* * * VESTNIK * * *
PROSVETNE ZVEZE V LJUBLJANI
Izhaja mesečno. — Celoletna naročnina s prilogo »Prosvetni oder« znaša 8 lir. — Naroča se: Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7.
ŠTEV. 11.	NOVEMBER 19-t1-XX	LETO XX.
Ob obletnici Krekove smrti
je njegov najboljši poznavate lj napisal sledeči članek, ki ga je priobčil tudi »Slovenec« 7. oktobra tega leta:
Med svetovno vojno je umrl Krek. Zato se nam ob obletnici njegove smrti sama po sebi vriva misel, da bi bilo primerno, če bi spregovorili nekaj besed o tem, kaj je delal Krek ob času. ki je bil precej podoben sedanjemu.
Če si Kreka iskal v letih od 1915. do 1917.. si ga najlaže našel v Gospodarski ali pa v Zadružni zvezi. Predvsem v Gospodarski zvezi. Tam je redno delal dopoldne in popoldne kakor najvestnejši uradnik. Ni bil le po imenu predsednik te organizacije, ampak dejansko v velikem in tudi v malem duša vsega podjetja. Kaj je napotilo Kreka, da se je proti koncu svojega življenja v tako obilni meri vrgel v trgovsko življenje? Vodila ga je skrb, da bi spravil v Ljubljano kar mogoče mnogo živil. Če je pa hotel to doseči, se je moral praktično udej-stvovati v veliki gospodarski organizaciji. o kateri je sanjal, da bo postala kdaj še tako mogočna, da bo z lastnimi ladjami dovažala slovenskemu zadružništvu vsega, česar ljudstvo potrebuje. Ne samo tisti, ki so s Krekom sodelovali v Gospodarski zvezi, ampak tudi tisti, ki so med vojno kupovali v tej blagovni centrali ali pa v zadrugah, ki so si nabavljale blago pri Gospodarski zvezi, bodo lahko potrdili, da bi bila brez Krekovega dela pri Gospodarski zvezi Ljuhjana med
minulo vojsko še mnogo bolj stradala, nego ji s tem itak ni bilo prizanese,no. Dobavljal je živila, kjer je mogel in kakor je mogel. Tako na primer sem takrat prvikrat opazil v Ljubljani neke testenine iz pšenične moke v obliki belih kroglic grahove velikosti, ki so jim rekli »itarhoni ja«. Tega blaga je Krek spravil z Ogrskega v Ljubljano na vagone — toliko, da iini je nekoč rekel, da je moral nekaj vagonov »tarhoniije« zopet z znatno zgubo izvoziti iz Ljubljane, ker Ljubljančani po tem živilu niso segli tako hitro, kakor bi bilo treba, da bi se silna zaloga ne bila kvarila. I a skrb, da bi po Gospodarski zvezi spravil v Ljubljano kar mogoče mnogo živil, je privedla Kreka celo v nasprotje z zakonskimi predpisi, ki so regulirali trgovino z živili. Podrobneje o tej stvari nisem nikdar govoril ne s Krekom in ne ,z nobenim drugim, zato morem o stvari povedati samo malenkost, ki sent jo mimogrede ujel. Moralo je biti v letu 1916. ali v začetku leta 1917., ko mi je Krek omenil, tla mora hoditi na sodišče k zasliševanju zaradi trgovanja Gospodarske zveze. Pohvalil je sodnika, ki ga je zasliševal, da mu je šel zelo na roko in da ga je sam opozarjal na zakonske predpise, ki govore v Krekov prilog in na katere se lahko sklicuje. Menda je bila sodniku stvar sama vse prej kot prijetna, pa je nekoč vprašal Kreka, kaj sii on pri tem misli. Krek je odgovoril: »Jaz mislim
na to, kako bodo o tej stvari sodili — čez petdeset let.« Morebiti se bo našel kdo, ki bo o vsem tem vedel kaj več povedati. Meni je zanesljivo ostalo v spominu isamo Krekovo sklicevanje ina sodbo prihodnosti. Krek je tudi sicer rad naglašal, da naj človek ne gleda na sodbo sedanjosti, ker naj ne išče trenutnih, ampak le trajnih uspehov; svet nas bo sodil po tem, ali smo se lovili za malenkostmi, ali pa smo iskali tega, kar je pomembno in kar bo prišlo prav še poznim rodov oni. Kar se tiče Krekovih trgovskih poslov v Gospodarski zvezi, ni bilo treba petdesetih let, da je javno mnenje Kreku obtožbo spremenilo v odliko.
Spregovorimo na kratko še o drugem Krekovem delu med svetovno vojsko, ki v posebno jasni luči kaže njegov značaj: to je bila njegova skrb za pregnance iz bivše Primorske. Tu maramo reči, da se glede skrbi za te siromake nikdo od Slovencev niti od daleč ne more primerjati s Krekom. Marsikaj se je o tem že pisalo. Na-vedimo tostvarno samo nekaj podatkov iz knjižice »Dr. Janez Ev. Krek«, ki jo je napisal Trenta r za desetletnico Krekove smrti. Izšla je v Gorici leta 1928. »iKomaj so (begunci) došli v Ljubljano, jih je (Krek) sprejel z odprtimi rokami in — solznimi očmi. Gospodarska zveza jim je po njegovem naročilu darovala dva vola. Izdal je tudi poziv na Ljubljančane, naj prispevajo z denarjem, obleko in drugim. Krek je tudi takoj posredoval, da so dobili begunci stanovanja po Ljubljani in okolici... Sam je obiskoval begunska taborišča... V Ljubljani je Krek v prostorih Zadružne zveze odprl Posredovalnico za begunce. la je bila izprva informativnega značaja, potem se je okrepila v podporno ustanovo. Imela je dva urada, za Slovence in za Italijane. Obema je bil dr. Krek pokrovitelj in oče, vsak pa je imel svoj odbor... Dr. Krek je obiskoval pisarni ob vsaki priliki, tudi večkrat na dan in je vedno predsedoval vsem sejam. To pisarno so oblegale skozi leta in leta dan na dan stotine beguncev... Ta pisarna je bila
pravi blagoslov za vse naše begunce.
—	Gospodarska zveza je imela tudi aprovizacijo in mesnico. Kako je dr. Krek skrbel za svoje ljube begunce
—	brez razlike za narodnost — tudi s to aprovizacijo. ki ji je on načelo-val. to vedo najbolje begunci sami.« (Str. 61-64.)
Dodajmo še odstavek o Krekovem odnosu do beguncev italijanske narodnosti:
»Krek je naročil dr. Logarju, sedanjemu tržaškemu škofu, naj ima v največji ljubljanski cerkvi, pri svetem Jakobu, vedno vso službo božjo za italijanske vojne begunce v italijanskem jeziku. \ tem jeziku naj jim pridiguje, v tem jeziku naj pojejo itd. ves čas, dokler bodo v Ljubljani. Posredoval je pri škofiji, da se je to zgodilo. Po zatrdilu dr. Logarjevem je Krek vedno rad govoril z italijanskimi begunci v njihovem materinem jeziku in je bil v moralnem in gmotnem pogledu njihov veliki dobrotnik. Po Krekovi smrti je dr. Logar na prošnjo italijanskih beguncev imel v cerkvi sv. Jakoba slovesno mašo za-dušnico z govorom. In cerkev je bila polna hvaležnih Italijanov. Navzoči so bili skoraj vsi, kar jih je bivalo v Ljubljani.
Še to: begunci iz vseh krajev Primorske so sklenili delovati na to, da bodo — ko se povrnejo domov, imenovale vse prizadete občine — slovenske in italijanske oziroma furlanske — iz hvaležnosti očeta dr. Kreka za častnega občana.« (Str. 64-6"5.)
Krek je umrl, preden so se mogli begunci vrniti domov. Lepo bi bilo res, če bi danes v Krekovem stanovanju. ki je ohranjeno nespremenjeno, tako kakor ga je bil Krek pustil, pričalo nekaj diplom častnega občan-stva v italijanskem jeziku, kako je Krek v dejanju izvajal geslo, ki se kakor rdeča nit vleče skozi njegove spise: da smo ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi.
In če se danes temu ali onemu to geslo ne zdi več sodobno, bi Krek pač mirno rekel, da ga zanima le to, kako bodo o tem geslu sodili čez petdeset let.
Nove smernice Pija XII.
Pij XII. je ob 30letnici »Rerum »n-varum« vesoljnemu svetu govoril po radiu. Ta govor je prevedel A. Uše-ničnik in je izšel v 3-4 številki revije Katoliške akcije. Nas najbolj zanima, kakšne bodo naloge, ki bodo nastale po tej svetovni vojni. Zlasti še, kakšnim skrbein bo morala Cerkev obrniti največjo pažnjo. Okrožnica papeža Leona XIII. je podala za dolgo dobo preroške poglede, ki so napovedovali bodoči socialni razvoj. Prav tako se nam zdi. da je Pij XII. v tem govoru tudi preroško napovedal nadaljnje smernice o treh osnovnih vrednotah socialnega in gospodarskega življenja. Te tri osnovne vrednote se, po besedah sv. Očeta, med seboj prepletajo, spajajo in podpirajo, in so: raba tvarnih dobrin, delo in družina. V tej številki si oglejmo smernice, ki se nanašajo na rabo tvarnih dobrin in na delo. o družini pa bomo spregovorili v prihodnji številki.
Raba tvarnih dobrin.
Okrožnica Rerum novarum je razložila o lastnini in o prehrani ljudi načela, ki niso s časom nič izgubila svoje prvotne moči in so danes po 50 lotili prav tako plodna kakor tedaj. Na poglavitno točko smo že mi sami opozorili v okrožnici »Sertum laeti-tiae« škofom združenih držav Severne Amerike, namreč na nepremakljivo zahtevo, »da se morajo tvame dobrine. od Boga za vse ustvarjene, v pravšni meri raztaikati med vse, po načelih pravičnosti in ljubezni«.
Vsak človek kot živo bitje, obdarjeno z umom, ima od narave osnovno pravico, rabiti tvarne zemeljske dobrine. da si dejansko uporabo te pravice bol j podrobno določajo človeška volja in pravne oblike narodov. Te individualne pravice ne more nič vzeti. tudi ne druge, gotove pravice ali mirna posest tvarnih dobrin. Seveda naravni red. ki izhaja od Boga, zahteva tudi zasebno lastnino iin svo-hodni medsebojni promet s kupom in
prodajo in z darili, kakor tudi rav-najočo funkcijo javne oblasti nad temi opravili. Toda vse to ostane podrejeno naravnemu namenu tvarnih dobrin in se ne more osamosvojiti od prve in osnovne pravice, ki daje rabo tvarnih dobrin vsem, temveč mora vprav služiti temu namenu, da se dejansko omogoči. Le tako se bo moglo in moralo doseči, da bosta lastnina in raba tvarnih dobrin donašali družbi ploden mir in živl jenjsko stalnost, ne pa negotovih pogojev, ki povzročajo borbe in zavist in prepuščajo družbo neusmiljeni igri sile in slabosti.
Prvotna pravica glede rabe tvarnih dobrin daje, ker je v tesni zvezi z dostojanstvom in drugimi pravicami človeške osebnosti, Ie-tej v zgoraj omenjenih oblikah trdno podlago največje važnosti, da more izpolnjevati svoje nravne dolžnosti. Bramba te pravice zagotavlja človeku osebno dostojanstvo in mu pomaga, da v pravični svobodi pomljivo zadostuje tisti celokupnosti obveznosti in odločitev, ki je zanje odgovoren naravnost pred Bogom. Saj ima človek docela osebno dolžnost, ohraniti in izpopolniti svoje tvarno in duhovno življenje, da doseže tisti verski iin nravni cilj, ki ga jo Bog odlkaizal vsem ljudem in ga jim dal za najvišji, pred vsemi drugimi dolžnostmi vedno in v vsakem primeru obvezen zakon.
Čuvati nedotakljivost človeške osebe in nje pravice in lajšati ji izpolnjevanje dolžnosti, to je bistvena naloga vsake javne oblasti. Ali ni prav to (iravi namen »obče blaginje«, ki naj jo država po svojem poklicu pospešuje? Skrb za bonnm commune ne daje potemtakem javni oblasti nad občani tolikšne oblasti, da bi mogla zmanjševati zgoraj orisani razvoj individualne dejavnosti, odločati o začetku in (razen v primeru zakonite kazni) o koncu človeškega življenja, določati samovoljno način gibanja v fizičnem, duhovnem, religioznem in moralnem oziru v nasprotju s člove-
kov i mi osebnimi pra vicami in d olžnostmi. in v ta namen jemati ali slabiti naravno pravico do tvarnih dobrin. Izvajati iz skrbi za bon umi oom-mune tolikšno oblast bi se dejalo izkrivljati pravi pomen obče blaginje in vdajati se zmoti, kakor da je človekov »vojski cilj na zemlji družba, da je družba sama sebi namen in da za človeka mi drugega življenja, kakor to, ki se konča na zemlji.
Tudi narodno gospodarstvo, ki je sicer sad skupnega delovanja ljudi v državnem občestvu, vendar nima drugega namena, kakor zagotavljati brez presledka tiste tvarne pogoje, ki se more v njih do polnosti razvijati individualno življenje državljanov. Kjer se to. in sicer stalno dosega, tam je prav za prav narod gospodarsko bogat, zakaj na ta način se uresničuje splošna blaginja in dosledno osebna pravica vseli do rabe tvarnih dobrin v soglasju z nameni Stvarnika Boga.
Iz tega je razvidno, da gospodarsko bogastvo kakega naroda, prav za pravni obilje dobrin, če jih merimo zgolj tvarmo po njih vrednosti, temveč obilje, ki predstavlja in daje dejansko in resnično tvarno podlago, zadostno za dolžni osebni razvoj državljanov. Če bi takšne pravične razdelitve dobrim ne bilo ali bi bila le nepopolno uresničena, se pravi namen narodnega gospodarstva ne bi dosegel: zakaj naj bi bilo obilje razpoložljivih dobrin še tako veliko, če jih ljudstvo aiii deležno, ni gospodarsko bogato, ampak ubogo. Naj se pa takšna pravična razdelitev dejansko in trajno izvaja, boste videli, da bo ljudstvo, ki tudi ob manjšem obilju, gospodarsko zdravo.
Te osnovne pojme o bogastvu in uboštvo narodov se zdi potrebno imeti pred očmi zlasti dandanes, ko se bogastvo in uboštvo rada merita in presojata zgolj kvantitativno, bodisi po prostoru, bodisi po množini dobrin. Če pa namen narodnega gospodarstva pravilno motri, je le-ta luč za državnike in narode in njih delovanje; ta luč bo sama po sebi vodila na pot. ki
ne bo zahtevala ueprejemljivih žrtev blaga in krvi, ampak bo dajala sadove miru in občega blagostanja.
Delo.
Z rabo tvarnih dobrin se naravno veže delo. Po okrožnici »Rerum no-varum« ima človeško delo svoje svoj-stvo: je osebno in je nujno. Je osebno, ker se izvaja z osebnimi silami človeka-poedinca: je nujno, ker se brez njega ne more doseči to. kar je potrebno za življenje: a ohraniti življenje je naravna, težka in osebna dolžnost. Iz osebne dolžnosti dela, ki jo nalaga narava, izvira naravna pravica vsakega poedinca, da mu je delo sredstvo, ki z nji.ni poskrbi za svoje življenje in življenje otrok — tak je visoki ukaz narave za ohranitev človeka.
Pomniti je, da takšno dolžnost in odnosno takšno pravico do dela daje narava, ne družba, kakor da bi bil človek samo hlapec ali uradnik občestva. Zato pristoji dolžnost in pravica organizirati delo predvsem tistim, ki so neposredno udeleženi: delodajalcem in delavcem, šele tedaj, če ti ne vrše svoje naloge ali je zaradi posebnih razmer ne more vršiti, nastane za državo naloga, da posreduje, kakor iu kolikor to zahteva prav ume-vana obča blaginja.
Vsekakor pa mora vsako državno posredovanje v področju dela, če naj bo zakonito in blagov ito. čuvati in spoštovati njegov osebni značaj, bodisi načelno, bodisi glede na meje možnosti. Državne določbe torej ne smejo odpravljati ali onemogočati izvrševanja drugih prav ic in dolžnosti, ki so tudi osebne, kakor so: pravica pravega bogoslužja, zakon, pravica zakonskih, očeta in matere do zakonskega in domačega življenja, pravica pametne svobode pri izbiri stanu in pri odločitvi za pravi poklic: ta pravica, če katera, je osebna iu vzvišena pravica človeškega duha. kadar se z njo združijo višje in neprezirljive Ix>žje in cerkvene pravice, kakor pri izbiri in izvrševanju duhovskega in rodovniškega poklica.	(Dalje.)
Dekliška delovna služba na Finskem
Finska se imenuje dežela tisočerih jezer in dežela temnih smrekovih gozdov. Svetovno slavo si je pridobil finski narod z junaško borbo proti boljševizmu v letu 1939. Že takrat so poleg mož in fantov stavile vse moči na razpolago finska dekleta, ki so bila včlanjena v finski dekliški zvezi, ki je gojila predvsem telesno vzgojo in tudi umsko izobrazbo. Ko pa je Finska morala podpisati mir z Rusijo in je izgubila veliko pokrajin, tedaj so zlasti finske žene spoznale, da je življenje borba, da je človek v tem življenju navezan na sočloveka in da mora biti trpljenje naroda trpljenje vseh. To trpljenje je rodilo lepo zamisel, da je finska ženska organizacija ustanovila delovna središča za dekleta.
Na takih delovnih središčih, katere vodijo absolvirane agronomke. profesorice telovadbe, zdravnice in najboljše gospodinje, se pripravljajo dekleta za bodočo delovno službo. Pouk traja dvanajst ur dnevno. A taki šoli morejo spoznati svojo domovino in njene naravne krasote. Spoznati morajo dalje ljudi, ki žive v dotičnem kraju, spoznati se morajo z bogastvom in siromaštvom, spoznati morajo vse delovno sloje in njihov način življenja, praktično se vadijo v hlevih, kjer molze jo krave, predelujejo mleko v maslo in sir. \ polemtem času hodijo s kmetom zgodaj na polje z rovnico ali moti ko na rami in obdelujejo zemljo. Obenem s takim praktičnim delom se vriše tečaji, kjer dobe dekleta znanje o narodnem gospodarstvu. o socialnih vprašanjih, o književnosti itd.
Nekaka gospodinjska šola traja poldrugi mesec in v loj dobi se mora deklo naučiti vsega, kar potrebuje pri svojem delu kot gospodinja. \ tej dobi se uči pripravljati jedila, prati, likati, pospravljati stanovanje in podobno. A tej dobi se tudi seznani z zdravstvom: o strežbi bolnikov in o prvi pomoči. I ti se uči tudi telovadbe in športa. Pozimi smučanje, poloti pa
plavanje im sprehodi po naravi. Pri vsakem delovnem središču so tudi otroška zavetišča. \ teli zavetiščih se učijo dekleta negovati in oskrbovati dojenčke, otroke, kar je dragocen pripomoček pri pouku bodoče gospodinj o.
Ko jo dekle šlo skozi več tečajev, tedaj pride zan jo doba praktične preizkušnje. Članice odidejo na deželo k tistim siromašnim družinam, kii so pripravljene tako brezplačno delovno nvoč sprejeti. V družini dela dekle vsa dela kot Hišna pomočnica. Služba je spočetka naporna in ravno to hoče doseči nova organizacija. Njena naloga ni samo, da dela v družini, ampak tudi, da družino vzgaja. Lepi rezultati te službe so se kmalu pokazali. Povsod so dekleta z ljubeznijo opravljala težka dela na polju, na njivah in travnikih. Posebno gospodinjo so bile zadovoljne s tako pomočjo. Zanimivo je brati pisma, ki jih od časa do časa pišejo dekleta svojim staršem ali delovnemu središču.
Ni jim več težko vstajati zjutraj ob štirih im krmiti krave v hlevu. Dobro se počutijo, ko negujejo male otroke ali kadar vozijo gnoj na njive. Pri takih prilikah se namreč nauče spoznavati življenje v njegovi svetli in temmi luči. Skrbi in težave preprostega človeka postanejo tudi težave dekleta samega. Na ta način se naučijo spoznavati težave in bridkosti. zato pa bolj razumejo sočloveka, kar je največja umetnost življenja.
Ko se zvečer vrnejo dekleta s praktične službe pri družinah v svojo delovno centralo, jih čaka bogat zabavni program. Tu se učijo dekleta peti narodne in umetne pesmi. Tu se vršijo predstave, igre. predavanja, tu študirajo razne jezike, berejo pesnike in se ukvarjajo z ročnimi deli. Vsako taiko središče ima na razpolago klavir in radijski aparat. En večer v tednu je posvečen zabavi. Preden gredo k počitku, opravijo skupno večerno molitev. Prav tako pričnejo
jutro s skupno molitvijo. Nato razobesijo finsko zastavo med petjem finske državne himne. Ni čuda, da dekleta, ki absolvirajo to delovno službo, odnesejo globoke vtise in so res pripravljene na službo narodu.
Ta organizacija je torej nastala iz l>otrebe. bi sicer v trenutku, ko je 600.000 beguncev zapustilo Kareliijo, zapustilo svoje domove in se iz strahu pred boljiševiki preselilo v notranjost Finske. Ljudstvo jih je sprejelo kot svoje brate in sestre, ki so ostali brez vsega. Brez domov in brez gozdov. Zanje je bilo treba poskrbeti v vsakem oziru. Švedska je poslala tem beguncem na tisoče in tisoče lesenih hiš, katere so postavljati po novih pokrajinah. Ves narod je tukaj sodeloval. Vise sile naroda so se zedi-nile in imele so pred seboj en cilj: vsi na delo za rešitev naroda. Ni čuda, da so finska dekleta za to rešitev naroda uvedla tako imenovano delovno sluižbo, v kateri morajo vsa dekleta od 17 do 25 leta opravljati vsa dela. ki spadajo v področje gospodinje, bodisi na kmetih ali v mestu. Obiskovanje te službe je obvezno za vsa finska dekleta. To organizacijo so si zamislile akademsko izobražene gospe, ki so same sprevidele, da vseučilišče nikakor ne odgrno zaistora, da bi dobile vpogled v težave in bridkosti, s katerimi se bore vsak dan siromašne matere z več otroki. Polog to pomoči so dosegle še drugi cil j, naimireč da so mesto približa vasi, da se posamezni sloji družbe med seboj spoznajo in da ustvarijo na ta način narodno skupnost. Taka ženska delovna služba je postala v sedanji vojni vojna obveznost, s katero finska žena in dekle pomagata in dvigata narodno blaginjo.
Največja prednost te organizacije tiči gotovo v tem, da dobijo dekleta vpogled v drugačen način življenja, kakor so ga vajene zdoma. Bogata hčerka mora prestopiti prag siromašne hiše. Navaditi se mora mestna gospodična na trdo delo. Ni čuda. da je narod potem složen, medsebojno povezan. da so vsi sloji zadovoljni. Taka organizacija doseže, da imajo žene in dekleta popoln smisel za dom. za družino in za gojitev domačih šeg in običajev. Praktično sc je pokazalo, da je ta organizacija v' tej vojni odpravila primanjkovali je delovnih moči. Obenem se ji je posrečilo, da so znižale število brezposelnih ženskih moči. Tovarne so namreč prenehale obratovati in tovarniška dekleta je ta organizacija vrnila zopet domu in družini ter tistemu delu, ki ženi najbolj odgovarja. Ni čuda. da nameravajo to žensko organizacijo, ki je nastala v težkih vojnih časih, tudi v mirni dobi obdržati in izpopolniti.
Poznate Knjižice?
Doslej je izšlo 18? knjižic. To je že kar knjižnica! Tu najdeš poljuden odgovor skoraj na vsa v erslkop ros vetrna iin družabna vprašanja, ki zanimajo današnji svet. Zaradii svoije poljudne in sodobne vsebine iso f^e »Knjižice priljubile povsod, (kjer koli jih poznajo. Pohvalno so se o trojih izrazili najvišji cerkveni dostojanstveniki.
Mod zadnjimi priporočamo te knjižice: Zakaj, Dekletu na pot. Dvojni sad. Za srečo, Mučeniška Španija in za otroke: Dobri otroci. Angelček varuh moj. Moli. Mnoge knjižice so seveda ipošle, dolbi se še Okrog 95 raznih številk. Vse te knjižice lahko naročite iin dobite pri svojih gg. župnikih. — Cena iin naročnina: Cena visaike ipasamezne knjižice je 0.50 liire. naročnina 12 liir, ker izide 24 knjižic letno.
- Naslov: »Knjižice . Rakovnik. Ljubljana 8.
Društvena kronika
Jalenov »Dom« na Rokodelskem odru. V nedel jo 19. oktobra je začela igralska družina Rokodelskega doma novo sezono. Za prvo predstavo si je izbrala Jalenov »Dom«, dramo v štirih dejanjih, ki je privabila toliko
občinstva, da je bila dvorana skoraj polna. »Dom« je sicer Jalnov dramatični prvenec, a je lepo in močno delo. ki ne bo zastarelo. P tri si je pot na vse odre in je ena izmed najbolj priljubljenih naših ljudskih iger. kar ni
nič čudnega, ko vriši veliko poslanstvo s svojo vodilno mislijo, da je dom te-melj vsega našega življenja in zato vreden vse ljubezni in vseh žrtev. Vsi igralc i in igralke so se z umevanjem vživeli v dejanje in svoje vloge kar zadovoljivo podali. Zadovoljivo pravim, ker bi rad nekoliko več gorenjskega obeležja, iz katerega je igra zajeta. Posamezni, na primer I i ne, in zlasti sosed knoniar pa še Angela so bili pa prav dobri. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo igri in tudi avtor, ki je bil navzoč, je bil zadovoljen. Njegovo priznanje je pač najboljše spričevalo za rokodelsko igralsko družino, ki bo gotovo od igre do igre še lepše pokazala svoje zmožnosti. — \ nedeljo 20. oktobra so »Dom« ponovili. Ob reprizi so to in ono pomanjkljivost popravili in zabrisali, kar je avtor po predstavi, ko so se spomnili njegove 50lctnice, igralcem povedal, kako je treba to in ono izboljšali.
Vrhnika. V ponedeljek 27. oktobra je priredilo Prosvetno društvo v svoji
dvorani pester večer »Za vsakega nekaj«. Nastopili so priznani ljubljanski gledališki igralci, kakor papa Danilo. J. Povhe in gdč. Francka ller-čeva. Na klavir je hren kal dobro znatni klavirist. Na sporedu so bile lahke operne arije, humoristične pripovedke, komični prizori s petjem in zelo zabavna zadeva žalujočega potnika.
Dekliška Marijina kongregacija pri Sv. Jakobu je proslavila misijonsko nedeljo 19. oktobra z uprizoritvijo pretresljive misijonske igre »Pesem o božji ljubezni«. Na clramatsko močen in nevsiljiv način prikazuje ta igra tragiko nevernega modernega človeka, rešuje vprašanje krščanske karitas in za konec predstave misijonsko misel, ki je vredna največje žrtve.
Stolna prosveta v Ljubljani je uprizorila 1. novembra igro »Mlinar in njegova hči« v frančiškanski dvorani.
Prosvetno društvo v Zeleni jami v Ljubljani je na praznik Vseh svetnikov uprizorilo priljubljeno ljudsko igro »Mlinar in njegova hči«.
Film
Filmske nagrade na beneški razstavi. \ Napoleonov i sobi v Benetkah je minister Pavolino razdelil letne narodne nagrade za najboljše filme, ki jih daje ministrstvo za ljudsko kulturo. potem pa tudi nagrade, ki jih podeljuje posebna ocenjevalna komisija pod predsedstvom ministra. Izid je bil naslednji: režiserska nagrada Avgustu Geninu za film »Obleganje Alcazarja«. Nagrada za najboljšega avtorja je bila podeljena A m eden Nazzariju za film »Caravaggio«. Za najboljšo igralko je dobila nagrado Alida Valli za film »Mali antični svet«. Nagrado za najboljšo scenerijo so dobili Emilio Cecchi, Mario Soldati, Alberte) Latuada, Mairio Confantind za film »Mali antični svet«. Nagrado za najboljšo glasbeno spremljavo je dobil Riccardo Condoni za film »Caravaggio«. Operatersko nagrado je dobil Arturo Gallea za »Romantično pu-
stolovščino«. Scenografsko nagrado Guido Fiorini za film »Večne melodije«. Nagrado za najboljše kostume Cino Senzani za film »Tosca«. Nagrado za najboljši politično vojaški vojni film je dobila Societa Scalera za film »Možje na dnu«. Nagrado za najboljši dokumentarni film je dobil zavod L. U. C. E. za film »Piloti in pešaki v Sirti«. Nato je grof Volpi razglasil tudi podelitev nagrad, ki jih je vodstvo razstave podelilo udeležencem na devetem medna rodnem filmskem tekmovanju.
Mussolinijev pokal je dobil najboljši italijanski film »Železna krona«. Mussolinijev pokal za najboljši tuji film je dobil nemški film »Hbm kirue-ger«. Pokal Stranke je dobil film »Beli sneg« družbe Scalera-Film. Pokal ministra za ljudsko kulturo je dobil nemški film »Povratek«. Pokal grofa Volpija za najboljšega igralca je do-
bil Zaeconi Erniete za film »Gospod Bonaparite«. Pokal grofa Volpija za najboljšo igralko je dobila Luise U11-rich za film »Annelie«, izdelek UFE. Nagrado Biemnala je dobil zavod L. U. G. E Pokale Biemnala so še dobili sledeča filmi: švicarski film »Zlorabljena Ijubavna pisma«, madžarski film »Alter ego«, španski film »Marianela«, nemški film »Obtožujem«, italijanski film »Soprogi«. Plakete Biennala so dobili: češki film »Vešča«, švedski film »Plešinio, mojster«, nore viški film »Basitard«. Zlato kolajno Biennala je kot najboljši režiser dobil Pabst za f i lni » komediianti«.
Potujoči kmečki kino. Fašistična zveza kmečkih delavcev v Rimu je stavila na razpolago Deželni zvezi kmečkih delavcev v Gorici potujoči
kino na avtomobilu s filmi za kmetovalce. Predstave so se vršile pretekli mesec že na Banjšicah. pri Sv. Luciji ob Soči. v Lokovcu, Spodnji Trebuši, Čepovanu in na Poljubinu. Več tisoč kmetovalcev je gledalo lepe filme, ki kažejo prizore iz kmečkega dela. Z velikim užitkom in haskom so gledalci sprejeli film »Človek in zemlja«, ki predstavlja kmetovo delo. Potujoči kino bo obiskal še Volče, Grahovo, Šebrelje, Cerkno, Godovič, Črni vrh. Col. Podkraj, Budanje, Vipavo. Lo-kavec pri Ajdovščini, Dobravlje, Čr-nice, Šempas, Dornberig, Rihemberg, Štanjel in Komen. Zadnja predstava potujočega kina v goriški deželi se bo vršila 5. novembra. Filmi ki jih je dala izdelati Konfederacija kmečkih delavcev, so prav posrečeni.
Knjižnica
Poročilo o stanju Ljudske knjižnice v Ljubljani v letu 1940-41. Na novo je bilo nabavljenih 854 kn jig, in sicer 260 slovenskih. 241 nemških, 316 italijanskih in 37 hrvatskih. Knjižnica šteje sedaj 17.344 knjig (8.380 slovenskih, 7.330 nemških, 970 hrvatskih. 304 italijanske, 210 francoskih in 90 drugih). Izločenih je bilo 130 knjig. Obiskovalcev je bilo 13.942. Ti so si izposodili 30.553 knjig, iu sicer: 18.281 slovenskih, 10.452 nemških. 826 hrvatskih. 552 italijanskih, 135 francoskih in 29 drugih. V letu 1939-40 si je izposodilo 12.831 obiskovalcev 25.752 knjig, v letu 1955-36 pa 8.878 obiskovalcev in 15.798 izposojenih knjig. Te številke pričajo, da je število ljubiteljev dobre knjige vedno večje.
»Slovenčeva« knjižnica je prinesla v drugem zvezku lepo [>ovest pod naslovom »Marianma Sirca«, ki kaže vse odlike velike pisateljice, ki je prišla do svoje slave sama iz sebe. s svojim lastnim naporom, brez kakšne sistematične izbozrazbe. Dodana pa je tej ]>ovesti še novela »Skušnjave« iste pisateljice, ki jo je že nekoč prevedel dr. Joža Lovrenlčič.
Namesto bogatega knjižnega daru, kakor ga je napovedala Mohorjeva družba za letošnje leto. je sedaj izšla samo Mohorjeva knjižnica (115. zvezek) s Finižgarjevo povestjo »Gospod Hudournik«, dočim je napovedan tudi tradicionalni koledar, brez katerega si Mohorjeve družbe misliti ne moremo.
Vsebina: Ob obletnici Krekove smrti. — Nove smernice Pija XII. — Dekliška delovna služba na Finskem. — Društvena kronika. — Film. —
Knjižnica.
Priloga Vestnika PZ št. ll.!1941-XX.
PROSVETNI ODER
NOVEMBER	1941/XX
Osnovna načela in navodila o tehniki govora in petja
Radko Simoniti
Že premnogo knjig je bilo napisanih o govoru in petju, skratlka o vsem, kar Sploh moraimo vedeti o delovanju govorilnih organov in dihanju, in sicer na podlagi anatomskih in fizioloških dognanj ali ipa na podlagi dolgoletnih izkustev.
Poskušal l>om, upoštevajoč vse, kar sem ■mogel zvedeti i,z knjiig in iz praktičnega delovanja, povedati, kaj prav za prav pri petju občutimo, bodisi pri delovanju grla ali prsi, trebušnih imiišic, obraza ali glave itd., skratka, kaj občutimo pri delovanju pevskih organov in pri delovanju dihalnega aparata.
Kot veste, delimo organe, ki sodelujejo pri govoru ail.i petju, po njihovih funkcijah v:
1.	dihalne organe — pljuča, sapnik in j abolko;
2.	glasotvorine organe — glasilki;
3.	resonančne čin it el je — okostje in mišičevje gornjega telesa:
4.	odmevne (Ikonsoinainčne) — votline in zraik.
Dihanje
Prvi pogoj za dober govor ali petje je zdrav organ in pravilno dihanje. Dihanje kot tako sestoji iz treh momentov:
1.	vdiha,
2.	zadrževanje zraka,
3.	izdiha.
Kot vidite, je silno preprosta zadeva — a so vendarle o tem napisali že toliko iknjig, da bi z njimi lahko izpolnili knjižnico. Pri dihanjui razlikujemo štiri vrste načinov aili štiri; vrste dihanj:
1. zgornje ali pomožno — auiksitl i a rno (ki j učno);
1. "i-edinje ali stransko, to je iretbnno ali kostalno;
5.	globoko ali preiponsko ali ahdomi-nalno;
4.	kombinirano ali kostoabdomiinalno.
1.	Klavikularno ali zgornje dihanje je
i.z zdravstvenih razlogov za govor in petje neraibno, ker zaposluje le gornje dele pljuč. Ker je zraik zgoščen tik pod jabolkom. izvaja velik pritisk na glasilke.
2.	Prsno dihanje uporabljamo v navadnem življenju zelo pogosto, toda ni zdravo, ker ne zaposli celih pljuč.
3.	Preponsko dihanje je najina ravne jše (dihanje dojenčkov, talko učijo dihati je-itične), ker ise napolnijo 'vsa plljuča. Prii govoru ali petju potrebni jemo (mislim s tem zborni govor) minogo sape, zato uporabljamo:
4.	sestavljeno ali kombinirano dihanje,
to je: prsno i.n prepomslko.
Ce hi pri razlagi diha našteval in opozarjal na teoretične spise, bi, mislim, več škodil kot koristil, ker hi marsikoga to napotilo k brskanj1!! ]»o teoretičnih delih, ki bi ga pri pravilnem in praktičnem udejstvovainjiu samo oviralo. Ker bi pa rad poudaril, da je ta problem sila star in da so se z njim ukvarjati talko retoriki kakor retorični vzgojitelji, bi opo-zjoriil na knjigo, ki je izšla že leta I562 in se ukvarja v enem izmed svojih poglavij tudi z dihom. Knjigo je napisal Camitilo Maffei in ima naslov »f.ibri dne«. V enem izmed poglavij govori tudi o dihu. Pod naslovom: »Um discorso delta voce del modo da parlar e di cantar seinza maestro« obravnava to vprašanje, upoštevajoč vsa dognanja Cieerona (»De oratore« iin »De olaris oiraitoriibus«), Quin-tilliana, slavnega govornika (napisal: Pravila za vzgojo govornikov), iin Galenuisa, znamenitega zdravnika anatoma, ki je deloval v Ritmu med 1. 164—167 (bil je iz Pergama, rojen 151). Rezultat tega poglavja je izražen s pravili v obliki desetih zapovedi, ki še danes veljajo in so naslednje:
1.	Poj in govori naravno in neprisiljeno, brez afekitacije. Domišljavost zbuja smeh.
2.	Čas učenja naj bo dopoldne ali štiri do peit ur po kosiilu, talko da sta sapnik in glas čista.
3.	Za kraj učenja izberi senčnate doline ali dmipline, k ter je odmev, taiko da zmoreš vsak glas kontrolirati.
4.	Med petjem in govorom bodi telo ■mirno. Grdo je videti nekatere, ki migajo z glavo in opletajo z rokami in nogami.
3. Pevec naj se gleda v zrcalo, da vidi obraz, ki naj mu bo naraven in brez pačenja.
6. Jezik naj leži v ustih tako, da se s konico dotika dolnjih zob.
7.	.Usta iiiij bodo odprta kot v prijetnimi razgovoru.
8.	Izdih avam je naj bo enakomerno s tokoim govora (petja), da se nc? izgnlbi preveč zralka skozi nos.
9.	Občuj z dobro šolanimi pevci, ker le od njih imaš koristi.
10.	Vadi se pogosto in vzdržljivo, ker le vesten študij vodi k uspehu.
Dihanje je ta mož definiral kot izmenično dviganje in padanje prsnega koša. kar cla sklepati, cla se je navduševal za prsno dihanje. Anatom padovanske univerze Falbnicius de Aquape.ndente, ki je deloval olkoli leta t(>()0, pa spravlja v svojih spisih v zvezo s prsnim dihanjem tudi diafragmo. Našteva kar 89 mišic, ki prihajajo v pošte v pri dihanju, in razlikuje:
1.	resfpiratio parva sen libera (mali. svobodni dih);
2.	respiratio magma sem vehemenitior (večji dih);
respiratio iniavima sen veliementissi-ma (največji dih).
V nasprotju z Aristotelom trdi. cla nastaja v grlu saimo glas s svojimi karakteristikami (vox parva, imagna, grav.is, aeuita), ne pa samoglasniki.
Kot sem že omenil, razlikujemo pri dihu tri momente: vdih, zadrževanje zraka im izdih. Poniiudimo se najprej pri vdihu. Gospa Kauffimanm, ki je napisala knjigo »Von Caruso zu dir«, piše na nekem mestu: »Če vidiš lepo rožo, ne (pozdravi je v mojem imenu, ampak vsrkaj njim sladki vonj globoko vase — dosegel boš s tem. da boš pravilno dihal.« Jaz pa pristavljam: Vdihni tako kot zjutraj, ko stopiš iz tople koče vrli planin im skušaš z razprtimi nozdrvnii in odprtimi listi zalužiiti vso svežino jutranjega zraka in ves prečudežni opoj našiti planin. Toda — ne dvigaj raimen, ampak sprosti se da boš imiel občutek, da ti zračni val sega prav do želodca. Ta pritisk, ki ga dosežeš z globokimi vdihom na iprepomo, je tudi že prava oipoira tonu, oziroma glasu samemu. Večkrat ste slišali in verjetno tudi bralli, cla vdihava jimo samo skozi ihks. To je res v dimu in prahu močno priporoči j i vo. v praksi pa nemogoče pravilo, ker dihamo skozi nos in usta istočasno in po navadi že z isto les?1 ust, kot jo rabimo pri izgovoru ali pri ■petju naslednje besede ali fraze.
Drugi nionienit je zadrževanje sape, ki traja le trenutek, ker vdihnemo v zadnjem trenutku pred uporabo zralka.
Ko pa začnemo govoriti ali peti, pride že sam po sobi v poštev tretji moment, to je izdih, za katerega veljaj zlato Ca-rusovo pravilo: Nikdar ne uporabljaj več zraka, kot je za ton najpotrebneje. Zato naj se spremeni najmanjša količina zraka v ton, v glas.
To. kar sem povedal o vdihu in izdihu. je važno tudi za mutca, torej za tistega. ki ne govori i.n ne poje. Nam pa. Ikii hočemo to praktično izrabljati, se
vriva vprašanje, kako naj vodimo zrak pri izcliliu. da nam bo pri tvorjenju glasu priinesel največ koristi.
Kot veste, glas ne zavisi samo od glasilk in diha, ampak tudi od resonančniih in konisonamčniili č.im.iiteljev. zato bomo vodili dili tako, cla lx> primarni ton, o katerem bom govoril pri nastavku tona, našel vse kotičke in votline, ki pomagajo pri resonanci, to so: kosti gornjega telesa, prsni koš, kosti in hrustanci v vratu in v glavi s pripadajočim mišičevjem. Občutek moramo imeti, da pri izdihu zračni val poišče vse votline predvsem v glavi i.ii povzroči ton, ki šele tam pride do svoje moči.
Preden preidemo k nastavku tona ali glasu, še nekaj navodil o vdihu in dihu: Vdihavajmo globoko, tako da začutimo odmikanje prepone, in vdihavajmo tako dolgo, dokler nismo napolnili pljuč. Lahno in mirno, a vendar zadostno .sapo doseže govornik in pevec s sledečo vajo: vdihavaj 5 sekund, zadrži sapo 5 sekund. izdiliavaj 10 sekund:
vdihavaj 6 sekund, zadrži sapo 6 sekund. izdihava j 12 sekund:
vdihavaj 7 sekund, zadrži sapo 7 sekund. izdiha vaj l"> sekund:
vdihavaj 8 sekund, zadrži sapo 8 sekund. izdihavaj 1") sekund;
vdihavaj 9 sekund, zadrži sapo 9 sekund. izdiihavaj 18 sekund:
vdihavaj 10 sekund, zadrži sapo 10 sekund, izdiihavaj 20 sekund. Izdih a vaj na komsonamt s . S sistematično vajo dobi pevec polagoma zadostno aktivno oblast nad prepono, kar je za glasovni nastavek izredne važnosti.
Vdihavajmo neslišno in nevidno, razen kadar je to potrebno za stopnjevani iz-raz čustev (jok. smeh, vzdih itd.).
Uravnavajmo clili v skladu z besedilom in glasbenim stavkom, to se pravi: Di-hajmo tako, da ne raztrgamo besednega in muzikalnega smisla.
Glasilki
Kot veste, nastane ton zaradi vibriranja (tresenja) glasilk. Zrak, ki prihaja iz pljuč, potrese glasilke iin odhaja kot zračni tok. torej izvaja pritisk na glasilke. Vsak priitiislk pa more nastati samo zaradi kake opore. Oporo tu ustvarjajo trebušne mišice, ki so se pri vdihu, to se pravi oh pritisku na prepono, odmaknile. V resnici je prepona elastična stena, ki anatomsko deli pljuča od trebuha in se pri vdihu vda. Mi pa občutimo to tako. cla se trebušne mišice na-pnejo navzven. Pri govoru teče zračni val navzgor, zato se tucli prepona dviga in s tem spodriva zrak. To tvori tako imenovano oporo.
Da pa zmoremo regulirati potrebni zračni pritisk, moramo imeti občutek, kot cla najde zrak pri izdihu zaporo, skozi katero išče izhoda. To zaporo občutimo takrat, ko skušamo ton vzdržati.
Pri tem mora biti žrolo (g-nlo) povsem odprto, tla zračni val nemoteno odhaja. Kratko povoda.no: ton naj sedi na sapi!
Kaj to pomeni? Predstavljajte si, da je dih koit vodni curek, ki noisi orehovo lupino. Kako pa dosežemo to, da splavimo toin (glas) na dih? Imeti moramo občuteik, kot da je ton kroglica, ki jo sapa pred selx>.j odriva, toda taiko, da ne nastane vrzel nuni zrakom — sapo liin tonom.
Pri govoru in petju razlikujemo tele opore: t. pmpons'ko, 2. stransko ali rebrno, 3. prsno. 4. hrbtno ali Carmsovo, 5. lopatično, 6. križno in 7. močnio.
Da ton lahlko nastavimo, ga moramo povzročiti iin potem oblikovati. To pa je stvar nastavka.
Ton, ki ga povzročijo glasilke same olb najiinan jšem priitiisiku zraika, imenujemo primarni to«. ki je zelo šibek (primer: glasbene vilice). Tak ton pa jačijo č.i.ni-telji: t. harmonični sotani (alikvotini), 2. resonance in 3. komsoinaincc.
Resonanca je sozivočenje materije s sosednjim tonom (vilice — miza). K dobrim resonancam prištevamo resonance glave in prsi. Slabe so vratne. Slabih resonanc ni mogoče ne pri govoru ne pri petjlu odpraviti, zarto jih skušamo omiliti tako, da 1. ostanejo vratne mišice kolikor mogoče pasivne in 2. da uporabljamo za. ton le potrebno količino sape.
Komisonamce določa nosna duplina, Iki je ne moremo spremeniti, oblilka ustne dupline in zevi, ki jo določajo predvsem samoglasniki, sogllasmiki in različna lega jezika.
Nastavek
Ton zastavimo z glasilkami, nastavimo pa glede na vodenje glasu na 'mehko ali trdo nebo, v nos itd. Ton, ki ga proizvajajo glasilke, se zadeva ob razna mesta v grlu ali v ustni duplini. Na takem ime-istu ise 'torej zrak zgosti iin povzroči že znane konsonamčne iin resonančne pojave. To mesto imenujemo nastavno mesto. Pri nastavkih ločimo:
t. Nastavek v grlu — tonov val se zgosti med jabolkom in udari oh sluznice, kii se raizdražijo iin ipovzroče suho grlo. Torej je talk nastavek islab.
2.	Goltniški nastavek — nastame zaradi dviganja jezičnega korena. Slab nastavek!
3.	Nosni nastavek. — Resonanca čela in nosu je dobra, resonanca ustne dluip-line povsem nemogoča.
4.	Nastavek na mehkem nebu (k) ima goltniški značaj. Slab!
5.	Nastavek na trdem nebu: resonanca maske je (popolna, ton jo zveneč, raizse-žen iin oster.
Zobni nastavek nastane, če pripremo zobe. a je zaradi nerazsežnosti neuporaben.
Pri zastavkih pa ločimo:
1. eksplozivni nastavek s pokom, ki je slaib!
2.	asipirirani nastavek s h.
3.	mehki nastavek s h.
4.	eiksaikitmi — za staocato.
Najvažnejša naloga govornika in pevca je, da spravi ton kolilkor mogoče v ospredje nnstne dupline. S tem doseže clvoj e:
1.	ion zadene najbolj resonančno osrte-nje glave (masko) in je zato najjačji.
2.	Ton iima najbližjo ipot iz ust iin je zato razsežen.
Estetslko najlepši iter za petje in govor najuporabnejši je inastavek na tndem nebu, ki ga morata govornik in pevec za-vedoma uporabljati in dosledno izvajati.
Kako ito dosežemo?
Velihirtiimo globoko iin popušča j,mo dih na zlog han, huin. man, isuin, ki jih izva-jaijmo 'polglasno. Količina vdihanega zraka mora biti zmerna, sapa imiinna. Vse mišičje 'gornjega telesa pasivno. Edino gibanje je gibanje prepone. Ton pa mora biti energično izveden in dobro zastavljen. Visalk iton moramo voditi na določeno nastavno 'mesto .in mora .biiti. s sapo dobro podprt. Zrelo odpr.imo! Zrelo je elastično in ga najlaže odpremo, če zehamo ali pa, če spravimo vroč krompir v usta. Ke.r mas peče, bomo poskušali narediti prostor iin odprli bomo žrelo prav široko.
Oblika ustne dupline, lega jezika iin ofoiliilka ustne zevi določajo ja,kosit ustne konsonance. Jezik naj ipoči.va ohlapno v ustni duplini in konica jeizika naj se na lahno dotika spodnjih zob. Jezik nam služi samo pri izgovarjava nekaterih »oglasnikov, zato naj pač pri vseh drugih miruje. Vsako krčenje jezičnega korena zapira i|x)t itonovemu valu do nastavnega (mesta. Oblilka ustne zevi je odvisna od višine tona, zato me moremo govoriti o predpisan,i ustni zevi. Lega jezika je pri vseh samoglasnikih enalka. le pri pailatalinih, to je pri e in i, se ina lahlko obrni e proti trdemu nebu.
Vsi samoglasniki pri petju in v dobri deklamaciji morajo zveneti kolikor mogoče spredaj iin ne smejo vsebovati grdih resonanc. Ustnice naj se na lahko dotikajo zob in naj dobe lijakasto obliko. Ko smo samoglasnik nastavili, ne spreminjamo več ustnic iin ustne zevi!
Vse soglasnilke in soglasniške skupine izgovarja jmo ostro in primerno hitro (eksplozivno), itoda nikdar na škodo samoglasnikov. Ker pri iizireki soglasniiika nastane v usitni duplini trenutna ali trajna pripora, zračnega toka, zato skrbimo, da jo čimprej odstranimo zaradi samoglasnika. ki sledi. Jasnost izreke naj ne trpi zaradi 'kratkega izgovora soiglasini-kov.
Moč soigilasnikoiv naj se ravna ipo akustiki prostora. Pni. so,glasnikih moramo dobro paziti na irazlilko med zvenečimi (im„ b itd.) in nezivemečiimi (t, ik, s, itd.). Nikoli ne poskušajmo napraviti iz zvenečih nezveneče ali obratno, ker se s tem borimo proti fiziološkim in govornim raz-
likam. Pri analizi zvenečega in nezvene-•oega soglasniika opazimo:
1.	da je ipri nemih večji pritisk -v pre-poni (t, k),
2.	da se pri nemih ne uporablja zrak za tresenje glasilk, ampak prihaja neizrabljen itiik za zaporo in ise itaim še zgosti.
5. čim večji je pritisk, tem večja je zaporna ploskev din temi večja eksplozija, ker sam zrak odpre zaporo.
Posebno ibi opozoril, da ne izgovarjaj-mo malomarno m in n!
Pri hitrem izgovoru uporabljamo tako imenovani fior d.i lahni. ki ipomeni to, <la je izirekovalno mesto prav na ustniicaih.
Pri vsem pa pazimo, da ne zaidemo v pretira nosit, ampak pomnimo: Površnost, a tudi pretiranost sta glavna sovražnika dobre izreke, zato naj bo izreka vokalov in konsonantov jasna, a vendar naravna.
Hoja na odru
Jože Potokar
Kair je v življenju neokusno in neolikano, je na odru še igrše, še bolj odbijajoče. Ne drlsaj pri hoji z noigo, to je znak zadirege in začetništva; me stopi,ca j sem ter tja ko hi,tika; kadar je treba spremo-niiti položaj in,a odiru, se prestopi odločno, toda varčuj s koraki; če te ne prisili notranji gon iigre, miruj in sd ne misli: Dolgo sem že miroval, zdaj se moram premakniti. Če ni zahteve v igri, lahiko stojiš mep.ramiično ves prizor, še dva ali kar vise dejanje. Preveč korakanja je slaibo in odbija dvorano, ki positaja iner-vozina. Korak naj bo prožen. telo pokončno, prsi napete, roke pa naj vise prosto, italko kot teže po mara vi. Roke, koliko preglavic povzročajo začetnikom, ves čas ■so mm v mapotje. inajibalj je zadovoljen, če mu je pri roki žep, da vtakne vanj vsaj eno, če ine 'mogoče obeh. Tako se mm zdi roka najibolj varno spravljena, najbolj mara. v n o iin seveda najilepše. Nepravilno pa mu je tisto, 'kar je najbolj prav, to je, da visita roki ob itelesu. Vsak gib naj ix> zgovoren, a ine ikričeč; če je kričeč, se kaj hitro zdi neokusen, tako govor kot kretnja. Razvada je 'tudi, da igralec Ikrilli iz rokaimi le imed svojimi govorom. redkokdaj se spomni, da bi dal kretnjo soigralcu, kar hi precej podčrtalo prizor in smisel razgovora. Tudi uri izbruhu majhujših strasti, naj igralec ne sprosti vse svoje energije; če ie še itaiKo meuigotlmo čustvo, naj bo kretnja elegantna; saj na odru mora hiti tudi najgrša stran človeka ipndaina lepo naravno in nadnaravno. Mišičevje mara biti mehko, nikdar napeto in trdo, ne sunemo stiskati •v jezi ipesti skoraj do bolečine. Kar podajamo, moramo podajati tako, da 'trpi gledalec, ne pa mi. Kaj pomaga, če se igralka na odru topi v resničnih solzah, resen glledalec pa je nevtralen ali celo nejevoljen nad igro. Resnične solze, resničen smeh naj 'bo v dvoraiui. ne na odru. igralec mora vzlbujati le videz resničnosti, saj ko bi resnično doživljal vsa grozna čustva predstavo za predstavo, bi se moral po nekaj letih živčno izčrpati iin telesno sihiraiti. Tisti, ki se resnično joče, ki se resnično jezri ali ki se hoče preitepaitii 'kar zares, je islab igralec. Ne igram zase, igram za soigralca in zlasti
za dvorano, za pametno im umetniško razpoloženo dvorano, toda ne za piuihlo-
glavice.
Včasih so bile ositre zahteve od strani publike. Goethe in Lessing se norčujeta iz igralca, ki kaže hrbet dvorani, ki govori v profilu. Danes smo bolj svobodni v igri. Bojimo se enoličnosti, ne gibljemo se le v eni razsežnosti, ne hodimo po ičnti ob odprti steni sem iter tja. Že Lessing pravi, da je kaj prikupno gibanje po diagonalah prizorišča. Danes zahtevamo (►d igralca in režiserja, da ne igrata le v eni dimenziji, temiveč z vsem odrskim prostorom |x> širini iin globini <xlra, pa •tudi v višino. Praktika,blii so tako potrebni ko>t kulise ali zavese. Ne opletaj-mo z rokaimi, kot bi ose podili. Gibi rok nad višino ramen naj bodo izjemni, prihranjeni le za prav posebne trenuitke. Gib enega samega prsta je včasih izdatnejši kot še tako udarjanje in mahanje. Varčuj,to z energijo, bodite skopi s kretnjami. Le živčno labilni ljudje govore neprestano z rokami. Na od mi je seveda treba tudi bolnikov, surovežev iin neoli-kaincev. Res je, a tudi igranje lakih vlog mora biti lepše kot v naravi, ker mora biti naravno in lepo obenem. Še tak preprostež na o<lnu ne Ix> pljuval, ne smr-kal in ne snažiil ne ušes ne nosu. Robec mora imeti igralec le za skrajno silo, pravi Goethe. Vsakdanjosti ne maramo na odru. Tja sipada le to, kar je (nenavadno in poučno, a tako poučno, da nauka me vidimo, ga le čutimo. Ne iščimo opore roki na stolu ali mizii, pustimo roke, ne mislimo nanje, pa bo prav. Roke proste, glavo pokonci in pogled smelo obrnjen v svet. ne v tla. Sramežljivost in nerodnost igralca se kaže v pogledu im v sklonjeni glavi. Začetnik se boji ljudi, soigralcev i:n gledallcev ter se skrije na tla. Duša mu me gleda v svet. nerodno mu je. pa se pogreza v tla. Igralec in igralka ne ihlodita i(x> tleh. dajita soigralcu in dvorani najlepše, kar imata — oiko. Oko je zrcalo duše. Kako naj uživam dušo, če jo igralec skriva na 'tleli. Publika je željna igralčevega obraza. Zahrbtni značaji obračajo pogled v itla in ore-ži.jo od strani na žrtve. Odprt značaj pa daje pogled, komur treba.