Zagreb. Amsterdam 225880—2265.64. Bruselj 782.76—785.12. London 189.76—197.26, Milan 28^ 41—289 41, Newyo<~k kabel 562918 do 5646.18. Ne\vyork ček 560718—5^4.18, Pariz 221.10—221.76, Praga 166.65—167.15, Ziirich 1097.85-110115. Curih. Beograd 9.05 Pariz 20.1425. London 17.40. Newyork 512.75. Bruselj 71 35. Milan 26. Madrid 43 50. Amsterdam 205.75. Berlin 121.10. Stockholm 98, 0=1o 96. Kobnphavn 97.50. cof';^ 3 71, Praga 15.18, Varšava 57.50, Bukarešta 3.07. Efekti. Zagreb Državne vrpdnotp- Vojna škoda aranžma 256 — 2-r>9 kasa 256 50 — 2S9. za december 256 — 259. 7°/n investicijsko 62 bi.. 4°/» agrarne 30 - 33. G®'«, begluške 38 — 41. 8% Blair 55 50 - 55.75 1% Blair 51 — 53. 7•/• Drž. hipotpk. banka 55 — 60. Beograd. Vojna škoda 255.25. 255.50 zaklj., veliki komadi 257.50 »akli.. 7"'« investicijsko 62 bi.. 4°/o agrarne 29 - 31. 6°/o begluške 40. 39 50 zaklj.. «®/o Blair 56 zaklj.. 7«/« Blair 515 zaklj.. 70Oe« in »Oaa« 360- 380. »2« 346« 255 6 razotavlialepv Nekateri član* so sp udpip*'ii tudi v:,n«kp razstave na vpfe-eeimu v Linbliani in v Beogradu- sodelovat« in razstavili pa bodo tudi n» vinskem spimn v Li»tomeri! 12 »amiaria 1932 frVttia-ina rn Ipkočp poslovno leto sp na snlnono de narnn kr-»o 7n\*a ta 5 Din nrl članu. U<»ototf. ('pno ip bilo. Les bases scientif;ques d'une philosophie de 1'histoire«, ki jo ie ta čvrsti korenjak spisal kot SOleten starec. To delo ki podaja r«*-j»ume njegove filozofije, je nameraval še nadaljevati; zasnovane je imel tri nadaljni« zvezke, ki j.h ie narekoval v stroj vse do zadnjega časa, ko se mu je približala smrt in ugasnil bistri um velikega vidca. socijal-t.-i-ga misleca in naravoslovca. ž njim ie od-?el v večnost učenjak sila širokega obzorja .in vzoren znanstveni pisec, kakor jih ima naša doba le malo. Gustave Le Boti je bil po študijah mediei-rec, vendar se je vse življenje bavil z drugimi rečmi in diagnoza socijalnib stanj mu ie bila vedno zanimivejša od ugotavljanja bolezenskih pojavov v človeku. Za mladih let je veliko potoval, predvsem po vzhodnih deželah. Po nalogu francoske vlade je prepotoval dobršen del Indije in zagonetni Nepal. neumorno proučujoč spomenike davnih narodov in zašlib kultur. Izdal je vrsto pomembnih knjig o starih civilizacijah: "»La Civilisatien des Arabes« (1884). »Les Civi-1i=iai;on de P Inde« (1887) itd. K proučava-nju starih narodov so ga napotile antrojm-loške študije, ki jih ie gojil že kot medici-nec. Na tem področju je zaslovel z delom »Kecherclies anatomiques et matbematiques sur le lois des variations du volume mi »•rane- (1879). Iz proučevanja starih kultur in izginulih ras se je razvilo Le Bonovo pro-dirho zanimanje za socijologijo. Tu se je jotil najmanj obdelanega področja: raziska-val je vpliv psiholoških dejstev na usodo družbe. Mišljenje in verovanje se mu je videlo poleo gospodarskih in bioloških jx>go-jev važen einitelj pri preobrazbi družbe. V knjigi ^Psyriiologie des foules« je Le Bon v marsičem odprl docela nov svet. Pokazal ie življenje narodov in njega psihološke zakone v dokaj drugačni lufi nego n. pr. kak ~>V(jlkerpsycholo£?« Vvundtovega kova. Le Bon je raziskaval poedinčevo psihologijo v zvezi z dušeslovjem množice in razkril vlogo, ki jo imajo množice z imanentno jim psiho v razvoju človeške družbe. Prav letos je minilo 50 let, kar je izšel njegov spis VL' homone et les societes«. ki je prvi pokazal, kako iznajdljiv in novolarski duh tiči v tem socijologu. Poleg knjige »Les lors ])sychologiques de 1'evolution des peuples« '1891) je brez dvoma važna tudi Le Bonova knjiga Dogmes el Opinions«. kakor tudi njegovo bistro razčlenjevanje francoske revolucije. V današnjem času ko se lomijo stare socijalne in politične naprave in ko te množica važnejši, a tudi bolj uvaževani činitelj kot ie bila kdaj ponrej. je Le Bonova skeptična filozofija o družbi vzlic svoji enostranosti čez mero zanimiva. Tako ne bo nihče brez prida in vzpodbude za svoje mišljenje o današnjem svetu prečita] Le Bo nove razčlembe položaja po svetovni vojni >L*evolution actuelle du monder, čeprav bo na mnogih straneh prišel navzkriž s tem skeptikom demokracije, socijalizma, parifiz-ins in drugih danes tolikanj priljubljenih ■lazorov. Vzlic temu. da ie Le Bon odkrival "i zvest no stalnost psiholoških znakov v živ-Tienju narodov, je vendar veroval v globoke izpremembe, ki še čakajo človeštvo. •Lahko torej sanjamo o bodočem človeštvu,' pravi v svoji zadnji knjigi, "ki se bo tako razlikovalo od današnjega kot se današnje razlikuje od rudimentarnih sledov prazgodovine. Gustava Le Bona pa niso zanimali samo človeški odnosi in u«ode, marveč je svojega iznajdljivega duha in prodirno analizo obračal tudi k fizikalnim silam, vneto je proučeval kozmične zakone in zapustil za seboj rezultate, ki jih komaj doseže nadpo- I vprečen naravoslovni raziskovalec z vsem svojim življenjskim delom. Njegova knjiga »L' Evolution de la Matiere« je učinkovala kakor razodetje in marsikak, takrat še no-votarsko - drzen izsledek ali podmena, se danes šteje med obče priznane znanstvene teorije. Velik, genijalen človek je z Gustave Le Bonom zatonil v večnost. — Nova uprizoritev opere »Carmen" Značaj In smisel novega stila v naši operni režiji Jutri, v nedeljo 20. t. m. bo premijera oj>ere »Carmen«. Ker bo zaradi svojevrstne režije in novega Župančič - Štritofovega prevoda po seben dogodek v našem kulturnem življenju, je uredništvo naprosilo režiserja gosp. Krefta, da popišo svojo režijo. Medtem, ko je naša drama v hitrih skokih po svetovni vojni sledila kakor v režiji tako v igralski in inscenacijski umetnosti zahtevam modernega teatra, je ostala opera z majhnimi izjemami v tradicijonalni, okosteneli obliki. Velike pridobitve operne režije Stanislavskega niso pri nas skoraj niti znane, kaj še, da bi se upoštevale. Opera je zir.es raznih umetnosti, toda vedno mora biti teater in ne koncert v kostumih, kakor se ponorčava iz nje Stanislavski Zuani ruski ojvrni igralec Šaljapin pripoveduje v svojih spominih, kako mi ni šlo v glavo, zakaj bi ne mogli v operi igrati prav tako kakor igrajo v drami Shakespeareja. To se pravi: ne peti pri rampi, ampak igrati. »Cim bolj sem se poglabljal v opero Mu-sorgskega, tem jasneje mi je postalo, da je tudi v operi mogoče igrati Shakespeare-ja . . . Čim večkrat sem igral Borisa Godu-nova, Ivana Groznega itd. . . . tem bolj sem bil prepričan, da mora igralec v operi ne samo peti, temveč tudi igrati svojo ulogo, kakor igrajo v drami V operi je treba peti kakor govoriti.« Tako Šaljapih. Sicer pa je stvar jasna: Shakespeare in mnogi drugi so pisali drame v verzih — torej v nenaturni govorici kakor je sicer nenaturno petje v operi — in vendar ga igramo in ne samo de-klamiramo. Prav tako Stanislavski. On zahteva od pevca, da jx>zabi na grlo in pre-ponsko mreno On mora pet:, kakor da govori, ker edino potem bo dosegel resničnost dogajanja. »Večina pevcev misli samo na »ton«, kakor oni sami nazivajo dobro postavljeno in zapeto noto. Njim je potreben glas zaradi glasa samega dobra nota — zaradi dobre note . . Pevci . . ne' znajo lejx> govoriti.1 Zato je po večini lepota njihovega petja jx>-kvarjena z vulgarno dikcijo in izgovorom. Cesto beseda pri petju sploh propade. Toda beseda je bila tema komjx>nistova, a muzika — posledica podoži vetja določene teme. Be seda je kaj — muzika samo kako Osnovna tema — to je beseda — mora biti poslušalci v oj>eri razumljiva in ne samo takrat, kadar poie poedinec, temveč tudi takrat, kadar je tercet, sekstet ali ves zbor . . « Operni pevec mora prav tako doživljati igro kakor dramski. »Zato grešijo tisti pevci, ki si pred vstopom svoje arije Čistijo nos ali grlo mesto da bi doživljali, kakor govori uvodna muzika arije . . . Večina pevcev poje v tem tempu in ritmu, v drugem — maha z rokami v tretjem in čustvuje v četrtem. Da združiš muziko, petje, besedo in dejanje v eno, ni potreben zunanji, fizični temjx) - ritem, temveč notranji, duhovni. Njega je treba čutiti v zvoku, v besedi, v dejanju, v gesti in premikanju, v vsem . .. To so kratki citati izkušenega režiserja Stanislavskega, ki ie s svojo režijo dvignil moskovsko opero nad vsemi svetovnimi. Opera je jjostala pri njem spet teater. Seveda se je moral pri marsikateri stvari komponist umakniti. In zakaj» Zato, ker večina njih komjKinirajo po libretih, ki so jih napisali šušmarji in ne dramatiki. Najboljša muzika nič ne pomaga v teatru, če ni libreto dobro in dramatsko pisan, Prav tako. kakor je za dramo mnogo premalo, če je pisana samo v lepih in zvenečih verzih. Original »Carmen« je pisan z vmesno prozo. To je za interpretacijo preklete važnosti. »Carmen« je muzlkalna drama, kakor bi morale biti vse opere. Recitative je skomponiral Guirand za dunajsko uprizoritev. Vsebinsko so v razmerju do proze, ki jo naj nadomestil-jejo, zelo slabi. Francozi jih Še danes ne pri-poznaio in še vedno igrajo »Carmen« s pro zo in ne z recitativi. Prav tako Rusi. »Carmen« je nastala v dobi, ko je v vsej svetovni umetnosti začel prevladovati realizem. Umetniki so se otresli namišljene romantike in ce povrnili v življenje. (Dostojevski, Tolstoj, Flaubert, Zola, Ibsen itd.) In Bizet sam pravi: »Več realizma, ker namišljenemu miljjejhi se ne morem prilagoditi!« »Carmen« je realistična drama iz sevillske proletarske četrti. Po risanju okolja, kar je bilo za takratne realiste najvažnejše, se da primerjati z Gor-kega dramo »Na dnu«. Premijera je bila tudi realistično opremljena in je zato projiadla, kajti takratno pariško operno občinstvo, sestavljeno iz višjih krogov, se ni moglo sprijazniti s slabo obleko Carmen in njenih to-varišie. Skratka — ni se moglo sprijazniti z njenim realizmom, ki se je drznil pokazati kos življenja tistih, ki sicer v gledališče ne morejo. Danes smo, hvala bogu," že nekoliko naprej —. »Carmen« je ljubavna tragedija m r.e kako zgodovinsko ali špansko nacijonalno delo. Vsi, ki so na njej delali, so Francozi in v libretu se marsikje pozna, da španskega življenja niso dobro poznali. Središče »Carmen:: zato ni kak nacijonalni kolorit,. temveč ljubavna tragedija — torej nekaj povsem ob-čečloveškega. Zato je razumljivo, da so igrali n. pr v Nemčiji »Carmen« v modemih oblekah. — Zakaj bi to bilo kaj posebnega? Tudi Ibsena igramo tako, a vse se godi danes, ker je najvažnejše tisto, kar je »ob-čečloveškos in ne lokalni koloni Znana nemška uprizoritev »Carmen« je v Darmstadtu, kjer igra glavno ulogo bivša članica ljubljanske opere — ga. Mitrovičeva. Drug« dejanje se tam godi v baru itd. Rusom je ustvaril »Ca«men« — Stanislavski. Režiral jo ie nekoliko stilizirano — in dramaturško predelano. Osnova moje režije je povsem realistična. Dejanje sem poživil s tem, da sem ga postavil v povojno, nemirno Španijo. Do zdaj se je mislilo, da so vojaki na straži pred kasarno, v resnici je že desetletja v se-villski tovarni nastanjena vojaška straža, ker so delavke vir vseh nemirov. (Glej Ander-son - Neno: Po solnčni Španiji). Jo6e je samo podčastnik in ie v II. d. že degradiran Izhod išče moje dramaturške predelave je Me-rimeejeva novela in original oi>ere s prozo. Tradicijonalna, lahko bi rekel oneretna opre-iria "fcCanuen« izhaja od onih gledališč, ki so po neuspeli krstni predstavi oblekla Carmen ir, tudi druge osebe v lepe obleke, jo prilagodila »višjemut občinstvu itd. Lahko bi iim očitali, da so naravnost potvorila milje, v katerem se mora vršiti vsa tragedija. Drugi primer: Torero Escamillo. Iz njega so napravili nekakega romantičnega viteza v raznih nemogočih kostumih. In zdaj Čuile. kaj pravi španski torero sam o sebi: »Vedite torej... »ni, bikoborc.....izhajamo skoraj vsi iz revnega ljudstva. Ljubezen do bikoborbe in strah pred gladom, to sta povsem sorodni stvari v.. Če bi prišel na svet v premožni hiši in ne ... v revni družini na vasi v pn>-vinci Toledo, kaj bi bil postal? Vse,, kar hočete, samo torero ne . . . Samo dve poti sta bili pred menoj, ali postati torero ali zločinec. Jaz nisem hotel ostati večno siromak. . (Insua: Ženska, torero in bik st 99, 101.) Dragi moji, tako nam je šla vsa romantika po copate; Občinstvu znanega toreadorskega kostuma nikoli niso nosili na ulici itd. Lahko bi napisal brošuro o nemogočih stvareh, ki jih je vnesel v »Carmen« konservativni, danes že okosteneli stari teater. V 'IT. dej. vidimo (že v orig:nalu), da je postala Carmen pevka v beznici Lillasa Pastje. Zato sem prenesel težišče baleta v II. dejanje. Zadnje de-ianje se godi pred enim izmed delov arene, kjer so blagajne in bufetji. Toreadorska oo-vorka za občinstvo ni vidna. Šteje namreč do štirideset ljudi na konjih in oeš. To je iz mi-teriielnih razlogov (statisterija) in zaradi majhnega odra pri nas nemogoče napraviti. Zato navzoči stvori jo špalir tik pred rampo in igrajo, kakor da gre povorka skozi obči-stvo. Ker je nastop Escamillea brez povorke nesmiseln in nemogoč, zato je iz doslednosti Victor Hugo: Notredamzka cerkev v Parizu Prav sto let je minilo letos, kar je dogradil JJugo v prekipevajočem romantičnem zanosu sloviti zgodovinski roman »Notre - Dame de Pariš«. Izšel je v času. ki ni bil za: lepe. umetnost nič kaj ugoden. Pustošili sta vstaja in kolera. Končava la se je revolucija in začenjala reakcija. A kljub največji duhovni depresiji in materijalni krizi je b>l usj>eb lega veledela nepričakovan, ogromen,, popoln. Njegova Merama zmaga je bila sijajna. Knjiga si je naglo osvojila Francijo in 7. njo ostalo literarno Evropo. Kakor je bilo bore časopisje, ki je izhajalo v neznatnem formatu, okupirano z dnevnimi dogodki, je vendar hitelo objavljat, o novem delu najbolj navdušene članke. Kosale so se Revue •ie Pariš, Revue de Drux - Mondes, Mercu-re. PAvenir, itd. Posebno j mladi ni« (Hu70 je bil vodja romantične šole!) so se vnemali za roman. Erituziastščne članke so pisali La-martine. Sainte - Beuve. Mchelet in drugi. Celo nasprotniki romantične struje so morali delo v svojih napadih v mnogočem hvaliti. Edino stari Goethe, ki ga je sicer hlastno prečital, a se je vnemal tedaj le še za 5-sto lepoto, seveda ni mogel odobravati nebrzdane romantične fantazije. Priznal je Hugoju talent in mu je le zamerjal. da je zašel na »nesrečno romantično not«, ni mu pa odrekel zgodovinskega znanja, pripoved-niškega daru in silne fantazije. »Notre - Dame de Par s« je delo trajne vrednosti, ki se čita danes orav z istim zanimanjem, kakor pred sto leti, in je roman 7. velikim literarnim vplivom. V duhu romantične šole je vzbud'1 zan manie za srednji vek in za vse vrste umetnosti: slikarstvo, kiparstvo in zlasti stavbarstvo, katerega nekakšno zgodovino predstavlja. Kulturen uspeh lega dela je bii posebno, da se je začela posvečati odtlej Se veria pažnja narodnim stavbarskim spomenikom. i Noben umetnostni zgodovinar bi ne mogel napisati pariški stolnici lej>še zgodovine, noben slikar bi je ne mogel pokazati našim cčem tako predočlj:vo, kakor je to storilo' Hugejevo j>ero. Orjaška cerkev z okrašenim in ilustriranim pročeljem, ki dviga svoji dve glavi tako visoko navpik, ki jo obdaja toliko nepremičnih kamenitih pošasti, ki ima kakor oči plamteča okna in rozete, v kater done zvonovi, kakor bi hoteli razodevati človeško dušo, je nekakšna glavna oseba te knjige; prav.kakor bi živela; živa njena dekoracija je. Samo pesniška Hugejeva duša je lahno dahmla v roman življenje tej veliki postavi, ogromnemu delu človeka in naroda. stvaritvi, odeti v obilne kiparske umotvore. Vsak njen kamen ie list narodne zgodovine in list znanstvene in umetnostne zgodovine sploh. In kdo bi mogel zgraditi in predooitj sred-nieveški Pariz z večjo točnostjo, mu izkopati stare hiše točno po barvi in. obliki, zarisati njegovim zgradbam topografske meje in ua prepreči z neznanskim labirintom njegovih ulic Njegov Pariz zaži vi pred nami v gran-diozni celoti kakor tudi v podrobnostih in nas nazadnje z mogočno simfonijo vseh svojih zvonov naravnost očara. Kateri narod bi ne bil ponosen na delo, v katerem gleda svojo prošlost. moralo, ovi-lizaciio. naivnost, praznoverie, ceremonije, psihologijo svojih prednikov? S tem romanom je Hugo mojstrsko odkril docela neznani srednii vek v vsei njegovi goloti. Ogromno stvaritev je postavil v tsti svet šele. ko ga je sam v vseh smereh raziskal. Predelal ie vse zgodovine, kronike, listine, zapisnike, račune, inventane V njem ie skorai vse resnično ali vsai verjetno: vse se v njem ujema z dobo: obleke, ki jih nosijo junaki: pesmi. k'. jih po'"o; denar, ki iim žvenketa v žemi. Celo njih imena ni«o izmišljena: arhi-dijafron Claude Frollo ie živel." njegov bratec Jehaa.je/ žive^ Jlihael. Gik>rne^. Izabela.. Thierry sta živela; da ne omenimo bedne figure dramatičnega. in satiričnega pesnika Petra Gringoira. • Razplet romana samega je fi ja jen. V uvodu zapisana grška beseda »Ananke« (usoda) je pisatelju osnovna nit in mu neusmiljeno-preganja vse simpatične osebe in par-donira samo indiferentne. Pozna se, da je imela tedaj 1'Ecole du desespoir (šola obupa) gospodujoč vpliv. Notre - damska cerkev vzgaja na zunaj pošastno pokvečeno, na znotraj pa plemenito btje z angelskimi vrlinami, zvonarja Qua-simoda: ona gleda notranje boje arhidjja-kona Clauda Frolloja, k' se mu oglaša kn in ga »grabi usoda«: ona sprejme v zašč to po krivici na smrt obsojeno, v tragični ljubezenski zmoti živečo nedolžno krasotico Esmeraldo. Tragika dosega vrhunec, ko se sporna Esmeralda s svoio: šestnajst let pogrešano materjo. Spc&bmico iz »Podganje luknje«, prav tedaj.v.ko pridejo ponjo vojaki, da jo odpeljejo na visjfce. Posebno Quasimodo in Esmeralda sta popolnoma izvirni kreacij, ki imata malo pn-merov v literaturi. Nastopi in samorovori pesnika Gringoira so ena sama posrečena satira Vihravi stotnik Phoebus. razvaieni diiak Jeban, Claudov brat. in nazadnje krvoločni kralj Liudevit X'I. ter niega krvniki in sodniki, vsi ti značaji po kakor izklesani. Potem pa. s kakšno silo slika Hugo grandome prizore* podsta-vo misterija. vol tev norčevskega papeža, napad beračev na notre damsko cerkev, da rešijo svo'o Esmeraldo. in Ouasimodovo obrambo! Pa koner! Nad njim so se Ilugo-ievi nasprotniki naiboli zgražali A čeprav pretrese človeka Qua» modova in Esmerald«-na smrt do mozga, ie vendar za Ouas:moda prostovoljni skupni grob z EsmeraMo tako veh'?asten. da se vtiane bralcu globoko v dušo ter ob snominn nanj še ovano in moderno iz\-edeno kompozicijo, če ne bi molila mezga v ospredju: zdi se. kakor da sta narejena iz lesa in postavljena pod teraso Škoda, da je Jirak razstavil tako malo. — Kiparstvo je zastopano samo z Ravnikarjevim osnutkom spomenika kralia Petra. Kdor se more navdušiti za avtorjevo misel, svobodna mu volja: pisec teh vrstic bi si želel kaj drugega. Ti krr*l-i pregled mariborske rarsfave nima večjih pre*enzii nego podati bežne vtise, ki jim je merilo zgelj individualni okus. Vsekakor je želeti, da bi se mariborski umetniki še tesneje strnili in se po- j zneje grupirali tudi po sorodnih umetnostnih stremljenjih ter se tako uvelimnli v slovenski umetnosti tudi v kvalitetnem pogledu. Samo tako organizirani si bodo nri n"elka«r. Ta vljudnost ie gotovo samo spodobna nasproti ženski njenega kova.« Jean de la Fontaine, Basni. III. knjiga. Prevel Ivan Hribar. (V samozaložbi. V platno vezan izvod stane Din 43.—.) V večeru svojega življenja, na odmoru od dolgoletnega političnega dela se je g. Ivan Hribar polnil prevajanja največjega klasika pesniške zvrsti, ki se imenuje »basen«, Francoza Jean,na de la Fonta:nea. Njegove bisni so ena izmed redkih stvaritev pesniškega duha, ki ji niti stoletja z vsemi svojimi izpremembami socialnih in kulturnih pogojev človeškega življenia ne morejo vzeti nrvotnega le^Va in bleska, ^kaj morala, ki jo je La Fontaine vnle-tel v svoje gibone in vsekdar mnene verze, se pretežno t:če onih strani človeškega zivjenia. ki jih ne mor-Mo izpremeni.fi niti največje revolucije. Basni Jeana de la rontamea so potemtakem pesni'ko delo, k' soada v literarno zakladnico vsesa človeštva: v nj h je zmanie. modrost, leno ta. ...'retl,m zvezkom ki ie nedavno izšel v l'cni opremi, je Ivan Hribar nodiril S'o-vencem celo+ne ba«mi »eoa velikega klasika. ki je našel naibo,Hše«a učenca, kakor se mm zdi. v Rncn Krvlovu. Kni'«i je do-d=il prevajalec daljši u^d. v katerem nas «eznani* z življenjem La Fontainea. zaradi popolnosti pa je nrevedel še njegov •»ms o Ezonu piscu prvih basni, ki je on. J^kor vse ka?e bisnrvsUvna osebnost Ko-'ko ie nrevaialcu irsne! ni^«ov slovensJri La P a Vi e. na i s^ijo kritiki nsčih književni revij, tehtajoč d^bre in sVbe strani Hribarjeve prer>°snitve. Mi samo opozarjamo na to zaslužno delo. ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar Ljubljansko šahovsko življenje je sedaj osredotočeno v akademskem klubu, ki se je u taboril v »Narodni kavarni«. Njegov turnir d Božičem bo končan. Ulita borba se je razvila v t eni mladem turnirju. Po devetem kolu sta vodila gg. L. Gabrovšek in Milan Vidmar ml. Nedvomno Sta Iiajjaoja zastopnika najmlajše naše šahovske generacije. Akademski naš šah ~>a je sploh zelo lepo vzklil. Celo vrsto močnih igralcev nam je dal. Prav gotovo nam bo dal tudi mladega šahovskega moj-ska. V širnem šahovskem svetu pa je zavladala tii I.n a. Svetovna kriza je zamorila tudi šah. V Ha&tingsu bo sicer tudi letos božični turnir. Angleži žilavo drže svode tra-d.ieij njti pa nedvomno nerodno, zelo od rok. Kako naj S'"1 pri kop lje do črnega kralja? V •v trt-h kratkih potezah! če si pozicijo pazljivo ogledamo, bomo našli več zanimivih možnosti. Trdnjava gre ->hko na a-linijo. na pr.: Tg3_go—a5_al. T>ruga možnost l>i bila: Tg3—g5_b5 in Tb3—bi-}-- V oči nam sili tudi zasedba ' linije s prosto trdnjavo. Zato potrebujemo ■Ive potezi. V tretji bi potem skakač lahko dal mat na dS, ker mu trdnjava odvzame skrb za kmeta na c2. Ista ideja se pa da uresničiti tudi na drug način. Trdnjava se lahko postavi na Bfdd kralj se nato umakne na fl in kmet na e2 je zopet zavarovan. Skakač ima tudi v tem primeru zadnjo besedo. £ Vse to pa ni tako preprosto kakor se zdi. Poskusimo najprej prvo ddejo, napad na a-liniji: 1.) Tg3—g 4 ? La7—d4! Pot na a-llnijo je že zaprta, če vza.me trdnjava lovca, je črni pat. če ga vzame kmet, je črni prav tako pat. Napad se je torej že ponesrečil. Poskus 1.) Tg3—g5 se razbije na odgovoru 1 ) _ — — La7—b6!" Lovec moti vodno Problem ima svoje skrite neprijetnosti Zelo podobni so lovcev! manevri proti poskusom trdnjave utaborit! se na c-|;niji. Prav za prav preiprečutje lovec vedno hkratu napad na a- in na c-Iiuiji. Ka.ko pa je z zadnjo, zgoraj skicirano i leno? Tuni to je treba poskusiti: 1.) Tg3—g2 ? La7—d4! 2.) Ke2l_f1 ^cM_b2! Napad >e odbit. Vražji problem! Trdnjava na g3 mora vendar začeti svoje manevre po g-liniji. Nobenega smisla ne bi imele poteze na f3 ali pa na h3. Kombinirati bomo morali več napadalnih možnosti. Predvsem pa borno morali lovca krotiti na bolj premete^ način Poskusili smo poteze na g4, go ln g2. Ostanejo nam še polja g 1, g6, g7 ln g8. Oglejmo si jih! Nt gl trdnjava premalo grozi. Napadu ne koristi tam dovofj: 1.) Tg3—gl? La7—c5 2.) Ke2__d3 Lc5Xe3! črni se je zopet reši!, čim poskusi beli kralj ščititi kmeta na c2, je skakač ob važno polje d 3 Na 1.) Tg3_g6 ali g8 odgovori črni LaT — b>> oziroma bS. Lovec je v obeh primerih zaradi pata nedotakljiv. Obakrat pa čuva a- in c-iinijo. Silno je spreten in napadalcu neprijeten. Očividno imamo samo eno pravo potezo: 1.) Tg3—g7!! ___ Kaj grozi? Nič in vse. Boli .prepušča črnemu neprijetno izbiro, črn! naj pokaže, kam bo lovec krenil. Po lovčevi poteza si bo šele trdnjava izbrala pravo pot. To je ideja. Lovec se mora krotiti sam! 1-)--_ LaT—b8 2.) Tg7—b7! poljubno 3.) Tb3—bl-f- in mat To je oil napad na b-liniji. 1) — _ — LaT—>b6 2.) TgT—1>7 Lbti_poljuba« 3.) Tb3—bl-f- jn mat. Zopet napad na b-liniji. 1.) _----La7—c5 2.) Tg7—c ,. Lco—poljubno 3.) Sel—d3 + fin mat. To pot si je lovec Izbral napad na e-linlji. 1. )--_ 'La7—d 4 . 2.) Tg7—d7! Ld4_poljubno 3.) Td7—idl-f- in mat. . Zanimiv napad na d-liniji. 1. )------La 7 X e3 2.) Kei2Xe-3 Kel_dl 3.) Tb-3—bl-f* in mat. Izredno zanimiv problem, ki kaže novo obliko boja trdnjave proti lovcu. Šport Predavanje o smučarstvu Ker je bilo za prvo predavanje o smučarstvu tako ogromno zanimanje, da mnogo poslušalcev ni moglo v dvorano, je SK Ljubljana s noč. i ponovil predavanje i isto temo v dvorani Delavske zbornice. Tudi topot je bilo predavanje zelo dobro obiskano, dokaz, da je zanimanje za smučar-stvo pri nas res ogromno in da se ta. panoga krasnega športa vedno bolj širi Predavatelj, popularni športni delavec g. An-te Gnidovoc, je v poljudnem, skoraj dve uri trajajočem, predavanju orisal zgodovino smučarstva. podal nekaj momentov iz historijata našega smučarstva. prešel nato na tehniko smučanja in na lepote ,ter estetske užitke tega športa. Med drugim je izvajal: Kljub temu. da je smučarstvo eden najstarejših športov, je v resnici zelo mlado. Ravno letos se bije ogorčena peresna borba med smučarskimi zgodovinarji. Glavno besedo ima švedski profesor. VVieklund. V borbo. ki 6e je; V glavnem vodila med; Finci jn Švedi, so pa sedaj posegli' tudi' or-vežani. Po zgodovinskih najdbah je ugotovljeno, da je smučarsko orodje, to so smuči, stare okrog 4000 let, kljub' temu je pa smučarstvo mlad šport in je baš ?e-daj šele nekako v razvoju. Seveda ne velja to za severnjake, temveč za Nemce, Čehe, Poljake, Švicarje i. dr. Če pa govorimo o razvoju, ne smemo prezreti jugo-slovenskega smučarstva, ki je najmlajšega datuma in ki se je začelo razvijati šele po vojni. Čemu vse to smučarsko gibanje? Čemu to velikansko zanimanje m,'adih in starih za okorne dilce? Je to .noda? je to samo prehoden pojav? Ne! Smučarstvo je potreba, je veren odraz naše dobe, je 6ilen klic po materi pri-rodi. Brez velike reklame, brez agitacije postaja to gibanje ogromno. Temu notranjemu klicu matere prirode 6ledijo milijoni, ne samo intelektualci, temveč fizični- delavci, ki beže od dela in mrtvih strojev v prirodo. Smučar je v najožji zvezi s prirodo, odprt mu je ogromen prostor božje narave, soln.ee in čisti zrak sta mu velika prijatelja. Avtor se je nato na široko dotaknil športa, ki je za nekatere še vedno urobiem in poudarjal, da je res čudno, da se 15 še pri nas najdejo ljudje, ki s kratko potezo perosa ali besede izrečejo čez šport svoj anatema Človek bi mislil, da žara H napadov na pport trpi to gibanje, v resnici je pa baš narobe: razširja se z neverjetno naglico in ne pomaga nič pred to resnico skrivati glavo v pesek. Smučarstvo samo je sezonski šport, ki mu je omejen samo kratek čas pozimi. Narodi z daljšo in Sigurnejšo zimo, zitsti *e-r verni In p«' oni v goratih predelih Alp, j imajoJjoljfe pogoje za razvoj tega športa. ZSnimfvo je, da je srednjeevropsko smučarstvo še zelo mlado in da tu pvd-njačimo Jugosloveni z Blokami. 2e Val-vazor nam je lepo opisal bloško smučarstvo, ni pa povedal, če je bilo domačega izvora ali če je bilo presajeno k nam s severa. Švedski profesor NVi-eklund trdi. da so smučarstvo zanesli k nam Švedi v 30-letni vojni, obstoja pa tudi domneva, da je prišlo k nam iz Rusije. Predavatelj je nato v širših obrisih poročal o zgodovini smučev ter poudarjal, da smo Slovenci najstarejši smučarji v Srednji Evropi. Kompvfcs bloškega rrmi-čarstva, kjer je zibelka našega smučarstva, obsega kakih 3.5 vasi. Ker leži bloška planota kakih 700 do 900 metrov visoko in so tam pozimi visoki snežni zameti, je prebivalstvo prisiljeno, da,rabi smuči za prometno sredstvo Oprema je primitivna: Široke bukove dilce, za streme Ste« Dva para naših smuči 6ta bila poslana tudi v smuSki muzej v Frognesaetern pri Oslu, ki hrani vse raritete smuči ter tudi smuči raznih polarnih raziskovalcev, teko Amuredsena i. dr. Da je pa bloško Fmu-čarstvo zraslo najbrž doma, je tudi dokaz pristna domača terminologija. Predavatelj je nato podal silrko o prvih smučarskih prireditvah v Srednji Evropi, zlasti v Nemčivi ter očrta! borbo m^d tako zvano norveško in li!ienle'dsko borbo glede načina smučanja Prva je zagovarjala uporabo ene ,druga dveh palic. Zmagala je norveška teza. Dotaknil »e je tudi 6m Golob, Svetic, Jug I., Uršič. Petert/n. SK Svoboda (Ljubljana) javlja članom, da je ustanovila zimsko-sportno sekcijo in šahovski odsek. Poziva vse, ki se zanimajo za zimski šport, da se prijavijo pri predsedniku Svobode v Delavski zbornici, I. nadstropje. Prvo moštvo in rezervo nogometne sekcije opozarjamo, da se vrši v nedeljo od 14. dalje reden trening na igrišču ASK Primorja. Igralci morajo biti točno ob 13.30 v garderobi na igrišču. krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VIL čevlji na obroke Salendrova ulica 6 Ce nas ne obiščete zahtevajte potnika NaJa reklama — na?a poštna tHjseJa! peer Vm št. 21400/31—190. * ti > ♦ i* i * « t t ♦ * j » f ♦ i» i * ♦ * : ! t II azglas Volitev senatorjev — določitev volišča V smislu § 23 zakona z dne 30. septembra 1931, SI. 1. št. 408/61, je določila ljubljanska občinska uprava za volitev senatorjev, ki se vrši v nedeljo, dne 3. januarja 1932, da bo volišče za dravsko banovino v Ljubljani v poslopju mestnega načelstva. Dohod na volišče je na Mestnem trgu št. 2. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 18. decembra 1931. 15610 Iz življenja in sveta Dogodki na Daljnem vzhodu Po odstopu generala Cangkajška kot predsednika osrednje kitajske vlade je prišlo do ostrih nastopov nacionalističnih dijakov v Nankingu, ki očitajo vladi slabost v odnosa jih z Japonsko. Dijaki so zavzeli kolodvor, zasedli javna poslopja in obvladujejo mesto. Levo: cesta v Nankingu. Desno zgoraj: novi predsednik kitajske vlade Lin Sen. Spodaj: novi japonski vnanji minister Kenkiši Jošigova Možgani in inteligenca Veliki ljudje imajo razmeroma manjše mali ljudje nego Naziranje, da izdaja visoko čelo ^visoko« inteligenco, je že zelo staro. Znanstveni študij človeških možganov pa dokazuje, da takšna zveza med visokim čelom in inteligenco ne obstoja. Telesno moč je mogoče ugotoviti do neke meje z izmerit-vijo mišic. Toda s samo izmeritvijo lobanje in proučevanjem njene oblike ne moremo oceniti intelektualnih sposobnosti možganov. Misli, ki jih smatramo za rojene za visokim čelom, so prečestokrat produkt možganov v majhnih lobanjah. Byron je imel izredno majhno glavo z nizkim čelom. Možganska masa, ki jo dozdevno nakazuje širina čela, ni zanesljiv dokaz, da je nje nosilec globok in izviren mislec. Razmeroma veliki možgani z manjvrednim mišičnim sistemom so lahko vse kaj drugega nego prednost. Veliki ljudje imajo razmeroma manjše možgane nego mali ljudje. Mnoge osebe, ki so nagnjene k epdlepsiji ali duševnim in živčnim boleznim najrazličnejše vrste, so v fizičnem smislu intelektualno visoko razvite. Turgenjev je imel velike možgane, toda največji možgani, ki so se primerili znanosti do danes, so pripadali zelo navadnemu človeku in drugi, skoraj enako veliki možgani ne« emu slobumnežu. Največji ženski možgani, ki jih je raziskoval dr. Topinard, so pripadali duševno bolni ženski. Mnoga dejstva kažejo da so veliki možgani za človeka lahko vir nevarnosti. Veliki možgani zahtevajo, če hočejo normalno delovati, mnogo krvnega in živčnega nadomestka. Majhni možgani se dado prej oskrbeti s hrano in energijo nego veliki. Preiskovanja so dozdevno dognala, da se dado majhni možgani z vajo intelekta razviti v večje. Ugotovili so, da imajo osebe z dobro razvitimi sposobnostmi običajno podaljšek v zadnjem delu glave namestu v sprednjem. To kaže očitno, da je teorija o visokem čelu z višjo inteligenco v nasprotju s to ugotovitvijo Možgani genija so lahko veliki ali majhni, 'e da potekajo možganski zavoji harmonično, čim več zavojev, tem finejši intelekt. Koliko molekulov je v človeškem telesu Ena sama stanica vsebuje najmanj 64*000 milijonov molekulov, a vsak molekul do 5000 atomov mikrona pa je povprečna velikost atoma. Po vseh teh podatkih, ki se bržkone skladajo z resnico, bi tedaj molekul beljako- Astronomi jo imenujemo splošno znanost velikih številk Toda številke, ki označujejo svetovje molekulov in atomov, so prav tako impozantne kakor tiste, s katerimi navaja astronom razdalje zvezd. Biologi cenijo, da sestavlja človeško telo do 200 bilijonov stanic. Toda v kubičnem centimetru plina je kakšnih 27 trilijonov molekulov — to je še vse drugačno število. Vsaka človeška stanica je zgrajena iz molekulov in raziskovalec L. Snyder se je lotil težavne naloge, da jih prešteje. Vzel je n. pr. stanico V jetrih, ki obsega 75 do 100 kubičnih mikronov; mikron je tisoči del milimetra. Kubična milimeter jeter obsega tedaj. 10.000 do 13.000 stanic. Ker je človeških jeter prilično za 1000 kubičnih milimetrov je lahko razvidno, do kakšnih številk pridemo že kar se tiče samih stanic, ki so "rostemu očesu nevidne, a vidne pod drobnogledom. Staniče vsebujejo kakor živa snov sploh bržkone petino trde snovi, ostale štiri petine tvori voda, ki je tudi bistvena sestavina živega molekula. Po Gautieru in drugih obsega beljakovi-past molekul 5000 do 6000 atomov, njegova povprečna velikost pa je petinka mili-mikrona. Milimikron je tisoči del mikrona ali milijontinka milimetra. Desetinka mili- vine, ki šteje kakšnih 5000 atomov ogljika, vodika in dušika, imel premer 1.75 mi-limikrona. Verjetne je, da je še nekoliko večji, a nimamo sredstva, s katerim bi to lahko ugotovili. Premer jetrne stanice bo 7 mikronov, to se pravi 4000-krat več nego premer molekula beljakovine. V eni sami stanici, ki obsega 75 do 100 kubičnih mikronov, imamo torej nekako 64.000 milijonov molekulov in 300 bilijonov atomov. S temi 300 bilijoni atomov, ki so v skoraj neskončni mnogovrstnosti grupirani v 64.000 milijonov molekulov, se da mnogo pojasniti. Pri tem pa je jetrna celica razmeroma majhna. Celica, iz katere vzklije novo človeško življenje, je n. pr. skoraj 30-krat večja ker meri dve desetinki milimetra. Nje kubični obseg je torej 27.000 večji, to se pravi: v vsako Človeško klicno stanico bi lahko postavili 27.000 jetrnih stanic po 64.000 milijonov molekularnih življenjskih enot in ▼ vsaki teh enot je zopet 5000 atomov. Kogar je volja, naj si izračuna, koliko atomov obsega klicna stanica. Pred gorostasno številko, ki jo dobi, mu postane jasno, zakaj more biti takšna stanica nositeljica dednih lastnosti. Velik požar v siamski prestolnici V Bangkoku je nastal velik požar, ki je uničil okoli 500 hii. med njimi tndi prostora neke inozemske banke. Na sliki: cesta v siamski prestolnici, v ozadju svetovno pagoda Steklena oblačila Iz zelo tenkih steklenih nitk je mogoče stkati neko vrsto svile; doslej so to stekleno svilo uporabljali predvsem kot toplotno zaščito pri parnih vodih itd. Nemški patentni urad pa je podelil zdaj patent za oblačila iz stekla, ki so baje propustna za zdrave ultravioletne žarke. Odslej ne bo več potrebno da se slečeš, če se boš hotel v gorah ali ob morju obsevati — zadostovalo bo oblačilo iz stekla. Koliko je novi izum res praktično uporaben, pa bomo šele videli — in tu bo imela svojo vlogo tudi cena novega blaga. Bencin, ki se ne vname Francoska izumitelja, Henry Bardelle, tehniški ravnatelj zrakoplovbe Aero Union, m inženjer Francois Ferrier, sta odkrila nov kemičen način cepljenja molekulov težkega strojnega olja. Dobila sta na ta način nov bencin, ki se vname samo pod vplivom izredne vročine. Novo kurivo ne potrebuje nobenega raz-plinjevalca. Motor ga vsrka v obliki razpršene tekočine, ki spuhti takoj po vsakem izstopu beta. Osebna letala proge Pariz—London, ki so tri mesece poskušala novi bencin, so ugotovila njegovo visoko kakovost. Novo kurivo bo baje popolnoma onemogočilo vse avtomobilske in letalske nesreče. Grmada, ki so jo polili s tem bencinom, je takoj ugasila. Razbeljeni železni drug, ki so ga namakali v novem bencinu, se je s sikanjem hitro shladil. Tudi dosedanjemu bencinu nevarne električne iskre niso v stanu vneti novo tekočino. Oba izumitelja sta dokaj premožna. Nista prijavila nobenega patenta in sta prepustila izum popolnoma brezplačno javnosti. Novi španski vnanji mini* ster Luis de Zulueta, dosedanji zastopnik španske v inozemskih misijah, je imenovan za vnanjega ministra nove Azanove vlade, ki sloni predvsem na levičarskih strankah Svetniški kandidati Rimska kongregacija obredov oznanja, da visi trenutno 551 procesov za proglasitev blaženosti, ki je prva stopnja na poti do svetništva. Pred desetimi leti je hii o Število aspirantov za svetništvo znatno manjše — znašalo je samo 328 oseb. Poslovno področje kongregacije se je torej znatno razširilo, kar pa še ne pomeni, da se je človeštvo v tem času poboljšalo v toliki meri. Največje število svetniških kandidatov je postavila Italija namreč 271. Za njo pride Francija, ki predlaga za svetništvo 116 »ponižnih služabnikov božjih«, kakor se imenujejo vsi kandidati za svetniško čast. Med temi so trije papeži, in sicer: papež Benedikt XIII., ki je vladal od 1724 do 1730, papeža Pij IX. in Pij X. Tudi tri kraljice so med njimi: Kunigunda, poljska kraljica, je umrla že 1298. Ostali dve sta v sorodu z italijansko vladarsko hišo. Prva je Marija Klotilda, sestra Ludovika XVI. Rodom iz Francije je bila omožena s sardinskim Karlom Emanuelom, ki je izgubil prestol v metežu revolucije. Druga je Marija Kristina, mati napolitanskega kralja. Rodom je bila savojska princesa. Ostali kandidati za beatifikacijo in svetništvo izvirajo po večini iz vrst intelektualcev, med katerimi nahajamo ljudi od vseučiliškega profesorja do nekega postajnega načelnika v Turinu. Predsednikova telesna straža Novoizvoljeni predsednik španske republike Alcala Zamora je dobil posebno telesno stražo za čuvaje predsedniške palače. Na sliki: ministrski predsednik in vojni minister Azena nadzoruje novo stražo Kako se merijo rekordi v aviatiki Stainforthov rekord je izzval revolucijo v določevanju točnega časa Hitrost raznih vozil narašča od leta do leta; z njo pa se večajo tudi težave za njeno točno ugotovitev in kontrolo rekordov, posebno na majhne razdalje. Hitrostne rekorde za letala so do zadnjega merili na najmanjšo razdaljo 1 km. Ko so letala dosegla že tako hitrost, da so bile napake pri določanju z navadnimi urami v rokah najboljših časomerilcev neizogibne, so morali računati samo še z rekordi na najmanj 3 km. Ta sprememba je nekoliko pomagala, toda kmalu zopet ni zadostovala. človek je zmotljiv. Kadar je zaposlen pri računanju tako neznatnih časovnih odlomkov, se te svoje neprijetne hibe sploh ne more otresti. S kronometri, ki so bili v ostalem najpreciznejši izdelki, so ravnali pač samo smrtniki kot vsi. Kar ustvarimo si sliko časomerilca na cilju! V podaljšku traku na cilju stoji z u-o v roki in čaka trenutka, ko bo stroj švignil skozi. Kadar vidi — ali misU, da je videl — aparat na cilju, smukne iz možgan povelje v mišico na roki, da pritisne gumb na kronometru in se ustavi. Brez dvoma je minilo nekaj hipov od trenutka, ko je stroj pretrgal trak in je kronometer — po nalogu človeka na cilju — obstal na gotovi točki Malenkost, toda s to bajno hitrostjo in na tako kratko razdaljo, je velika dovolj, da končni račun od točen. Ker sta na cilju — zaradi kontrole — običajno dva časomerilca, je lahko, da se ta napaka nekoliko popravi ali pa celo — podvoji. Zadnji Stainforthov rekord v tekmah za Schneiderjev pokal je izzval pravo revolucijo v metodah za določitev točnega časa. že s hitrostjo 600 km na uro prevozi letalo 33.3 m v petinki sekunde ali 166 m na sekundo. Stainforth je vozil pri zad- Dva francoska novinarja izginila v puščavi Dva francoska novinarja, Leon Gervil-le-Reache in Roger Mathie, sta se po naročilu pariškega »Matina« napotila v notranjost Sahare, da bi natančneje proučila tamošnje razmere. Iz Maroka sta odrinila na pot z oklop-rnm avtomobilom. Dospela sta do slane puščave med Regauom in Timbuktujem, kjer se začenja področje suženjstva in tam sta neznano kam izginila. Od 1. decembra ni od njiju nobenega glasu. Zadnje poročilo sta poslala 1. decembra po radiu. Javila sta, da so ju od dveh strani zajele tolpe roparskih nomadov. Ker sta izrazila nado, da se jima morda posreči uiti skozi pas pri Regauu, kamor pa nista prišla, sodijo, da so ju divjaški nemarni ubili in se polasrili njunega vozila. Smrt zaradi mraza V Berlinu imajo nekakšno vrste Galje-vico, tako zvano »Laubenkolonijo« in v njej se je te dni odigrala nenavadna tragedija bede. V neki iz desk zbiti kolibi je neki dveletni otrok dobesedno smrznil na deskah. Prebivalci kolibe so tako revni, da nimajo ničesar in si doslej še niso mogli kupiti kuriva. Podpora, ki so jo dobivali iz sirotinskega fonda, je komaj zadoščala za preživljanje. Te dni sta odšla oče in mati čez dan z doma in sta pustila otroka v kolibi samega. Siromaček se j* zatekel v neki kot. kjer sta ga našla roditelja zvečer zmrznjenega. Oče je bil nad usodo otroka tako obupan, da je takoj poskusil izvršiti samomor. Zimsko spanje živali Spanje sesalcev — Umetno zimsko spanje domačih živa« Že leta se znanstveniki intenzivno bavijo z vprašanjem zimskega spanja živali. To spanje se da povzročiti tudi umetno. Le manj visoko organizirani sesalci spe pozimi, a še to je odvisno od zunanjih okoliščin. Tako čini ameriški medvedi v new-yorškem zooju ne zapadejo zimskemu spanju, ker jim za to ni dana priložnost, dočim v mrzlih ozemljih svoje domovine tako trdno zaspe, da se jim želodec stisne v pravcati vozel in živijo le na račun ma-ščobnih rezerv v svojem telesu, ki so pa tudi prav velike. Sesalci se v zimskem spanju zvijejo v kroglo, tako da jim more mrzli zrak čim znanj do živega. Dihanje se omeji na ne- obhodno potrebni minimum, ki znaša pri manjših glodavcih komaj stotinko normalnega dihanja. Srčni utrip pade lahko na osemdesetinko, krvni obtok je tako minimalen, da priteče komaj nekaj kapljic krvi, če odpreš kakšno odvodno žilo. Zimsko spanje je v nekih primerih tako trdno, da živali lahko izrežeš ielo živec in se ne bo najmanj zganila. Izguba teže znaša pa n. pr. pri vevericah do 40 odstotkov. Umetno zimsko spanje se da pri domačih živalih doseči s tem, da jih omamijo, potem jim pa vbrizgajo nekaj insuMna. Mnogi glodavci spijo vso zimo po eni sami injekciji insulina. Strah pred smrtjo Letos je poteklo 140 let od smrti nekoč priljubljenega Giacoma Meyerbeera, avtorja oper »Hugenoti«, »Afri Janka« itd. Pariški listi se spominjajo, da je preganjala skladatelja vse življenje ena misel. Hudo se je bal. da ne bi bil živ pokopan. Zato je stalo v njegovi oporoki- »čim bo ugotovil zdravnik smrt, mora ostati moje telo štiri dni v postelji z nepokritim obrazom. Dva služabnika morata ponoči in podnevi neprestano opazovati, ali se ne bom zganil. V posebnem predalu moje pisalne mize leži osem srebrnih kraguljčkov. Navežite mi jih na roke in noge. Navzoči bodo vsaj tal! zvojenje če bi jim odpovedal« od utrujenosti oči. Razen tega zahtevam, da mi bodo prerezali na peti dan po smrti žile odvodnice...« Kraguljčki so res viseli štiri dni na mrliču, a se niso oglasili. V potapljaškem zvonu 200 m globoko Nov globočinski rekord so dosegli v Sti Margherito Ligurski, kjer so spu^:li potapljaški zvon, napravo inž. Galeazzija 200 metrov pod g?adino. Njegova ".aprava prihrani potapljaču mnogo truda Druga prednost Galeazzijeve naprave je dober razgled. Še v globini 185 m ni rabil potapljač nobene umetne svetlobe. Moge1 je v aparatu Citati na raznih instrumentih brez posebnih pripomočkov. njem rekordu 657 km na uro ali 182.5 m na sekundo. Tej bliskoviti hitrosti človeški živci in mišice niso mogli več slediti. Mednarodna letalska zveza je dobavila že pred leti posebne avtomatične priprave za merjenje časa, toda praktično jih je uporabila prvič pri letošnjih Schneiderje-vih vožnjah — obenem s časomerilci po starem sistemu, že ta prvi poskus je pokazal, da spada stari sistem z ljudmi že davno v staro šaro. Publiki, ki je pri teh tekmah čakala na rezultate, oziroma samo rekorde, ker itak ni bilo konkurence, so razglasili novi rekord (621 km na uro) po ugotovitvi časomerilcev. Dva dni pozneje so s pomočjo avtomatičnih merilnih pri-prov določili oficialno 610 km. In zopet je stroj slavil zmago nad človekom! Kakšne so merilne priprave mednarodne letalske zveze, ne ve nihče. Toda Anglež, so uporabljali tudi pri treningih precej sli-čne, tako da se da nekaj reči o principih teh najnovejših izumov, časomeriiec je v tem primeru fotografični aparat, ki snima istočasno obe zastavici na cilju in aparat, kadar vozi skozi, kakor tudi čas, ki ga je tamkaj prevozil. Kamera je na preži v zavetju tik za ciljem; izločanje je seveda urejeno avtomatično. Dočim ujame cilj in aparat na cilju fotografična plošča, beleži poseben trak po svetlikanju na najmanjše časovne odlomke. To svetlikanje je z električnim kablom urejeno, tako da ga beležita aparata na startu in cilju. Posnetki na ploščah in svetlobni trak ob robu dajo natančno sliko, v katerih časovnih odlomkih je aparat prevozil cilj. S temi podatki je potem izračun povprečnih hitrosti lahka stvar. Te merilne priprave so zaenkrat še redke in zelo drage. Dokler se sistem ne poenostavi, ni verjetno da bi mogla pri drugih vozilih uporabljati preciznejša merila kot — kronometer v rokah navadnih smrtnikov. Tistih neizogibnih hib, ki izvirajo iz človeške zmotijivosti, pa itak ne bomo nikoli odpravili! Požar gledališča V najstarejšem kodanjskem gledališču je nastal ponoči velik požar, ki je uničil poslopje Iz uredniškega koša Skobče. Bogatega moža so našli v njegovem stanovanju umorjenega. Lokalni list je poročal o tem med drugim sledeče: »Za srečo je bil umorjenec deponiral denar in dragocenosti v banki, tako da ni utrpel večje gmotne škode.« Vsak dan sna »Ali slišite, gospod stražnik, to nebeško godbo?« >Na kateri valovni dolžini pa se guglje?« ^ene malim cjiasom t Ženitve. dopisovanja, naznanila te oglasi trgovskega, reklamnega M posredovalnega značaja, vsaka beseda l.— Din Pristojbina za iitro 5.— Din Najmanjši znesek 10,— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za iitro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, fe plačat» ie orisfoihino 2.— Din Pri> ttojbme je vposlati obenem t naročilom Čekovni račun pri Poštni hranilni** v Ltuhliani 11J142 — Teletnr ttevilira 2402 W2 Za od^ooor 2 Din v mtšattmCah SSCaslove tnalih oglasov dobite tako/ po izidu lista o podružnicah BJutra* /t tMariborv, v 'Celji*, p •Vooem m««t»* 9 TŽrhcoliah in na ^««e*t>cafif ki sprejemajo tudi : naročila na male ogiase in inserate. Kovaškega pomočnika e-iaica, s podkovsko šolo. ■vajenega vsakršnega dela. kakor tudi izdelave polj ekega orodja, sprejme ta kuj Jozefina Zupane. Raj henburg. Priložiti je spi i fcevala in navesti zahtevo P-«4«. 5S&93-1 Ekonom Jtl ja i iobrim nspehom dovršil poljedelsko žoln ter perfektnn obvlada sin. venski in nemški jezik v govoru in pisavi, neože njen zdrav in prost vo j-ščšne. dobi takoj službi. Ponudbe na oglas, oddelek »7 a'-a i pod značko >Za Buljiva moč 596« 5S596 1 Perfektno kuharico 6prormem. Naslov v oclas. oddelka »Jutra«. 68925-1 Natakarico r.moSno 8—"0.000 Din kav-c-je. iščem za takoj, da p-frvsanie na račun ali v Tia jem gostilno v prometnem krajn. Naslov v cgl. oddelku »Jutra«. 5ft!>lC-l Učenca f vsaj 2. razredi srednje Pole. s hrano in stanova njem v hiši sprejmem v trgovino- mešanega blaga. Jvmndbe na oglas, oddelek t»Jutra« pod šifro 7,pnr]en in pošten«. 58910-1 Trgovski pomočnik moSane stroke, dober prodirajoč. dobi takoj mesto -v trgovini mešanega Maca Ponudbe r.a oglas, oddeliJc pod šifro »Dober jiomoenilvc. 5is898-l Gosp din jo pridno, snažno, varčno in T>o5teno, vaj-enn meščanske I;uhe ter vseh hišnih del takoj sprejmem na dežel« V štiričlanski družini. Po-ri;dbe z zahtevki na osrl. eddalek »Jutra« pod Šifro ^T-oStena in stalna«. 5?r>" M • Službe išče Mesarski pomočnik in prekajeva/ec. z dobrimi spričevali. 'žče službo za takoj ali pozneje. Naslov v oglasat-m oddelku Jutra 58587-2 Dekle išče popoldansko za.pos'«-nje. Naslov pove oglasni oddelek sjutra«. 5SH3-2 Prodajalka pridna in oo-Stona zače-tni-oa. želi slu-žbo v kakšni večji trgovini. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58911-2 Mesto gospodinje »pre.mit ' tridesetletna inteligentna gospa. Ponudbe na oglasni oddelek -1 litra pod značko »Sujnost-o-ina«. 58470-2 Mlad par Id govori 4 jezike, mož je šofer, žena pa sobarica itd. 'šteta primerno služIm. — Ponudbe na o?lao-l šifro »Fiksum in pro vizfs« 5,W>8-.i Zastonnike r dobrim nastnike 5'ištruktfiria iščem. — Po-n^idbe na oglasni oddelek »Jutrs c pod »Inštruktor«. ; 599S1-4 Avto »Ope!« dvwedežen, zaprt, v najboljšem stanju za 15.000 lin proda Dr -Jerina, Uško. 53684-10 Motorno kolo s prikolic- riarlev-DavM-son, 1000 e.m3, mod. 1927, v brezhibnem stanju poceni naprodaj. Na ogled pri mehaniku J-os. Dcrmota — univerza. 5?823-10 Avtomobile llito"11'1 ^hMvrolet«. T/an-eia i-L-ambda« in mali »Pfugeot«, vse v zelo do brem stan'u ugodno prodam. ali zamoniani za vin —£a vino jamc;i:am Ttf?! dobro- hranjene; vinske, sodu. Mafija--1 A'.n i i č f v i f. t»obl?!»n'a-.-. -Ehina.jskS: št. 37 (vinotoč). . . ,5S9r#. Drsalke za Božič — Jakson-Haineg 165 Din, Eisblume. votlo-brušene 159 Din. V«1 «*t.r-eovima z železnino Fr. ?tupica. Ljubljana. G-ospo-svetska cesta 1 . 59014-6 Kupim Vsakovrstno zteto 00 najvišjih cenah kupuj>-F Čuden Ljubljana Pre šernova ulica 1. &27'7 Kremenovo sveHHko Quarelarope — rabljeno, Sta-ndartmodel. za istosm»r ni tok 150 V., kupim. Ponudbe n3 oglasni oddelek = Ju*ra« pod »Quarzlampe< 58979-7 Kapital Najmodernejše Avto znamke E;sex, prav malo rabljen, poceni prodam. — Poiasnila v oglasnem od delku »Jutra«. 58976-10 ULLL tssemtm Čebulo domaoo, svežo, po 8.50, in sveža jaica po 1.15 razpošilja Josip Lah, Osluševei pri Ptuju. 588S6-6 Marklin 3. skatlje za polovično ceno naprodaj.' Naslov pove oglasni oddeJek »Jutra«. 5S867-6 Stenska ura (pendel) z medenimi • uteži poceni naprodaj na Zaloški cesti 36. Moste nri Ljubljani. . 587il3-6 Vinske sode hramne. hrastove, dobro ibranjene. od. 20—50 hI vsčbinš. ea 12 komadov ugodno prodam. Naslov v iglasnem oddelkn »Jutra« . 58013-6 Otomano skoraj tioto. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 58896-G Gramofon, plošče nove, samo svetovne znamke že od 15 . Din . najjrej. Velika izbira. V nedeljo odprto. Dunajska cesta 38 pritličje. 58990-6 Edjjar Rjce Burroughs; Tarzan, kralj džungle 64 Ostale opice so se stiskale v gručo in ogledovale svojega glavarja. A tisti mah so se Kerčakovi prsti po naključju stilni It okoli petelina. Strahovit tresk je udaril iz cevi! Opice so planile v beg in v divjem strahu padale druga preko druge. Kerčak. takisto prestrašen, a še vedno držeč puško v roki. je skoči! skozi vrata, ki »o se zaprla za njim. ~ kartotečno pohištvo »KARTOTEKA« Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1 Telefon 33-38. 297/8 Kompanjona Slovenca, u" več Vvedenb kemioko poduzeče 11 Zagreb«,. yeliiii-m'^ronje-. tom u čitavoj Ju^o?laviJf' brez konkurence,':' ša, \d-p-gom 100—lSOSifiB- jlt. sigurnost, kapital nosi 40^" iSplaftf' - stakog "m-je-seca. —■■■ Ponude slati na kem. oJjel. Ža-arreb, Radišina 13. 5S907-16 Oblama Plašče za zdravje laborante, brivce itd., j-o piče za natakarje, peke mesarje, kuharje in sorod ne obrti, izdeluje po mer najboljše C. I. Hamann * Ljubljani. Mestnt trg 5t 8 58607-13 Hišo z vrtom z gostilno, trgovino, a.ii stanovanjsko kupim v Ljubljani ali Celju». oziroma tudi okolici, a'i na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod- »782« ' 58732-20 Enodružinska hiša naprodaj ua Celovški cesti. Event. jo oddam tudi. v najem. Vodnikova c.. 54. 56927-20 ParcJa 650 m', vogelna, krasno ležeča ob Bohoričevi ulici ugodno naprodaj. Naslov v ■oglasnem oddelku »Jntra« 58945-29 Parcelo ali manjšo vilo, ozir. hišo v Koleziji kujvim proti ta kojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Dobra stavba 7«. 5S946-20 »Po svetu je vse polno kriz, o njih poroča časopis. Varuška vanj. se zamaknila, na steber pa je pozabila/« Sobe išče Dijakinja išče s 1. januarjem sobico kot sostanovalka k dijakinji, v bližini Resi je ve ali Dunajske ceste. CeaJ. -po-nudbpr'; aa - oglasni oddelfk *JuS?a« pod »Primorka«, 58977-23/a Novo! Novo! Dalmatinski seljaKki po drum na Sv. Petra nasipu št. 43 je otvorjen Vinq po konkurenčnih eenah. črno 8 Din. rdeče 8 Din. belo 10 Din. racija 35 Din in kvasina 5 Din. Prjpo roča se dalmatinski seljak Smučarji! Najlažji, najlepši in naj» krajši dostop- na- Klopni vrh m Pesek je iz trga 3v. Lovrenc, na . Pohorju, ka-mor Vaa .dovede iz postaje za 10 Din avtofaksi Fornezzi, ki čaka pri vla' kih, z.. zaprtimi Ta-Sva,, v o zovi. Pripravno za pritrjevanje srauik. 58767-18 /Lokali Prostoren lokal opremljen z vodovodom tn •elekt-rik-dr oddam v sredi ni mesta. .Naslov v oglas 'oddelku »Jutra«. '58842-19 Lokal s sobo odda Rojina. Kolodvorska ulica 8. 58825-19 Garažo ob Kongresnem trgu .— vozaču-gospodu takoj bd dam Poizve se v trgo vin? Toni J a g e r voga' Dvornega in Kongresnega trga. 5S818 19 Sobo odda Lepo sobo s sepanranim vhodom, centru mesta oddam >2 go ■?podoma z vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. . 58785-23 Sobico lično opremljeno in strogo -eparirano takoj oddam -entru mesta. Piizve se v jostilni »Grajska klet« Mestni trg št. 13. 5829S-23 LOkal iče.m v ceritru mesta. Po nudbe na oglasni -iddo-lek »Jutra« nod šifro »Točnn plačilo 97«. 5S497-19 mK. Krojaško na miome-tnem .kraju v ma liesftfcestti: Pe«vja ugodao p^aTrt; •■P3-i9 Bukovih drv suhih, 10 vagonov-po ' nizki ceni- proda Alojzij- Ja-nežič, Polica št. 88.- poŠta Vi5n'a gora. 589^9-15 Stanovanje Stanovanje •obstoječe iz kuhinje tar '1 ali 2 sob. takoj oddam v Novem Vodmatu, Ribniš.ka ulica 11.- - 58929-21 Stanovanje oddam na Kodeljevem — Ste.pa.nja vas št. 1.12. Poizve se v Soboto in nedeljo popoldne. 58936-21 Dvosob. stanovanje parketirano, s kuhinjo in pritiklinami. elektrika ter vodovodom oddam -takoj ali požnejo v Rožni dolini cesta S/8 — Podr>žnik. 58952-21 Vilo (hišo) dvost-anovanjsko kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »200«. 5897S-20 Hiša z vrtom in sadovnjakom naprodaj, tudi proti, hranilni knjižici Sp. Radvanje štev. 1 pri Mariboru. 59005-20 Nova hiša naprodaj, v Goz-lni ulici št. 47, Pobrežje. pr'" Mariboru. 59002-20 Pohištvo Kdor hoče lepo božično darilo, naj si ogleda moderno jedilnico z orehovih korenin pri D. Lancoš. mizarstvo, Wolfova 12. 5&S23-12 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, v Novem Vodmatu oddam za 250 Din, v Stožicah pa za 200 Din mesečno. Na-s'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5-3975-2' 2 postelji di-van. in 2 nočni omarici, orehov les. popolnoma novo prodam za 1600 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 58824-12 Oprava 1 lepa kredenca, 1 salonska omara. 1 jardiniera z zrcalom. 1 salonska garnitura, obstoječa iz 6 stolov plišastih foteljev in mizice, 1 preproga ter kompletna oprava za spalnico. 1 kuhin;ska oprava, radio etc.. zaradi smrti, po nizki ceni naprodai. Nailov pove oglaeni oddelek »Jutra«.' 58920-1-2 2 stanovanji er.osobno iu trisobno po nitki ceni oddam v Kluno-vi ulici 7 — Kodel;evo. 58972-31 Enosob. stanovanje .prazno, takoj oddam. Na-'slnv pove oglasni oddelek ijutra« 5SSS0-21 Enosob. stanovanje veliko, z vsemi pritiklinami oddam s 1. januarjem za 350 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 58971-211 Stanovanje veltke parketirano sobe, kuhinje, predsobe in balkona oddam s 1. ja.nua.r-jom v Trnovem, Jelovško-va ulica 24. 59013-21 Stanovanja Stanovanje 2 sob. ali večje sobe, ka bineta. predsolve. kuhinje in pritiklin. iščem. V postov prihaja le Bežigrad ali. neposredna okolica. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trije člani«. 58783-21/a OpremHeno sobo lepo in zračno ? parketom. elektriko, posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam - t«koi ali s i januarjem boljšemu go-«podn. Mikec Streliška ul •st 24/11. 58028 Opremljeno sobo s strogo sopari ran i m vh^j ogkitnr odderek' - »Jiftra«.- -' ■ ■ ■ ' 5S914-29- Sobo s separatui-m vho'loim iu, električno razsvetljavo.-' v I nadstr. oddam za 300 Din. na željo z zajtrkom Idrijska 7/1. . 5SM7-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam polog nunske šole. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 56931-23 Opremljeno sobo lepo in veliko, z električno razsvetljavo ter poseli nim vbodom oddam s 1 januarjem solidnemu gospodu, R. B., Rimska ce sta 7/H, levo, vrata 12. 58894-23 Seoarirano sobo z električno razsvetljavo oddam na Poljanski cest št. 51/11 29. 58937-23 Eleeantno sobo s kopalnico, na Miklošičevi eefti oddam takoj "ali pom kot so-' stanovalca z a-li brez hra oe. Souporaba kor»l"ice. Na»lov v oglasnem oddelkn »Jutra«. ,W73-23 Sobo lepo solnčno,. s poseb-" nim vhodom ter elektriko oddam boKši osebi v vil.i na Mirju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 58984-23 OoremUeno so*>o oddam boljši^ gospodični ali goepodu n« Jernejev! eteti it. 8, pritličja, levo. " ......5820!» rl]l Najdražestni pok Ion za Božič 'a Novo -leto. e katerim se hočete prikupi tj svojim ljubljenim . je brc« sum nje lepa kaseta z na'priljubi jenejšimi kozme tičuim; preparati Poglejte st izložhe in očarale Vas bodo krasne, bogate kase te. še bolj pa skrajno niz ke cene. Pa-fumerija tiran. Ljubljana. Mt-slni trg 11. 579'*8-2-! 2 geometra Slovetica v Sumadiii, želi-. ta':; ranega d opi sovan :a z inteligentnima gospodična ma. Dopiso na oglas, oddelek »Jutra« pod značko >Oeo,-. 58899-24 Katera s J.mrnatič na in inteligentna dama b' hols-la družbovati za Božič osami'enefltu S0- lethemu g'»podu. Dopise na oglasni-oddelek; Jutra pod šifro »Sveti več^r«. - , 587C9-24 >/_ Vedno smehliam se Danoa v o-peri — parterna loža!-^ »Dežela smelii1«™«. 58996-24 V podružnici Jutra v Celhi •ie dvigniti sledeča oisma: Du'ber plačnik. Danica— Bfasftfa'.- Gostilna, jliša z -go&tiiuo. Iva« KutSfcrin; - Mi' t ea vdopi.. ' yniai Vam čo. •.ženitev, ..Najpjzoa ka. Nepoškodovani; Odkri-•tosrčflošt 46. Samostojen so^tilničar. .Sigurno 53, Takoj 3. Tako;šen prevzem Trgovec,. Vama, Varen kapital, VeSie mesto ?'o-vejiije. Vestna v deln. Za-čntek. Značajuostv Zmož-ha, .'fSOOOO. Harmonike tzdolpje nove tn sprejema rse glasbene instrumente" » popravilo Jane. Ljubljana Bohoričeva 9 185 26 Pianino Redka priložnost 'za -nakup skoraj novega pianina. — Nizka cena. Naslov v og'. oddelku »Jutra«. 588.58-26 Klavirje in pianine prodaja in posojujo tudi na obroke Warhinek. Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5, v bli--žini Glasbeno matice.; . 58448-26 Pianino lep, čm, po ugodni ceni naprodaj. Poizve se v -trgovini lia Glincah. cestn IX/26. 58959-26 Lep klavir - kupim. Ponudbe na ogla.9. oddeleik »Jutra« psfl šifro ■»Kratek«. 58991-26 Pianino dobro o-hranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58992-26 Krasen črn klavir (Flflgel) z lepim glasom ugodno naprodaj v Ljub 1'ant Gerbičeva ulica 23. pritličje. 5S033-26 Socialni odsek SKJ V zadnji seji tevršilneSia odbora Sokola K3 je bil odo¥ren poslOvrvk sodijalnega odseka sokplske zveze v Jugoslaviji. Naloga socijalnega odseka je, da v glavnem skrbi za pr\ro najnujnejšo pomoč-Sokolom (in Soko-lieam),"ako postanejo brezposelni. Kolikor je v njegovih, močeh, si prizadeva, da preskrbi, zaposlitev po njihovi , kvalifikaciji in strokovni izvežbanosti. 4"r"' Socijalni č^sek skrbi tudi za ubožno sokolsko oinladino, kateri je • potrebno, . da se okrepi v-. -sokolskib letoviščih. Poštenim ubožnirri sokelskim delavcem pomaga, da si ustvarijo tfbsta.rrek. Vdelokrog socijalnega odseka gre tudi ustanavljanje in - vzdrževanje okrevališč za Sokole, ki so oboleli za tuberkulozo. Socii^lni odsek ima. pole? predsednika, ki se volr iMuešd- članov izvršilnega odbora,-še dva člana -iti dve -članici. Podobno zveznemu socijalnem^/od^jeku ee ustanove' socijalni odseki tudi"v vseh. scvkolskih žu-pah in posameznih * driftš.tvjhi Socijalni odsek zvose-upravlja- tddj ^akladš-; dr. Oražna. Pravico gostilne in mesarije. V Dobu St., TI pri I^omžalah se odda za 5 let v zakupa -sa prometnem kraju ob državni cesti ležeča znana Videmškova gostilna, . mesarija, prostori - za vinsko trgovino z vinom na veliko z vsem potrebnim inventarjem, gospodarskim poslopjem, sadnim in z^elenjadniin vrtom, stanovanjem ter mostno tehtnico. Obvezne ponudbe z navedbo mesečne zakupnine referenc -in ogebpih podatkov je staviti pismeno pri sodišču na Brdu do 31. decembra-1931. Pogoje je vpogledati pri sodišču na Brdu ali pri trgovcu M. Rihtarju v Dobu, ld daje tudi potrebna pojasnila Okrajno sodišče na Brdu 15570 1 ■ • ■šivalne m oietilne stroje popravlja in'., renovira Emi Klobčaver • jpeeijalnt me" nanik- LjnMjana. Sv P*r' tr^eata .47.. --Opozarjam / vs-.kega., ki bi še nadalje raznača-1 neresnične vest: o rodbini Bučar — ker bom sodnijsko postopal. Anton Bučar, Dunajska cesta 29.. 58930-51 Preklic Podpisani preklicujem vse neresnične, besade,-- katere se je govorilo- .zoper^Pran-<-a Š k e 'r'-l,- tra4;santa na Viču. Ivan Tekavec. 5=985-31 Zdravstvo ■■■ Brezplačno popularna znanstvena razpršiva: .Kg.k<> se povrne ta ■'jtifafnizdravje, • - W rljeva k. i do podpore iz nje imajo ubožni narašeajniki in narašcajnice, katerim je podpora neobhodno potrebna., bilo iz kateregakoli razloga, kakor n.' pr. za šolaiije. zdravljenje, obleko, hraiio itd., in eo najmanj; leto* dm že včlanjeni, v sokolski organizaciji.-. Podpore podeli izvršilni odbor Sokola .' K J. a razdelijo * se na sot-olski oraznik 1.: decembifa: Sokol Ljubljana — šiška. Telovadmc-a 'osnovne' šole V Šiški, kjer se je: vršila! 1. decembra .popoldne.slavnost ža, naraščaj in . deco, .je bila dnevu primernp. okrašena in ozaljšana z vend."V njco se je zbralo. okoK '250 naraščaja in dece, večje'število staršev in članov- društvene uprave e starosto br.. , Zakotaikam na , čelu. ; Slovesnost- . je otvoril a s petjem' državne himne nato je br" načelnik ■ nagoivoril rnladino. Vrstile'so se deklamaaciije in govori' nar^čajhiikor la deee, katere je mladina res dovršeno pr odnašala. štirim narflščajnicain in narašča^nl-kom so bile izročene diplome, katere so s? priborili pri tekmah na šokolskem žletu' v Beogradu Ko je mladina še zap e!a • sokol sla> miladitosko pesem, je, bdla ljubka svečanost zaključena — Žvečer je'bila v salonu .'^-stiitae Keršič proslava za člane Ln Članice "Velikii fe-alon, do zadnjega kotička na^olnoeja ja bij okusno in- res lepo dekoritrain: 'SlaTit-nost je, otvoril-starosta, br. Zakotn.ik.- s.ipri-mernim nagovorom, sokolski orkester je zaigral sokolsko koračnico, pod starosta br. Jesih Jakob je vznešennh besedah orisal pomen .1. decembra in pot do uedinjenja. ter žel burne ovaci-je. Pevci Narodne čitalnice v šiškl so zapeli državno himno, sledilo je čitanje posla,niče br. Gangla. Ko je starosta pozval članstvo k slovesni zaobljubi, se je dvignila množica ljudd vseh starosti in ipoMIcev obojega spola k .prisegi. Nastopil'je zopet .pevski ztoor, nakar, je načelnik raadeliil članom in članicam diplome s so-kolskega zletsa v Beogradu ob iprilik; tekem virst m posameznikov br. Berdajsu Rudolfu, Pi&ipčfiču Ciriiu, Mravlji Ivanu in s. Miioki Novakovi. Po razdelitvi diplom so nastopali pevci, gosla, solo in klarinet šolo s Sipr emljevan j em klavirja Vse točke so. bile iLzvaaaae dovršeno in občinstvo jih je nagradilo z burnim ploskanjem. Sledila je" presta zabava ob zivoknh .pridnega sokolskega orkestra, ob ua-i ločitve pa so se vsi. zadovoljni... razšli. Sokolski glasnik prinaša uvodnik o vprašanju sokolskega tiska in njegovega širjenja, br. Kušar razpravlja o »Društveni upravi in delu v Sokolu«, tema, ki marsikje postaja predmet diskusij, zlasti tam, kjer so v upravah ljudje, ki niso prišli skozi telovadil co in ne poznajo sokolskega dela s prave strani: Br. dr. Mrvoš je napisal kratek vzoren nagovor o važnosti sokolskega tiska. Lep članek je posvečen 501etnici pisatelja dr. Ivana Laha. Daljša je razprava br. Bogičeviča s-Med vrsticami . . o statistiki Sokolstva, ki obde^ lpje na osnovi prvodecemer. izjav župnih sta* rešita ' tn Stehta SokolstVa nekatere ^tfhttive^pfijČleiiiev- V uradnem delu sa ^prav -tSKsodšč pif društvih in župah, pravilnik fonda dr." Oraž? ma, poslovnik društvenih socijalnih odsekov r,n tolmačenje določb o od noša ju sokolskib strelskih odsekov iu čet napram društvom. Slede poročila žup in društev. Župa Beograd je uspešno zaključila pred-njaški tečaj, /ki je -številnim udeležencem skoraj vseh društev nudil res bogato tva-rino. Tečajniki so absolvirali tudi plavanje v beograjski plavalnici, znani naš strokovnjak br. Lavrenčie pa jih je seznanil o vodstvu deč.jih oddelkov. Ogledali so si tudi lutkovo predstavo, kraljevski dvor itd. KOBILA lepa .živak in.polkrita kočija, kompletno sedlo in 2 konjski \-pre-gi NAPRODAJ. — Le resni reflektanti naj se oglase v gostilni Košak, Ljubljana, —-Krekov trg. - 15509 Otvoritev restavracije „LISCE" v Ltscah St; 17 pH Celju Je bila 15. decembra. V restavracijskem ©bratu služijo 4 veliki, lepo urejeni prostori. Dalje nudi gostom priliko za večdnevno bivanje sedem krasno ležečih sob z 20 posteljami. — Kuhinja, klet in lastno gospodarstvo, bodo nudili gostem vse najboljše na razpolago. — Za obisk se priporočata 15614 ERVIN in EMILIJA PETRIČEK SAMO Tes volčje pasme, se je zatekel. Lastnik naj -se oglasi na naslov: A. Gajser; Zaloška ces ta št. f<5 •— ni t d 12. i!i .14. uro. ■ 58951-27 MESTNI TRG 24. Mlad pes doherraan, 2 meseca star ugodno naprodaj za 200 Din. Radvanjo št.' 1 ' pri Mariboru, . -59001-27 Izgubljeno Damsko torbico lakasto, sem izgubila od klavnice do Grabljevičeve ulice 6 (za tovarno Zmaj o"h frnartinski ccsti). Naj ditelj ce naproša, da...jo proti nagradi odda" i?1o-tam rf* Občima Ljubljana Mestni' pogrebni "zavod y ft%izmerni' žalosti in globoki potrtost! naznanjam vsem sorodnikom) prijateljem iin znancem tužno vest, da je moja Srčno ljubljena in-tiefKH zabnk sdprp^jj. go^ra. ^ — j h roj. Usnjata rokavica e-bila izgubite n a" .fia BorS-triikovom trgu. Naj» ao i pbzn&li bl£go peK«Qniqbt pfo»tn,? da je cAd-anijo v trajnem spominu.: > ' c J \ .^.'SJ V':,'V . ." / -..-GiaaHSiMt tay»žai. ^taJ^l^^^^p^TO.^^; KLEMENT BE3LOV9KT, graseak, soprog. in ostali sorodniki. . v ia-. - : t* r dvorišče. cesti ; C. Schmitfl: 38 Mesto mrtvih v Jukatanu Besede so bile tako tihe, da v tistem trenutku nisem vedel ali jih je sploh izrekla. Po Violin i h pripravah sem videl, da bi me radi tndi tukaj delj časa zadržali, nego morem ostati; zato sem kratko rekel, da sem prišel samo toliko, da napovem za drevi sebe in Irido v goste in da Kamila nekaj vprašam. Spremil me je do voza. »Čuj, Kamil, povej mi, aJi imata številki 13 in 20 v življenju Majev kak poseben pomen?« Začudeno me je pogledal. Menda se ne misliš začeti ukvarjati z učenimi študijami? Seveda nomenita ti dve številki nekaj važnega. Iz dvaisetarice tednov po trinajst dni sestoji leto tega rodu. Ali si zdaj zadovoljen?« »Najlepša hvala! Tedaij do drevi!« Hitro sem odbrzel proti Welleslejevi vili. Dogovorjena ura še ni bila minila in Iris me je sprejela z besedami: »Veseli me, da ste tako točni, gospod Stornish.« Odvedla me je v salon. Spotoma ni rekla niti besedice. Očividno se je bilo nekaj zgodilo. Vsa lahkotnost in površnost njenega vedenja je bila izginila. Njene jasne, višnjeve oči so gledale resno, da, skoraj žalostno, ko mi ponudila stol »James mi je povedal, kaj ste tam doživeli. Prosim vas, povejte tudi meni — vse, od trenutka, ko ste se odpeljali, pa da vrnitve.« Ustregel sem njeni prošnji, kolikor sem mogel, čeprav me ni zelo veselilo, ker sem moral ves čas skrbno paziti, da ne bi s kako besedico pokazal, kako dobro poznam Nedove prave namene. Očividno jo je bila Nedova smrt hudo pretresla in nehote sem jo vprašal: »Gospoda Mortona ste najbrže dobro poznali?« »Da, dobro sem ga poznala,« je odvrnila, »saj je bil mnogokrat pri nas. James je imel z njim skupne kupčije. Strašno je, ako mora človek mlad umreti____Jaz ne bi hotela!« Stresla se je in njene oči so se tesnobno uprle vame, kakor da bi me prosila pomoči. »Vendarle bi bilo bolje, da vam ne bi bil ničesar povedal,« sem rekel. »Zelo vam je šlo do živega.« »Čigav je ,E zdaj?« »Samo Jamesov. Oh, da ne bi bila nikoli videla te nesrečne ladje!« »Ne,« je nemirno dejala, »bolje je, da vem.« Zelo pobita je bila videti; da bi jo razvedril, sem ji pozno popoldne ponudil, da se peljeva v clauderiški grad na obisk. »Morda bi lahko spet nekoliko plavala,« sem dodal. »Plavala — ne! A Kamila in Violo lahko obiščeva, da.« A videti je bilo, da niti to sredstvo ni zaleglo. Noč je bila lepa in topla. Sedeli smo na terasi. James je bil prišel proti večeru za nama. Pogovor se je sukal okoli Violine svatbe. Vsi so se udeleževali veselega čebljanja, še stara gospa se je nekoliko zdramila iz svoje tihe udržanosti — le Iris je bila molčeča in resna in čutil sem, kako se je njen pogled časih opazujoče upiral vame. Obšlo me je prepričanje, da je le na pol verjela moji zgodbi — da sluti resnico — in da čuti nevarnost, ki razpenja svoje nevidne mreže okoli Wellesleyeve hiše. Potem je morala biti sama kriva — vsaj delno sokriva Jamesovih in Mortonovih zločinov! Prej nego po navadi smo se odpravili spat. Če si tako dolgo prenočeval v travi, ti je prava pernica za izpremembo kaj dobro došla. John me je moral drugo jutro dokaj dolgo buditi iz spanja. Ura je kazala že šest. »Vraga, John, ali se ti meša? Rekel sem ti, da me zbudi šele ob osmih.« »Commander Smith hoče govoriti z vami.« »Kaj? Tako zgodaj!« »Da. Ne da se odpraviti.« »Nu, v božjem imenu ga spusti noter.« Southatlantski policijski oblastnik ni bil videti posebno dobre volje, ko je stopil k moji postelji. Podal sem mu roko. »Nu, kako je Mo?« »Klavrno, prekleto klavrno!« »Kako to?« »Nikogar ni bilo!« Sedel sem pokoncu. »Tedaj ste premalo pazili.^ »Premalo pazili!« me je oponesel. »Bila je jasna, zvezdna noč, na vsakem rtu je siala straža, vsa skrivališča so bila polna naših patruljnih čolnov, niti najmanjša veslaška lupina nam ne bi bila ušla. Le njih ni bilo, gospod Stornish, ali razumete?« »Razumem. A zaradi tega vam ni treba obupati. Priti morajo, če ne drevi, pa jutri ali pojutrišnjem zvečer. Do nadaljnega bodite vsako noč na straži.« »Vrag naj vzame te lopove!« je zamrmral in odšel iz sobe. Pravkar sem se hotel obrniti na drugo stran, da bi dohitel zamujeno spanje, ko se je vrnil John. »Gospod Wellesley bi rad nujno govoril z vami. Pravi, da takoj pridite. Zelo važno je, pravi.« Kaj sem mogel drugega kakor vstati? V spalni obleki sem šel v Jamesovo spalnico, ki je bila v istem nadstropju. Našel sem ga bledega, z upadlimi lici, pri odprtem oknu. Tudi on je bil še v spalni obleki. Tako izpremenjen se mi je zdel, tako star in prepadel... In zdajci sem uganil, kaj je z njim: ta človek je bil kokainist! Brez besede je pokazal na sliko nad svojo posteljo. V platnu je tičala puščica. »Deveta,« je zamrmral. Skrivnostni maščevalec je bil točno prišel — bolj točno, nego sem pričakoval. Mislil sem, da se ga je nadejati šele zvečer ali ponoči, in sem imel za ta primer tudi že svoj načrt. Jamesa bi bil posadil na ugodno mesto, tako da bi bil mogel Indijanec samo z določenega drevesa streljati nanj. Na poti k temu drevesu bi ga bila potem z Dickom zaskočila. O vsem tem zdaj v mojo veliko nejevoljo ni bilo več govora. »Ali je bilo okno vso noč odprto?« »Ne, zaprto je bilo. Ko sem se zbudil, je bilo odprto.« frmiata prodaja raznih estankcv polite, baržuna, frarhcnta, sdIIs it.dficznatn& i zmzanUi cenah! ! V,'nedeljo 20. trn. bo trgovina odprla ! ODEJE deke, plašči, obleke, predpasniki, kombineže, trikotaža, nogavice in mannfakturno blago po najnižjih cenah v trgovini Marija Rogelj, LJubljana Sv. Petra cesta štev. 26 15534 * Srčna želja Vaše rodbine je, da dobi za božične praznike ali novo leto dober radio aparat. Nudim za to priliko najmodernejše radio aparate, svetovno znanih tovarn. 3cevni radio aparat na baterije z zvočnikom, akumulatorjem, anodno baterijo za božično ceno Din 1500.— Velika izbera radio aparatov, vdelanih v zvočniku od Din 1.600— dalje. Oglasite se v naši špecijalni radio trgovini 15389 Božična darila V V* V • 0 F V m Prešernova ulica m o Cenjenim posetnikom so na razpolago vse vrste vedno svežih slaščic. Sprejemajo se naročila na najfinejše špecijalitete, kakor razne kreme, sladoled, parfait itd. 15582 Cene izredno nizke! Na novo vpeljana kava, čaj, čokolada. Ob nedeljah in praznikih odprto tudi popoldne OGLEJTE SI V VELIKI IZBERI! »p; Delniška pivovarna Sarajevo IŠČE dobro ohranjen, že uporabljan po možnosti sistema Babcock - Wil-cox, s pregrejevalcem s kurilno površino 135 do 150 m2, 12 do 15 atmosfer. 15463 AFRANA ŠIVALNI STROJI na dolgoročna odplačila samo pri G. Hollander k. d., Zagreb, Martičeva ul. 4 (poleg Borze). Sprejmemo še nekoliko sposobnih zastopnikov. 15340 Specijalna trgovina ROKAVIC in NOGAVIC A. PERKO, Aleksandrova 4. — Pasaža. Nappa podi. od Din 55.— naprej. — Bem-berg svilene nogavice od Din 35.— naprej. Sprejema vse vrste rokavic v popravilo in čiščenje. 15594 HVMANIK nuudl LJUBLJANA, Dunajska cesta la, CELJE, Aleksandrova cesta 1. MARIBOR, Gosposka ulica 17. Zahvala Ob neizmerno tragični izgubi naše predrage hčerke, predobre sestre in svakinje, nad vse skrbne in iskreno ljubljene mamice, gospe OTILUE DOBELŠEK so nam bili v tolažbo številni ustmeni in pismeni izrazi toplega sočustvovanja. Posebno zahvalo smo dolžni prečastitemu gospodu pastorju Miaju iz Celja za njegovo tolažeče ravnanje in globoko občuten poslovilni govor ob odprtem grobu, pevskemu zboru Sokolskega društva št. Pavel pri Preboldu za v srce segajoče žalostinke, ravnateljstvu, uradništvu in delavstvu tekstilne tvornice v Preboldu za številno spremstvo in še prav posebno za ljubko skrbnost, s katero so se zavzeli za osirotelo deco, in vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja na prerani grob Končno se zahvaljujemo vsem sočustvujočim znancem in prijateljem, ki so spremili tragično preminulo pokojnico na njeni zadnji poti in nudili uteho težko prizadetim ostalim. Za pismeno izraženo sožalje pa izrekamo najtoplejšo zahvalo narodnim poslancem iz dravske banovine. Vse pa prosimo, da ohranijo blagi pokojnici časten spomini V Kranja, dne 20. decembra 1931. 15573 RAZGLAS. Urbarska Z. Z. Nedelište imade u svojoj šumi Kuršanski Lug na prodaju hrastovog drva na rastu, sposobno za svaku gradnju u debljini do 30 cm. Drvo odgovara za male šlipere, a osobito za grunholz. Reflektanti za kup toga drva mogu svakim danom dobiti sve potrebite informacije kod Predsjednika Urbarske Zajednice u Nedelišču. U Nedelišču, dne 13. decembra 1931. Zemljištna zajednica Nedelišče, 15569 Predsjednik: Vukšič Andrija. 2a (Razic nudim ravnokar dospela lepa darila, in sicer: lepe moderne lestence v niklu, krasne namizne svetilke iz lesa in kovine ter ampelne za spalnice, dalje: likalnike, kuhalnike, grelne blazine, električne peči, razne grelce za vodo, ku-I ZRE DNO halne plošče, masažne aparate, aparate za NIZKE elektriziranje, čistilne aparate za parket- CENE! na tla ameriškega izvora itd. Se priporoča 15579 IVAN BOGATAJ trgovina z elektrotehn. predmeti LJUBLJANA, Kongresni trg št. 19, poleg nunske cerkve. Žalujoči starši, osiroteli otroci in ostali sorodniki. Oglasi v »Jutru" Imajo siguren uspeh9 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf P»ibnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi r Ljubljani.