Poštnina plačana T gotovini. Uto IX Jtev. Z19. V Ljubljani, v sredo Z8. septembra 1921 Cena Din r Izhaja vsak dao popoldne, Izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2,— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inseratl petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova alka št 5,1. nadstropje. — Telefon 2034. Borba za skupščinsko predsedstvo Politična nervoznost zopet narašča* — Vukičevićev kandidat je dr. Peric, kandidat vseh dragih skupin pa dr. Ribar. — Sklep o ukinjenju gimnazij bo reduciran. — Beograd, 27. septembra. Politična nervoznost, ki se je po sprejemu SLS v vlado vsaj navidezno malo polegla, je začela sedaj, ko je le še par dni do sestanka Narodne skupščine, zopet naraščati. Glavno pozornost posvečajo politični krogi konstituiranju skupščin« skega predsedstva. Radikali si s svoje strani prizadevajo, da za vsako ceno dobe skupščinskega predsednika, a tudi opozicija se pripravlja, da jim to važno funkcijo iztrga iz rok. V radikalni stranki vlada tudi v tem vprašanju velika razcepljenost. G. Vukičević forsira s svoje strani kandidaturo bivšega ministra dr. Perica, kateremu je zasigural to mesto, ko je ta napravi! v vladi prostor dr. Gosarju. Peričevi kandidaturi pa se ne protivijo samo demokrati, ki zahtevajo to mesto zase, marveč tudi radikalski centru-maši, ki hočejo ob priliki volitve skupščinskega predsedstva dokumentirati svoj vpliv v radikalni stranki. Z njihove strani se kandidira za predsednika bivši zunanji minister dr. Ninčič. Pa-šičevci se drže zelo rezervirano in se približujejo vedno bolj politiki Ljube Davidoviča. Splošno se domneva, da se bo pri reševanju tega vprašanja pokazala razcepljenost, ki vlada v radikalni stranki. G. Vukičević si sicer prizadeva, da bi ohranil enotnost stranke in je imel včeraj in danes daljše konference z radikalskimi ministri in poslanci. Zdi pa se, da so ostali njegovi poskusi brezuspešni in da bo prišla razdvojenost radikalskega kluba do izraza že na prvem sestanku, na katerem se bo razpravljalo o teh vprašanjih. Demokratska stranka stoji na stališču, da pripada skupščinski predsednik njej že z ozirom na to. da je ministrski predsednik radikal. Na drugi strau pa se v demokratskih vrstah tudi naglasa, da mora biti predsednik Hrvat ali Slovenec, ker je ministrski predsednik Srb. Ljuba Davidović se zavzema za kandidaturo dr. Ribarja, katerega kandidirajo tudi vse ostale opo-zicijonalne stranke. Po mnenju političnih krogov ima dr. Ribar največ izgledov na izvolitev. Na njegovo kandidaturo bi pod gotovimi pogoji pristali tudi pašičevci. ki odklanjajo vse Vukiče-vičeve kandidate. Vukičevičevci s svoje strani še vedno računajo na razcep-demokratske stranke in na podporo Marinkovičeve skupine. Te vesti pa se iz okolice dr. Marinkoviča najodločnej-še zavračajo in naglasa se, da Marin-kovičeva skupina pod nobenim pogojem ne bi pristala na razcep stranke. Značilno je. da se iz vrst Vukičevičevih pristašev ponovno širijo vesti, da bo vlada v slučaju, da ostane v Narodni skupščini brez večine, razpisala nove volitve. Domneva se, da lete te grožnje pred vsem na pašičevce, da bi jih na ta način prisilili k podpiranju Vukiče-vičevega režima. Veliko pozornost je vzbudil v vseh političnih krogih včerajšnji komunike vodstva HSS, v katerem se naglasa, da radičevci nočejo imeti z Vukičevićem in policijskimi radikali, ki jih je on ustvaril, nikakih stikov ter da se nočejo z njimi nič razgovarjati, še manj pa pogajati. Tekom današnjega dne ni bilo nikakih važnejših političnih dogodkov. Ministrski predsednik je ves dopoldne sprejemal deputaciie iz notranjosti države, ki prihajajo protestirat proti res dukciji gimnazij. Iz poučenih krogov se izve, da namerava vlada radi splošnega ogorčenia odlok glede redukcij gimnazij revidirati. osar v veliki zadregi Kaj bo s stanovanjskim problemom po 1. novembru. — Radi ljubljanskih občinskih volitev minister dr. Gosar o tem perečem vprašanju noče dati nikakih izjav. — Beograd, 27. septembra. Čim bolj se bliža usodni termin 1. novembra, tem večja postaja nervoznost vseh onih stotisočev, ki so interesirani na stanovanjskem problemu. I najemniki i hišni lastniki mobilizirajo vse moči, da prodre njihovo stališče. Prvi zahtevajo podaljšanje stanovanjske zaščite, drugi pa njeno definitivno ukinjenje, kakor to določa sedanji stanovanjski zakon. Vlada noče dati nikake izjave, kaj ona misli o tem perečem problemu. Novinarji se vedno znova obračajo zlasti na ministra dr. Gosarja, pod čega.r kompetenco spada stanovanska zaščita. A minister Gosar se vedno izmika preciznemu odgovoru, češ da se še ni odločil in da se mora še posvetovati z načelniki svojega ministrstva. O svojem osebnem mnenju ni hotel dati nikake izjave, ampak je le zatrdil, da bo poskušal ugoditi upravičenim željam obeh strank in doseči kompromis. To neodločno stališče dr. Gosarja vzbuja veliko začudenje, ker je skraj* ni čas, da pride do jasnosti in gotovo? sti. Splošna zahteva je, naj vlada čim prej pove, kaj namerava odrediti. ¥ Začudenje beograjske javnosti nad neodločnostjo g. dr. Gosarja je umevs no. Nam pa je tudi umevno, da g. Go* sar ne pride na dan z barvo. V Beo» gradu najbrž ne vedo, da je g. Gosar ne samo minister socijalne politike, ampak ob enem tudi nosilec liste SLS za ljubljanske občinske volitve. Zato ni čudo, da si pred 2. oktobrom ne upa povedati, kakšno je njegovo mnenje. Ko bodo enkrat ljubljanski volilci od* dali zanj svoje kroglice, se mu ne bo treba več ozirati ne na lastnike ne na najemnike. Beograjski novinarji lah; ko pritiskajo kakor hočejo, pred ne* deljo od g. Gosarja ne bodo zvedeli ničesar. Posrečen nastop dr Kumanu-dija v Ženevi — Ženeva, 27. septembra. Na včerajšnji seji Društva narodov je imel daljši govor tudi vodja jugoslovenske delegacije dr. Kosta Kumanudi. Kumanudi je v svojem govoru naglasil važnost razorožitve, varnostnih paktov in mirovnih garancij ter izjavil, da Jugoslavija z veliko pozornostjo spremlja delo Društva narodov na vseh teh poljih. Če tudi uspehi doslej niso taki, kakor bi jih bilo želeti, je vendar vsako leto zaznamovati korak naprej. Poudaril je, da polaga Jugoslavija posebno važnost zlasti na regionalne varnostne pakte, v katerih vidi za enkrat najsigur-nejše jamstvo za ohranitev evropskega mira. Prepričan je, da se bo na teh regionalnih paktih sčasoma lahko ustvaril univerzal. varnostni pakt za vso Evropo- Govor dr. Kuma-nudija je napravil na vse delegate najugodnejši vtis. Številni državniki, med njimi tudi Briand in Boncour, so mu osebno čestitali. MUSSOLINI DOBIL NOVEGA SINA _ Rim, 27. septembra. Snoči je žena italijanskega ministrskega predsednika Mus-solinija povila krepkega dečka. Mati in dete sta zdrava. Strahote poplav v Švici Curih, 27. septembra. Vesti o poplavah, ki so nastale po nedeljskih nalivih, pričajo, da je položaj mnogo resnejši, kakor pa se je prvotno domnevalo. V santgallski in porenski dolini so cele pokrajine pod vodo. Po nekod stoje hiše do tri metre v vodi. tako da so morale oblasti odrediti evakuacijo celih vasi, ki so v nevarnosti, da jih voda odnese. Železniški promet je na mnogih progah popolnoma ustavljen. Severno od Curina so se pojavile ogromne kamenite lavine, ki so zasule v dolžini več kilometrov državne ceste iz Curiha prati Bernu. Preko Rena so porušeni vsi mostovi. Število človeških žrtev še ni ugotovljeno, ceni pa se, da je utonilo nad 100 ljudi. V Bernskem pogorju so se začeli premikati celi ledeniki, ki se polagoma, a stalno plazijo proti dolini. Vlada je odredila takojšnjo ekspedicijo vojaštva, ki ima nalog, da ledenike na najnevarnejših mestih razstreli. Vlak se je prevrnil v Sočo — Rim, 27. septembra. Pomožni vlak, katerega so poslali v poplavljene kraje Gorenje Trente, je skočil s tira in se prevrnil v Sočo. Utonilo Je 16 oseb. zločine Bombni atentat na Oficirski dom v Kočanah, — Energične protiakcije naših oblasti« — Nezadovoljiv odgovor bolgarske vlade na našo demaršo. Beograd, 27. septembra. Notranje ministrstvo je danes sprejelo poročilo, da je bil snoči v Kočanah i-^ršen nov drzen bombni atentat. Okrog 20., ko so bili zbrani v oficirskem domu na večerji vsi oficirji kočanske garnizije, so doslej neznani storilci nastavili kakih 20 m od glavnega vhoda oddaljeno 2 bombi. Slučajno ie v istem času stopil iz Oficirskega doma nek oficir, ki je v večerni tišini slišal cvrčanje goreče prižigalne vrvice. Z žepno svetilko je takoj pregledal teren in opazil tleči bombi. V zadniem hipu se mu je še posrečilo, da je z živ-Ijensko nevarnostjo prerezal nrižigalne vrvice in tako preprečil nedogledno katastrofo. Po mnenju strokovnjakov bi v slučaju eksplozije sfrčal Oficirski dom v zrak. Preiskava je ugotovila, da ta bombi bolgarskega porekla. Splošno vlada prepričanje, da je ta atentat novo delo bolgarskih komitov. V javnosti je zavladalo radi tega ponovnega napada veliko ogorčenje. Prebivalstvo, ki je v stalnem strahu pred sličnimi napadi, zahteva od oblasti energične korake, da se te akcije bolgarskih komitov enkrat za vselej preprečijo. V zvezi s tem napadom je bilo tekom minule noči v Kočanah aretira- nih 8 osumljencev. Preiskava se z vso natančnostjo nadaljuje. Že dosedanji rezultati govore za to, da je ta napad ie del akcije, ki so jo znasnovali komiti, da preprečijo zboljšanje odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Beograd, 27. septembra. Zunanje ministrstvo je včeraj prejelo odgovor bolgarske vlade na našo protestno noto radi akcije bolgarskih komitov, zlasti pa radi napada na brzovlak pri Gjevgjeliji. V noti bolgarska vlada sicer obžaluje dogodke, ki škodujejo medse bojnim prijateljskim sosednim odnošajem, vendar pa odklanja za nje vsako odgovornost. Poučeni krogi so dobili celo vtis, da bolgarska vlada ne kaže posebno dobre volje, da se take akcije po medsebojnem sporazumu onemogočijo. V vladnih krogih vlada radutega odgovora veliko nezadovoljstvo. Po zaključeni preiskavi namerava naša vlada podvzeti v Sofiji nove korake. Ce bodo tudi ti koraki ostali brezuspešni, se v vladnih krogih ne izključuje možnost, da apelira Jugoslavija na Društvo narodov. Jugoslo-venska vlada pa je odločena, da napravi tem neprestanim napadom enkrat za vselej konec. Klerikalni socializem o delanjih Partizansko nastavljanje nesposobnih ljudi v mestni službi. — Ogrožena mestna podjetja. — Odtrgovanje zaslužka mestnim uslužbencem. — Klerikalci proti skupnim delavskim interesom. Kar se tiče ljubezni do delavstva in javnih nameščencev, so bili klerikalci v besedah vedno veliki, v deianjih pa so se pokazali vedno majhne, pokazali so se kot pristranski partizani, ki jim je bilo osebno maščevanje vedno bližje kakor pa oziri na splošno korist na interese javnosti in v neposredni zvezi s tem oziri na interese delovnih slojev. Naj navedemo za to svojo trditev nekaj primerov iz ljubljanskega občinskega gospodarstva, ki so se pripetili v zadnjem času pod kleroradikalnim režimom in o katerih smo prejeli povsem zanesljive informacije. O partizanskem nastavljanju mestnega uslužbenstva pvJ tem rešimom se je že mnogo govorilo. Zadnja preme-ščenja v mestni službi so ponovno dokazala, da ne igrajo pri klerikalcih nobene vloge oziri na javno korist in pravično postopanje napram mestnim uslužbencem. Tako so bili n. «r. pri mestnem vodovodu, na katerem je gotovo zainteresirano vse ljubljansko prebivalstvo, na vodilna monterska mesta postavljeni ljudje, ki o vodovodni montaži niti pojma nimajo. Enako se je zgodilo v mestni plinarni. Odstavili so izkušenega plinarniškega mojstra in postavili na njegovo mesto človeka, ki o plinski industriji nima niti pojma. Za tako važno mesto po našem mnenju gotovo ne more zadostovati samo legitimacija klerikalne stranke. Ali se vladni komisar na magistratu sploh zaveda, v kako nevarnost spravlja vse prebivalstvo v bližini plinarne, če nastavlja v njej neizkušene ljudi? Oglejmo si tudi socijalno čuvstvovanje sedanjih gospodarjev na mestnem magistratu. V mestni elektrarni in pri vodovodu vrše strojniki svojo odgovorno službo v stalni temperaturi 35 do 56 stopinj C, v ozračju, ki je prenasičen z oljnimi plini, in sicer vsak dan po 8 ur, tudi ob nedeljah in praznikih. Poleg svoje nadzorstvene službe vrše tudi vsa monterska popravila, izboljšujejo in modernizirajo razne strojne dele, tako da že s tem postranskim delom zaslužijo svojo plačo, človek bi prikoval, da bi jih magistrat vsaj pri miru pustil, če jim že ne privošči pohvale. Toda g. vladni komisar, ki se mu v vsem času njegovega poslovanja ni zdelo vredno niti enkrat pogledati v ta podjetja, jim je s pričetkom 1. 1927 odtrgal 100 odstotni povišek za nedeljsko službo, razen tega pa jim znižal tudi urno mezdo pod ono, ki jo imajo njim podrejeni kurjači. Vse prošnje na vladnega komisarja in njegov sosvet niso nič zalegle. Pred-petimi meseci jim je sicer vladni komisar za gotovo obljubil, da bo zadevo ugodno rešil, a do danes se to še ni zgodilo. Seveda, saj mestni stroški ne nastopajo kot reditelji na klerikalnih shodih v Unionu. In kako se godi mestnim delavcem? Bivši gerentski svet jim je pod predsedstvom dr. Dinka Puca povišal za 30 odstotkov plače, za delo ob praznikih so dobivali 50 odstotne doklade, pod sedanjim kleroradikalnim režimom pa se jim je ta doklada odtrgala. Usmiljenja niso poznali klerikalci niti napram mestnemu delavcu, ki je bil organiziran v njihovi organizaciji. Ko mu je bilo odpovedano stanovanje, mu niso znali preskrbeti stanovanja, bil je nasilno deložiran in postavljen z družino vred na cesto. Neki drugi mestni delavec je dobil od bivšega gerentskega sveta že dekret za stanovanje v mestnih hišah za Bežigradom. Ko je prišel vladni komisar na magistrat, tega stanovanja ni dobil. Bil je deložiran in sedaj mora ločeno živeti od svoje žene, ki stanuje pri sorodnikih, sam pa mora prenočevati na nekem hlevu. Pod bivšim gerentskim svetom so dobili mestni delavci dežne plašče, letos jih še sedaj v jeseni niso dobili, dasi je potrebna vsota postavljena v proračun. Na magistratu se izgovarjajo, da — ni denarja. Koliko so klerikalcem pri srcu delavski interesi, dokazuje tudi naslednji slučaj. Zastopstvo nepolitičnega Podpornega in pogrebnega društva mestnih uslužbencev je izposlovalo nedavno razpis volitev delavskih zaupnikov pri mestnem cestnem nadzorstvu. Zgodilo pa se je, da je zastopnik klerikalne strokovne organizacije protestiral proti temu razpisu in volitve so bile zooet odgođene. Med mestnimi delavci so klerikalci pač pridobili par ljudi na svojo stran z obljubami, da bodo postali pazniki nad svojimi tovariši, ako dobe klerikalci večino v bodočem občinskem svetu. Posledica te strankarske agitacije je seveda ta, da groze sedaj ti izvoljenci ostalim svojim tovarišem, da bodo pognani na cesto, ko pridejo klerikalci do moči. In potem se klerikalci še upajo govoriti o solidarnosti v zaščiti skupnih delavskih interesov! Sličnih primerov klerikalnega soci-jalnega čuvstvovanja in skrbi za mestne uslužbence bi lahko navedli še celo vrsto, zdi pa se nam, da že ti dovolj dokazujejo, da je klerikalna «ljubezen do bližnjega« navaden humbug, s katerim morejo varati samo nepoučene ljudi. Dejanja govore, da vodijo klerikalci samo osebno politiko in da jim je skrb za splošne koristi delovnih slojev in vse naše javnosti postranska stvar. Zato pa bodo ljubljanski volilci v nedeljo s klerikalnim partizanstvom in neobjektiv-nostjo temeljito obračunali. 453 km na uro! — Benetke, 27. septembra. Na veliki letalski tekmi za Schneiderjev pokal je odnesel zmago Anglež VVebster, ki le preletel 380 km dolgo progo v 46.20 minutah. Dosegel ie torej povprečno hitrost 453.5 km na uro in je s tem postavil nov svetovni rekordi Patrijarh Dimitrije v Ljubljani Včeraj ob 17.22 je prispel z maribor* skim brzovlakom v Ljubljano Nj. Sv. pa* trijarh Dimitrije, vrhovni poglavar STbske pravoslavne cerkve. Kakor Maribor, tako je tudi Ljubljana priredila odličnemu gostu prisrčen sprejem. Na kolodvoru so ga pozdravili divizijski general Danilo Kalafa* tović, veliki župan dr. Vodopivec, vladni komisar Mencinger, prost Kalan, predstav, niki raznh uradov in korporacij in številno občinstvo. Ko se je vlak ustavil, je izstopil iz zad* njega vagona patrijarh s svojim sprem* stvom. Njegova častiljiva srebrnobela gla* va z dolgo brado, ki v marsičem spominja na velikega indijskega misleca Rabindra* natha Tagora, je napravila na navzoče glo* bok vtis. Občinstvo je prirejalo simpatič* nemu cerkvenemu dostojanstveniku pri* srčne ovacije. Patrijarh je množico blago* slovil, nato pa so ga pozdravili veliki župan dr. Vodopivec, v imenu pravoslavne obči* ne g. Ljubomir Djinovski, divizijonar gene* ral Kalafatović, prost Kalan in drugi. Pa* tiijarh se je za vse pozdrave in izkazano mu čast ginjen zahvalil, nato je blagoslovil množico in sedel v avtomobil. Odpeljal so je skozi mesto v pravoslavno kapelico. V pravoslavni kapelici ga je v imenu dece pozdravila mala Branka in mu izroči* la šopek cvetja, nato ga je pozdravil prota Dimitrije Janković z željo, da bi mu Bog ohranil zdravje dotlej, da bi posvetil pra* voslavni hram božji v Ljubljani, ki bo po* svečen Devici Mariji, zastopnici Slovenije. Patrijarh se je zopet prisrčno zahvalil in želel, da ostanejo vsi kristjani v medse* bojni ljubavi, ki jo je oznanjal Krist. Zvečer je bil v «Unionu» banket, pri katerem so bili navzoči veliki župan dr. Vodopivec, divizijonar general Kalafatović, zastopnik mestne občine dr. Zamik, knezo* škof dr. Jeglič in drugi odlični predstavniki naše javnosti. V imenu pravoslavnih Slo* vencev je cerkvenega vladiko pozdravil dr. Treo, knezoškof dr. Jeglič pa je nagla« sil željo, da bi ga rad sprejel kot svojeg* gosta. Patrijarh je nato iznesel reminiscen* ce o sožitju katoličanov in pravoslavnih iu se še enkrat iskreno zahvalil za prisrčen sprejem. Danes dopoldne ob 9. je patrijarh da* roval v pravoslavni kapelici službo božjo, kateri so prisostvovali odlični predstavniki vojaških in civilnih oblasti ter pravoslavni verniki. Lavina podsula brzovlak — Milan, 27. septembra. Direktni brzovlak Milan*Dunaj, je danes zjutraj zadel v bližini Tridenta na lavino, ki je zasula progo. V trenutku, ko je pri* vozil vlak, je lavina zadela v lokomo* t ivo in strmoglavila vlak, obstoječ iz štirih velikih vozov, v prepad. Na vlak se je vsula ogromna masa zemlje, ta* ko da je reševalno delo skoraj nemo* goče. Predno bo mogoče odkopati zemljo in tako priti do ponesrečenih in zasutih potnikov, se bodo že vsi za* dušili. Koliko žrtev je zahtevala ta nesreča, do danes zjutraj niso rnogP ugotoviti. OTROŠKA EPIDEMIJA V NEMČIJI — Berlin, 27. septembra. Po časopisnih vesteh se je otroška paraliza razširila že na Saško, kjer je že mnogo več smrtnih slučajev, kakor v Leipzigu. AZIJSKI MONARH V EVROPI — Berlin, 27. septembra. Vladar Afganistana bo meseca decembra odpotoval v Evropo in obiskal vsa večja mesta. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Berlin 13.52625 — 13.55625. (13-54625), Budimpešta 9.935—9.965 (9.95). Curih 1094—1097 (1095.5), Dimaj 7.995 do 8.025 (8.01), London 276.10—276.90 (276.50), Newyork 56.635—56.835 (56.735), Pariz 222.5—223.5 (—), Praga 168.425—168.45 (—), Milan 3O8.96—310.96 (309.75310.50). Efekti: Celjska pos. 164, Liublj. Kreditna 140, Praštediona 850, Kreditni zavod 160, Strojne 70, Vevče 135, Ruše 360—270, Kr. ind. dr. 410, Stavbna 56, Šešir 104. Lesni trg: Tendenca živahnejša. Zaključeno 8 vagonov in sicer: 1 vag. suhih cerovih drv, zdravih, do 10% okTOglic, brez sklad. fr. vag. meja po 19.50; 1 vag. suhih bukovih drv, zdravih, do 10% okTOglic, fr. vag. meja po 23 in 6 vag. tramov, merkan-tUnih na podlagi kupčeve note, fr. vag. Sušak pr^taniŠče po 315. Dež. pridelki: Tendenca za žito mirna. Cena promptni pšenici se je za nra-enkost dvignila. Zaključeno 1 vagon. INOZEMSKE BORZE. Qurih: Beograd 9.13, London Newyork 518.625, Milan 38-», don 23 12 Odpoved dela 42 delavcem, kalne kandidatne liste — Uspehi ministra in nosilca kleri-ljubljanske občinske volitve. Pisane zgodbe iz naših krajev Iskra zanetila velik požar. — Slepar z avtomobili. — Bosanska kri. — Bolgarski komiti obkoljeni. mlajšega brata Savo, starejši Jefto je pa premišljeval, kako hi se znebfl svojega konkurenta. Včeraj sta se zopet sprla radi Milke. Med prepirom je Jefto potegnil nož in zabodel brata v srce. Savo se je zgrudil mrtev na tla. Po izvršenem zločinu je ubijalec zbežal, ali orožniki so ga pa kmalu našli in aretirali. * Iz Štipa poročajo, da se vrši ogorčena borba med orožniki in makedonskimi atentatorji na planini Belasnici pri sehi : Kukliču. Borbo osebno vodi poveljnik orolništva general Tomdć z majorjem Pajičem. Komrti so dobro zavarovani od vseh strani s stenami, da se jim naši orožniki le težko približajo. Orožnikom so prihiteli na pomoč tudi kmetje. Borba s komiti se še nadaljuje. Dognali so tudi, da je banditov mnogo več, kakor se je prvotno mislilo. V nekem grabnu so našli bolgarskega komita. Po krvavih sledovih se sklepa, da je več banditov ranjenih Orožniki so tudi aretirali nekega razbojnika, ki je bil udeležen atentata na železnico pri Gjevgjeliji. Za občinske vodtve 2. oktobra m Lfubfisni 3. aiiniiB - napredni liioli. Volitev konTč ob 5. url Narodnim socijalistom! V nekem ljubljanskem dnevniku je bilo med poročili o shodih »Narodne radikalne stranke« že večkrat omenjeno, da je na teh shodih govoril tudi v imenu narodnih socialistov gospod Anton Malgaj, pleskarski mojster v Ljubljani. Da se naši tovariši izognejo vsakemu izbegavanju, sporočamo, da gospod Anton Malgaj ni pristaš NSS in zato tudi ne more govoriti v imenu narodnih socijalistov. G. Anton Malgaj je bil svojčas član izvrševalnega odbora NSS in je kot tak pri oblastnih volitvah podpisa! kandidatno iisto SKS, četudi je bilo to v absolutnem nasprotju s sklepi NSS. Zato ie kasneje izstopil iz NSS ter se slednjič pridružil NRS, na katere listi za ljubljanske občinske volitve tudi sedaj kandidira. Narodni socijalisti imamo samo eno kandidatno listo, to je lista »Naprednega b!oka», katere nosilec je g. dr. Dinko Puc in na kateri so kot kandidati odlični pristaši NSS. Edino ta lista je obvezna za vse naše tovariše ter ie dolžnost vsakega narodnega socijalista, da agitira in glasuje le za listo »Naprednega b!oka», ki ima tretjo skrinjico. Za načelstvo NSS: Rudolf Juvan, načelnik. Zaključek pokrajinske razstave Tudi zadnja dva dneva sta pokazala, da bo zanimanje za pokrajinsko razstavo cd leta do leta večje in da si jeseni brez te prireditve ne moremo misliti. V nedeljo popoldne so vplivale na poset konjske dirke, vendar je pa posedlo razstavo okrog 15.000 oseb. Včeraj je bil zadnii dan in razstavljale! so že popoldne odvažali blago, kar ga niso prodali. Glede kupčij sta se najbolje odrezali sadna in čebelarska razstava. Tako za sadje, kakor tudi za med je bilo mnogo interesentov. Uprava velesej-ma je sklenila za en teden podaljšan' gledališko in higijensko razstavo. Opozarjamo občinstvo na to z željo, da bi si obe razstavi ogledali vsi, ki ju še niso videli. Moralen uspeh pokrajinske razstave je nedvomno zelo velik. Kakšen je gmotni uspeh, se še ne ve, ker mora uprava Šele zbirati podatke. V splošnem so pa razstav-ljalci in posetniki z uspehom zadovoljni. Da je prireditev tako lepo uspela, gre v prvi vrsti zasluga sejmski upravi in sejm-skemu ravnateljstvu, na čelu s predsednikom velesejma g. F. Bonačem in ravnateljem g. M. Dularjem, ki se nista strašila napornega organizacijskega dela. Zelo marljivi in požrtvovalni so bili tudi velesejm-ski uradniki. I?ri kmetijskem delu razstave so se posebno odlikovali predsednik kmetijske uprave velesejma kmetijski svetnik Rohrman, prof. Verbrč, nadzornik Humek, šolski nadzornik Škirij, ing. Lah, g. Drenik, viš. kletarski nadzornik v pok. Gombač, gg. Kaio! in Kure: ter šolski nadzornik v pok. Strekelj. V gledališko razstavo so vložili največ truda in ljubezni do dela gg. prof. Šest, arhitekt F a tur in tajnfic Ciril Debevc. Tudi našim vrlim vrtnarjem gg. A. Bajcu, A. Ferantu, F. Harzmanskemu, F. Korziki, P. S^iencu in L Šimencu gre vsa čast, da so doprinesli toliko gmotnih in moralnih žrtev ter priredili vzorno razstavo umetnega vrtnarstva, na katero smo lahko Slovenci ponosni. Zadnji večer v Maleni pratro Deževalo je ob otvoritvi letošnje jesen« ske razstave in dež je tudH blagoslovil njen zadnji večer. Kapljice z neba pa niso ovi* rale onih, ki knajo dobro voljo in so se napotili v Mali prater, da se ob žlahtni kapljici in rajanju poslove od že domačih in priljubljenih komedij. Vse je bilo v obratu, vse se je vrtelo in gibalo l polno paro. Iz tajinstvenega kitajskega Tmca? bara so pa prihajali zapeljivi zvoki klavir* ja in vabili goste iz dežja pod streho, okra« šeno s kitajskimi lampijoni. Pogumni so vstopili v bar. večina je pa postajala pred njim in čakala napovedane senzacije. Ali bo res debeluška plesala? Pa še čarlston! Saj ni mogoče! Zakaj bi ne bilo mogoče? Tako so vpraševali in odgovarjali. V Tinca* baru se je nabiralo vedno več ljudi. Mlado in staro obeh spolov. Vitke in gibčne go* spodične so rajale z mladimi elegantnimi gospodi in ugibale so in razmišljale kaj bo, ko vstopi konkurent/inja Roza. Gostov je bilo vedno več, prostorov je primanjkovalo. Kar se odpro obe vratnici in debeluška se počasi pricinca v bar. Pri« pravili so za njo poseben sedež iz dveh solidnih stolov, ki sta zaškripala, ko je «Rozl» majestetično sedla. Prižigali so ji cigareto za cigareto. Tu pa tam sc je okrepčala tudi t- vermutom. Cigarete in črno kavo ljubi nad vse. Najbolj se je debeluške veselil neki Ribničan, ki je neprestano ganljivo vriskal v desnem kotu bara. Na željo vseh navzočih je debeluška dovolila našemu uredniku daljši intervju o svojih vtisih iz Ljubljane. — Ljubljana mi je zelo všeč, je rekla Roza, čeprav jo poznam samo od parka do «Slona». Upala sem, da si bom tukaj osvo* jila srce kakega moškega in tako dobila že* nina, pa se mi ni posrečilo. Iz Ljubljane odidem zopet devica, kakor sem prišla. Močno je kritizirala kočije naših iz* voščkov. Vozila sem se že tudi v aeroplanu, — je dodala, — sprva je občutek komičen, potem pa vedno lepši. Ljubljančani so se vedli zelo Ijubeznjivo, dobila sem mnogo daril, rože in zlasti mnogo parfumov. Gospodje so me hoteli kar požreti, tako me imajo radi. Neki mornar, «feš» dečko, se je smrt« no zaljubil vame; ravnokar sva vzela slovo in si je hotel od žalosti vzeti življenje, revček. Otroci so me občudovali in se niso mogli ločiti od mene. Ščipale so me pa največ ženske, menda iz ljubosumnosti, ker so gospodje bili zaljubljeni. Ljubljančani so res ljubeznjivi ljudje in mi je žal, da od* idem. l/pam pa, da se kmalu zopet vidimo. Debeluška je bila močno utrujena po teh besedah. Naš urednik se ji je zahvalil za prijaznost. Gospodje so prišli in jo pro* sili za ples. Nekaj časa je Roza sramežljivo odklanjala. Nenadoma se ojunači in se po* časi dvigne. Stoli so se oddahnili. Ob na« v dušenem ploskanju se je Roza zibala med mizami in koketirala z vsemi naokoli. Se* dem gospodov je zaporedoma zaplesalo z njo. Pod je škripal, bas se je kar zibal in bati se je bilo. da se podre. Zal, da se debeluška prehitro utrudi in da niso prišli na vrsto vsi plesalci. Samo še danes l Rudeči pirat veliki pustolovni film iz življen a gusarjev V glav ii vlogi dražesna MI L RED HARKIS — CHAPL1N in najbolš f'lms 't gr?lec slavni ROD LA ROCQU£ Uren programa: Sprevod narodn h noš na ve lese mu in d rka avtomobilov na Ljubelju. Predstave ob 4, pol t\, pol 8. n 9. uri ELITNI KINO MATICA Škodljive posledice sodelovanja klerikalcev v vlada se kažejo na vseh koncih m krajih. Kleroradikalni režim ie že z redukcijami proračuna prometnega ministrstva, zaradi katerih je bilo odpuščenih na stotine deia^Kfltv iz železniške službe, povečal brezposelnost delavstva do skrajnosti, sedaj pa nam k vsemu temu še poročajo, da je bilo v soboto v arzenalu za gorenjskim kolodvorom v Ljuoljani odpovedano delo 42 delavcem zaradi pomanjkanja kreditov. Arzenal vodi vojaška uprava, katere proračun edini ni bil okrnjen pod kleroradikalnim režimom. Kljub temu se zaradi pomanjkanja kreditov sedaj na jesen odpoveduje delo 42 delavcem v ljubljanskem arzenalu, skoro večini. Vsi ti delavci so profesijonisti, mnogi imatk> števftne rodbine, nekateri imajo od 7—9 otrok, na drugi strani pa vojaška uprava arzenal neobhodno potrebuje. Za redno obratovanje tega arzenala primanjkuje vedno kreditov m zlasti zadnje čase so v lem oziru postale razmere že neznosne, kar je dokaz, kiko malo so se klerikalni ministri in poslanci pobrigali za nemoteno obratovanje tega državnega podjetja. Pri tem je upošzeva:i zlasti dejstvo, da so deiav.i v arzenalu delali zaradi pomanjkanja kreditov celih devet mesecev samo po 4 ure ena dan, vsled česar jim je bila seveda tudi znatno zmanjšana možnost zaslužka. Sedaj obstoja nevarnost, da se obratovanje v arzenalu Pred tedni smo poročali o velikem požaru v občini Ogulin v selu Salopek, v nedeljo je pa požar vpepelil zopet eno vas ogulinske občine. Popoldne so sirene lokomotiv naznanile Ogulinča-nom, da je izbruhnil v bližini mesta požar. Kmalu so se začule trombe gasilcev in zvonenje iz vseh cerkva. Ljudje so drveli proti vasi Sv. Peter, od koder so se dvigali proti nebu veliki ognjeni zublji. Očividci pripovedujejo, da je požar zanetila iskra iz lokomotive vlaka, ki vozi na progi Ogulin —Sušak. Hiša gospodarja Ribića je bila takoj v plamenih. Kmalu so se vneli tudi kozolci in hlevi. Vihar, ki je divjal v ogulinski okolici že nekaj dni, je zanesel ogenj rudi na sosedne hiše. V pol uri je gorelo že deset hiš. V vasi je nastala strahovita panika. Gasilcem in orožnikom so pomagali pri gašenju in reševanju vsi prebivalci vasi in okolice. Vendar ni bilo mogoče rešiti niti ene hiše, ker so vse zgrajene iz lesa in je pihal močan jugozapadnik. Na severni strani vasi se je vnela druga skupina hiš in kmalu nato je začelo goreti še na tretjem kraju. Velika nevarnost je pretila tudi sosedni vasi, kamor je veter zanaša ogorke in iskre. Iz gorečih hiš so reševali, kar se je rešiti dalo. Na ulicah so se odigravali tragični prizori. Pomanjkanje vode je onemogočilo vsako uspešno gašenje. Med največjo zmešnjavo je eksplodirala v neki hiši bomba ali kaka druga eksplozivna snov in odnesla v zrak vso streho. K sreči pri tem ni bil nihče poškodovan. Člov^1-" žrtev požar ni zahteval, razen neke bo-lehne starke, ki je umrla, ko so jo reševali iz goreče hiše. Dosedaj je mogoče ugotoviti, da je pogorelo do tal nad 40 objektov. Nobena hiša ni bila zavarovana. * Tudi v Zagrebu je znani slepar Du-naičan Manzki zapustil sled™re <^'oje.ea poslovanja. Ko so novine objavile, da so ga v Zagrebu aretirali, sta se javili dve njegovi žrtvi. K lastniku avtomobilske delavnice Stjepanu Krušnjaku v Ilici je Manzki prišel 19. t. m., da bi kupil nov tovorni avto. Krušnjak mu je ponudil avto znamke Graf-Stift s 5 tonami nosilnosti za 68 tisoč Din. Kupec je brl zadavoljen, a je prodajalca prosil, naj mu dovoli avto preizkusiti. Krušnjak je dal kupcu na razpolago šoferja 65 kg bencina. Po povratku iz Bjelovara bi dobil takoj izplačano vsoto. Jean de la Hyre: 20 500 Roman. Seveda se ni dalo s sigurnostjo domnevati, da se bo vseh šest ljudi ujelo za policijski aeroplan. Nekateri bi najbrž padli na zemljo in bi se ubili. Oni, ki bi ostali živi, bi morali izpolniti Ne-znančevo povelje: polasrtiti se novega aeroplana. V ugodnem trenutku naj bi ustrelili oba redarja in pustili letalo, da se samo spusti na zemljo. Grof Mosse-nigo je pripomnil, da so novi aeroplani narejeni tako. da se, prepuščeni samim sebi, spuščajo na zemljo kakor padobran. Na tleh naj bi bivši ljudje proučili mehanizem in ugotovili, kako se aeroplan vodi, ponoči bi se pa vrnili z njim v trdnjavo sv. Jurija. Ako bi ostal od vseh šestih živ samo eden in bi privedel Neznancu novi aeroplan, bi ta velika zmaga odtehtala smrt njegovih tovarišev. D' Alfbaniac se je spuščal na zemljo in razmišljal, da4i se bo načrt posrečil. Od trenutka, ko je policijski aeroplan dohitel tu>a letala, pa do trenutka, ko sta redarja appaoato, da ta ie U Napredni blok ~ 2. oktobra !z Ljubljane Shod Naprednega bloka za šentjakobski okraj se bo vršil danes ob 8. zvečer v gostilni pri Lozarjn v Rožni ulici. Govore: dr, Dinko Puc, Ant, Likozar in Ivan Dachs. Pristaši Naprednega bloka naj se ga udeleže v čim večjem številu! — lj Shodi Naprednega bloka. Jutri v sredo ob 8. zvečer se vršita dva shoda Naprednega bloka in sicer v salonu gostilne Košak (Kopitarjeva ulica) za poljanski okraj ter v gostilni g. Sokliča (Pred konjušnico) za trnovski okraj. Pristaši Naprednega bloka naj se obeh shodov udeleže v čim večjem številu! — Za politična okraja Sv. Peter in Vod-mat priredi Napredni blok v četrtek dne 29. septembra 1927 ob 8. uri zvečer v gostilni g. Zupančiča Leopolda, Ahacljeva cesta, volilni shod za volitve v občinski svet ljubljanski. Na shodu govore gg. dr. Dinko Puc, Josip T u r k, Ivan Tavčar in drugi. Cenjene naše somišljenike vabimo na shod in jih prosimo, da se shoda zanesljivo udeleže. Zdravo! — Napredni blok. — Ij »Slovenčeve« volilne lažL Pod naslovom: Kako je gospodarila v Ljubljani SDS? priobčuie lažnjivo vest — saj »Slovenec« ne more brez laži živeti — da je SDS pregnala s trga Antona Lovšina, ki je imel stojnico na Vodnikovem trgu in v isti prodajal suho robo. Lovšin se je moral šiloma umakniti, da je pozneje na istem prostoru lahko prodajal RohTmarrn svojo robo. Resnica je po naših zanesljivih informacijah naslednja: Anton Lovšin, bivši uslužbenec 105 let stare tvrdke M. Pakič, katere lastnik je Rohrmann že črez 38 let, je pred. leti odpovedal službo tej tvrdki, češ, »da ni za ta svet« in mora zato iti v »klošter« menda za »kozla«, ker nima gimnazijskih študij. Tega se pa ni držal, marveč je začel na stojnici na Sv. Jakoba trgu suho robo prodajati. Ondot je imel barako za prodajo suhe robe tudi nekdanji uslužbenec tvrdke M. Pakič, Jože Strle. Oba — Strle in Lovšin — sta se morala umakniti iz tega trga vsled nameravane regulacije Sv. Jakoba trga. Zupan dr. Tavčar je obema v svoji dobrohotnosti dovolil, da napravita baraki na Vodnikovem trgu. Ker se je pa pozneje tudi Vodnikov trg po projektu prof. ar h. Plečnika reguliral in je bilo nekaj barak, Ai niso bile baš v olepšavo tega trga in med temi je bila tudi baraka Antona Lovšina, regulaciji na potu so morale iste razumljivo pasti. — Več kakor leto pozneje je prosila za prodajo tvrdka M. Pakič, katere trgovina je jela vsled prestavitve barak Str-letove in Lovšine na najboljši kraj, to je živilski trg — vidno pešati. To dejstvo je napotilo lastnika te tvrdke, da je prosil magistrat za dovoljenje dvakratne prodaje v tednu t. j. v sredo in soboto na prostoru pred Satranovo trgovino, kar se mu je po večkratnih urgencah dovolilo do časa, ko se bodo domače črešnje na trgu pojavile, torej le za prav kratek čas. Letos je pa provi-zorični tržni nadzornik Riegler tudi to prodajo ob tržnih dneh prepovedal. Vprašanje je torej, komu je več škodoval magistrat, ali 105 let stari tvrdki, ali mlademu »mirnemu« pristašu SLS, ki ni, kakor je sam Tekel — več za ta svet? —lj Regulacija Ljubljanice. Današnji s Slovenec : pogreva zopet staro in že davno ovr-ženo laž o krivdi naprednjakov, da Ljubljanica še ni regulirana. Med drugim je tudi zapisal, da so >esdeesarski mestni očetje L 1914 s pritožbo na bivše avstrijsko ministerstvo dosegli odložitev velike dr. Lampetove električne centrale na Ljubljanici in s tem tudi preprečili regulacijo rekec. Po »Slovenčevk logiki bi se imela torej najprej graditi hidro-električna centrala, nato pa bi se šele Ljubljanica regulirala. Spričo takih pojmov seveda ni nič čudnega, če So klerikalni gospodje v zadnjem letu tako zavozili mestno gospodarstvo. O regulaciji Ljubljanice je dovolj znano, da samo zato še ni izvršena, ker je klerikalni deželni odbor kljub protestom naprednega odbornika dr. Trillerja ustavil ob pričetku vojne regulacijska dela in jih tudi pozneje ni hotel nadaljevati, ko mu je vojaška uprava ponudila ceneno delavsko moč lisodev italijanskih ujetnikov na Ljubljanskem gradu. Z regulacijo Ljubljanice bi se s posebno za tvornico pri šentpeterskem mostu pridobilo okoli 1200 Hp vodne sile, in spor med mestno občino in klerikalnim de* želnim odborom se je vnel zaradi lastninske pravice do te vodne sile, ker klerikalci niso privoščili Ljubljani lastne hidroelektrične centrale, temveč so hoteli, da bi ljubljanski konzument postal povsem odvisen od deželnih električnih podjetij, ki so bila takrat nerentabilna in katerih deficite bi naj krili po klerikalnem načrtu ljubljanski davkoplačevalci. Dejstvo je, da je klerikalni deželni odbor hotel oropati ljubljansko občino pravice do lastne hidroelektrične centrale, ki naj bi bila rezerva njene kalorične centrale. Nesramna laž pa je >Slovenčeva< trditev, da se je zaradi tega spora zavlekla regulacija Ljubljanice, ki se je takrat že vršila, ker je šlo samo za pravico do vodne sile ki bi se z regulacijo pridobila. Starejši Ljubljančani se na vse to še prav dobro spominjamo. —lj Ali je to higijena? Prejeli smo: Na dvorišču hiše mestnega pogrebnega zavoda, Ambrožev trg 7, se nahaja nepokrita greznica. Prejšnji lastnik g. Janko Predovič je imel to greznico pokrito z deskami, kar seveda tudi ni popolnoma zadoščalo higijenskim zahtevam, ker se v neposredni bližini greznice nahaja obilo mesarjev in pekov in je potrebna še večja snaga. G. Predovič je hišo prodal in deske pobral, tako da sedaj stoji greznica popolnoma odprta. Vprašamo zdravstveni fizikat mesta Ljubljane, ali je res po trebno, da ljudje vdihavajo neznosni smrad? Ko je bil lastnik hiše g. Predovič, se je mestni fizikat za stvar zelo zanimal, danes, ko je lastnica mestna občina, po stoji greznica že čez mesec dni odprta. —lj Portretni relief It. Majaroua. znanega pokojnega rodoljuba iz Borovnice, je razstavljen v oknu optika Jurmana v šelenbur-govi ulici. Relief je delo mladega slovenskega kiparja Ivana Jurkoviča, absolventa specijalne šole na dunajski umetnostni akade-demiji. Jurkovič je jak talent, a v Ljubljani še ni razstavil. Zato vzbuja njegov relief (visoki relief) posebno zanimanje. Kiparjev nimamo mnogo; ni čuda, da gledamo njihova dela s tem večjim zanimanjem. O Jurkoviču smo si takoj na jasnem, da je mlad umetnik velike sposobnosti ter pričakujemo od njega še mnogo prijetnih iznenađen j. Njegov nastop je danes simptomatičen posebno, ker živimo v dobi povratka k naravi. Po krizi likovne umetnosti, povzročeni po dekadenci povojne dobe, se odpira zarja zdravega umetniškega ustvarjanja. Jurkovičev portre ne kaže umetnika v vsej mnogostranosti njegovega umetniškega znanja, vendar s svojim zdravim realizmom ugodno učinkuje ter naravnost vabi nase imovite kroge, da slede primeru priznanega pospeševatelja umetnosti g. Majarona. — lj Vpisovanje v telovadni tečaj »T. K. D. Atene« se vrši v pondeljek, v torek in v sredo, dne 26., 27. in 28. t. m., od 4.— 7. ure zvečer v pritličju mestne ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti, kjer se zvedo tudi telovadne ure. Vršil se bo tečaj za dame in tečaj za šolsko deco. —lj Za koncert opernega tenorista Marija Šimenca, ki se vrši dne 4. oktobra v Unionski dvorani, bodo vstopnice v razprodaji v Matični knjigarni, in sicer od četrtka dne 29. t. m. dalje. —lj Za politična okraja Št. Peter in Vod- mat priredi >Napredni blok« v četrtek dne 29. septembra 1927 ob S. uri zvečer v gostilni somišljenika g. Zupančiča, Ahacljeva cesta, volilni shod za volitve v občinski svet ljubljanski. Na shodu govore g. dr. Dinko Puc, g. Josip Turk, g. Ivan Tavčar in drugi. Cenjene somišljenike vabimo, da se shoda zanesljivo udeleže. —lj Vpisovanje učencev na obrtni nadaljevalni šoli za stavbne obrti v Ljubljani (Graben) se vrši dne 28., 29. in 30. septembra (sreda, četrtek, petek) t. 1. v času od 32. do 1. ure popoldne in dne 2. oktobra (nedelja) t. 1. v času od 9. do 12. ure dopoldne. Novinci naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo; oni učenci pa, ki so že hodili v tukajšnjo Šolo, naj prineso s seboj izkaz izza šol. leta 1926—1927. Donesek za stvarne šolske potrebščine iznaša 15 Din mesečno in ga mora za mesec oktober t. 1. plačati vajenec takoj ob vpisu. Z rednim poukom pričnemo v ponedeljek, t. j. 3. oktobra t. L ob 2. uri popoldne. Upravitelj. —lj Plesne vaje trgovskih nameščencev se prično v četrtek dne 6. oktobra t. L v veliki dvorani Narodnega doma v Celju pod vodstvom priljubljenega plesnega učitelja g. Stane Jurko, ki je Celjanom že iz prejšnjih dob dobro znan. Vpisovanje se vrši točno ob 19. uri, vaje se prično ob 20. uri ter se vsi prijatelji in prijateljice plesa vabijo na pol-noštevilno udeležbo, kajti poučevali se bodo najnovejši plesi ter naj nihče ne zamudi že takoj prvih vaj, da ne bodo drugi zaradi enih ovirani. 713-n —lj Plesna šola železničarjev. Prireditveni odsek UJN2B otvori tudi letos plesne vaje v četrtek, dne 6. oktobra t. 1. v salonu kolodvorske restavracije Ljubljana gl. koL Pri-četek točno ob 20. uri (8. uri zvečer). Prijave sprejema pisarna oblastnega odbora UJN2B, Pražakova ulica (Ljubljanski dvor) med uradnimi urami. Vstop bo dovoljen strogo proti vabilom. 714-n —lj Podporno društvo slepih v Ljubljani je podelilo podporo sledečim svojim rednim članom: Po 500 Din: Jazbec F., Kodrin F. Po Din 300: Sch\ventner F., Gaber F. Po 200 Din: Uratnik J., Hergaršič F. Po 150 Din: Trentel J., Sluga I. Po Din 100: Kastelic A, Rodošek J., Perfant J. Po 300 Din: Plesko A.. Sehwentner F., Mayer F. Po 150 Din: Švekl L., Jakopin H., Honigmann A., Perko J. Po Din 100: Dolinar F., Dernovšek M., Sitar J., Lokmann M., FlaSker J., Naglic A., Kovač J., Hodnik M., Kotnik J., Kastelic A., Kovač J., Kramberger M., šoštar F., Samsa Pn šebe-nik M., Jamnik P. Da naše društvo tudi nadalje deluje zadovoljivo za svoje redne člane, to je slepe, si usoja na tem mestu kar j najvljudneje prositi plemenita srca, da se če- i sto in ob vsaki priliki spomnijo nas najberi , nejsih med bednimi, to je slepih. Odbor pod- i pornega društva slepih Ljubljana, Wolfova ulica štev. 12. —lj Kopališče Tabor odprto za javno?t vsako sredo in soboto od 8. do 19. ure. ob nedeljah od 8. do 12. ure. Vhod nasproti vojašnice. 99-L —lj Zgubil se je dežni plašč med 13. in 14. uro od Crne vasi do Šiške. Najditelj naj ga odda proti nagradi Celovška cesta 2, v gostilni. 712-n — Ij Policijski drobiž. Včeraj je policija aretirala 3 osebe radi javnega nasilstva, Marija R. je bila prijeta radi vlačuganja in Elizabeta A. radi prepovedanega povratka v mesto. — Ovadeni sta bili dve osebi, ki sta si skušali priboriti vstop na velesejm brez, oziroma z izposojeno vstopnico, radi poskušenega posilstva pa se bo moral zagovarjati Turčin Hali R. * Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju v Ljubljani. Židovska ulica 5. Fr. Kos. 104 —Ij Došle krasne bluze in predpasniki, cene nizke. Krlstofič-Bučar, Stari trK 9. u— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo In soboto od 8. do 19., ob nedeljah od S. do 12. Vhoj nasproti vojašnice iz Celja —c Patrijarh Dimitrije v Celju. V nedeljo popoldne se je pripeljal iz Maribora patrijarh Dimitrije. Na kolodvoru so ga spre jeli predstavite]] i pravoslavne cerkvene ob čine, zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter mestne občine in več občinstva. Po sprejemu je odšel v pravoslavno kapelo h kratki molitvi. V ponedeljek dopoldne je bila slovesna služba božja nato pa je patrijarh sprejemal zastopnike korporacij. Opoldne je bil prirejen svečan banket, katerega so se udeležili nekateri Člani deputacij pri sprejemu in zastopniki oblasti. —c Francoski krožek si je na svojom obenem zboru izvolil za predsednika ravnatelja g. Jos. Smertnika. —c šolsko leto na obrlno-uadaljevalni šoli t Celju se prične v nedeljo 2. oktobra. —c Za profesorja verouauka na celjski realni gimnasiji je imenovan g. Peter Kova-Čič, stolni vikar v Mariboru. —c poroka. V Celju se je v nedeljo poročil g. Anton Fazarinc, trgovec v Celju, i gospo Zofko MoČuikovo roj. Brinovčevo, trgovko v Celju. Bilo srečno! —c Sokol>ko društvo v Celju ima v nedeljo 2. oktobra ob 3. uri popoldne svoj javni nastop na dvorišču mestne osnovne šole —c V spomin koroškega plebiscita priredi podružniea Jugoslov. Matice v Celju spominsko akademijo. Ista se bo vršila v soboto 8. oktobra zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. —c Trgovska nadaljevalna šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1927—1928 se vffl v petek 30. septembra in v soboto 1. oktobra od 18. do 20. ure v ravnateljevi sobi državne dvorazredne trgovske šole. —c Hud vihar in naliv je bil v nedeljo popoldne in zvečer v Celju. Vihar je napravil mnogo škode na strehah in je izruval tudi mnogo drevja. —c Samomor. V ponedeljek zjutraj ob 6. uri se je obesil v Prešernovi ulici 22 301etni Ivan Baumgartner, delavec pri Westenu. V smrt ga je gnal obup, ker je tekom nedelje zaigral ves svoj denar in še nekaj drugilj stvari. Sicer pa je bil na glasu kot priden iu vesten mož Zapušča ženo in Štiri nepreskrbljene otroke. —c Uvedba polnočne brzojavne telefonske službe pri pošti Celje. Dne 17. septembra t. 1. je bila pri pošti Celje začasno uvedeua polnočna brzojavna in telefonska služba. — c Razvitje prapora Orjune v Gaberju bo 2. oktobra in ne 14. oktobra, kakor smo včeraj pomotoma poročali. Resnico o mestnem pogrebnem podjetju «Slovenec» priznava, da je mestna občina izdala 450,000 Din za pogrebno koncesijo Concordie >, ni pa dobila pogrebov iz javne bolnice. »Slovenec* je končno vendarle odgovori! na naše ugotovitve, da je bila mestna občina ljubljanska pri nakupu pogrebne koncesije društva »Concordie« oškodovana za 450.000 Din. »Slovenec« priznava, da mestna občina ljubljanska, odnosno njen pogrebni zavod z nakupom koncesije »Concordije« ni dobil ob enem tudi pogrebov iz javne bolnice, ki so bili skoro edini posel »Concordije«. Izgovarja se na ravnateljstvo bolnice, češ da je oddalo te pogrebe pač cenejšemu ponudniku in da je to pač interna poslovna zadeva bolnice in nič drugega. Mi smo mnenja, da je mestna občina odkupila koncesije društva »Conkordije«, ki je bila last usmiljenk pred vsem zaradi tega, da bi dobila v svoje roke tudi pogrebe iz jav. bolnice ter tako povečala do« hodke svojega lastnega pogrebnega zavoda. Ni šlo za povečanje inventarja mestnega pogrebnega zavoda, ki ga ima ta sam dovolj in boljšega, kakor ga je imela »Concordia«, ampak.za osredotočenje izvrševanja pogrebov v mestnem podjetju in povečanje njegovih dohodkov. Samo ta namen je imel odkup koncesije »Concordije«. Odkup »Concordije« je mogel imeti le svrho, da se mestni pogrebni zavod iznebi povsem nepotrebne konkurence in mesto je za to plačalo usmiljenkam lepo vsoto 450.000 Din. »Slovenec« trdi, da ta izdatek ne bo prav nič obremenil mestnih financ, ker je denar šel iz fonda mestnega pogrebnega zavoda, ki je bil v ta namen pripravljen. Ta izgovor je zelo naiven, ker je popolnoma vseeno, ali plača občina 450.000 Din iz tega ali onega fonda. Dohodki mestnega pogrebnega zavoda so dohodki občine in je prav vseeno končni efekt občinskih financ, ali plačuje občina za potrebe svojih podjetij, iz enega ali drugega fonda. Za nakup koncesije društva »ConcoTdiJe« bi n. pr. lahko porabil tudi dohodke mestne elektrarne ali vodovoda aH kakršnega* koli drugega mestnega podjetja, ako bi mestni pogrebni zavod ne imel denarja sam na razpolago. Dejstvo je, da je mest. občina vrgla proč 450.000 Din, ne da bi dobila pogrebe jz javne bolnice, kar je bil glavni namen te kupčije, da torej mestna občina ni oškodovana samo za ta denar, ampak tudi za dohodke, ki bi jih donašale ti pogrebi. Ali je oddajanje pogrebov v bolnici interna stvar bolnice ali ne, je povsem povsem postranskega pomena. Obenem z odkupom koncesije društva »Concordie« bi si morala občina zagotoviti tudi pravico do Pogrebov iz bohiice, česar pa sedanji klero-radikalni režim na mestnem magistratu nI storil. V tem tiči greh te ponesrečene kupčije. Koliko dobička so imeli pri tem usmiljenke, v kakšnih odnošajih so usmiljenke napram g Gajšku, ki izvršuje sedaj pngrebe z javne bolnice, je za dejanski položaj precej postranskega pomena, za nas je važno in za sedanji režim na magistratu značilno, da je občina izdala 450.000 Din, da pa pogrebov ni dobila in razširila s tem izdatkom področja svojega lastnega pogrebnega podjetja. V kolikor so tu igrali posebno vlogo oziri na g. Gajška, ki je pristaš klerikalne stranke, ne moremo vedeti. Prav tako tudi ne moremo vedeti, v koliko so zastopniki klerikalne stranke na magistratu Ščitili interese usmiljenk, resnica je, da interesi mestne občine pri tej kupčiji niso bili zaščiteni in da je po krivdi kleroradikalnega režima mestna občina znatno oškodovana. Kleroradikalni režim ni varoval interesov mestne občine, kar potrjuje tudi sani »Slovenec«, ko priznava, da mestno pogrebno podjetje ni dobilo pogrebov iz javne bolnice, dasi je samo zaradi tega odku-pHo koncesijo »Concordie«. Stvar je za vsakega mislečega Človeka dovoli pojasnjena in »Slovenčeva« zavijanja na njej ne bodo prav nič izpremcnila. Iz Maribora —m Pretepi in uboji so v zadnjem času v mariborski okolici zopet na dnevnem redu. V nedeljo je na več krajih tekla kri. Pretepi so zahtevali tri smrtne žrtve. Pri Sv. Petru so se fantje v soboto ponoči stepli in obdelali 21Ietnega Ervina Zgova z, noži po glavi tako, da bo najbrž umrl. V Rošpohu so se spravili pijani fantje na cestarja Štefana Polenšaka in ga z latami ubili. Umrl je med prevozom v bolnico. V Dupleku pa je postal žrtev fantovske surovosti 201etni Fran škofič. Pretepači se danes sicer kesajo svojega dejanja, vendar pa bodo prejeli zasluženo plačilo. Vsega pa je seveda kriv nesrečni alkohol, ker ljudje ne vedo, kdaj ga imajo dovolj pod kapo. —m Neurje r Dravski dolini. V nedeljo zvečer je razsajal v Dravski dolini in na ptujskem polju strahovit vihar, ki je povzročil ogromno škodo. Veter je ruval drevje, lomil brzojavne drogove, prevračal kozolce, razkrival strehe in divjal tako, da si nihče ni upal iz hise. Nato pa se je vsula toča, ki je zlasti po vinogradih povzročila obilo škode.. Zvečer okrog 10. pa je sledil naliv tako, da so bile vse ulice poplavljene. _m Odlični gostje v Mariboru. Maribor sprejema zadnje dni odlične goste. V soboto je prispel v Maribor patrijarh pravoslavne cerkve. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki oblasti, korporacij in člani pravoslavne cerkvene občine. Po službi božji t pravoslavni kapeli je bil patrijarh gost mariborskega škofa dr. Kari i na. Iz Maribora se je odpeljal v Celje. — Včeraj popoldne so prispeli v Maribor nemški pisatelji in publicisti. Sprejem na kolodvoru je bil prav prisrčen in je pokazal, da Slovenci nismo sovražniki Nemcev, da pa ne moremo trpeti re- negatov. Gostje so si ogledali mesto in ok»»-| lico, zvečer pa jim je priredila mestna obči-1 na skupno z velikim županstvom in mariborskimi novinarji banket. Danes so se gostje odpeljali v Zagreb. — Danes dopoldne p •. i prispejo v Maribor udeleženci zdravniškega kongresa iz Rogaške Slatine. V Mariboru ogledajo razne zanimivosti, nato pa prirede izlete v Ptuj, Dravsko dolino in v Celje. —m Mariborska gledališka seiona »e otvori v četrtek 6. oktobra s klasično Gogo-ljevo komedijo >Revizor«. V nedeljo, 9. oktobra bo premijera Kalmanove operete >Ba-jaderac, opera pa pripravlja na novo naštti-dirano »Traviato< ter Smetanov >Poljub*. Drama študira 5e Kraigherjevo >§koljko«, Shawovega »Pygmaliona< ter Flers-Cailk-vetovo moderno komedijo >Lepa pustolovščina«.. ker so najboljše, naj trajnejše in zato najcenejše. Ponesrečen beg bandita Leciana Znani bandit Lecian, ki je bil pred divizijskim S';d:S3«:iii v » 'lornuiu ob.-sojen na smrt, je skušal v noči od ne* delje na ponedeljek na drzen način skupno s svojim tovarišem Kaspari* kom pobegniti iz zaporov. Beg se ni posrečil, ker je straža bandita pravo? časno zasačila. Leciana in Kasparika je stražil vo* jak Tomis, katerega je Lecian podku* pil in mu obljubil bogato nagrado, če mu pripomore k begu. Vojak se je dal J3regovoriti in je vtihotapil v ječo ma* o pilo, s katero sta oba zločinca pre* pilila okove. Vojaka sta nato zvezala in mu zamašila usta, da odvrneta vsak sum od njega, mu odvzela puško s 60 naboji in skušala pobegniti. Njun beg pa je opazil drugi vojak Kis, ki je sku* Šal begunca zadržati. Lecian ga je po* zval, da se uda, toda vojak se ni dal ustrahovati in je pogumno naskočil oba bandita. Lecian je nato vojaka ustrelil v trebuh. Strel je seveda alar* miral jetniško stražo in je takoj prihi« tela na pomoč. Med stražo in bandi* toma se je razvila pravcata bitka, ki je trajala dve uri. Končno sta roparja uvidela, da je vsak odpor brezuspešen in sta se udala, zahtevala pa sta, da ji* ma vojaki ne store nič zalega. Med borbo sta bila dva vojaka težko ranje* na, zadet pa je bil tudi Tomis, ki je banditoma pripomogel k begu. En vo* jak je baje že podlegel poškodbi. Strahovita avtomobilska nesreča V Gobelsburgu pri Kremsu v Av» atriji se je v nedeljo pripetila straho* vita avtomobilska nesreča, o kateri ob? širno poroča vse dunajsko časopisje. V nedeljo so priredili nemški naci* jonalni socijalisti v Langenloisu «Dan nemške svobode». Iz raznih krajev so prihiteli udeleženci v Gobelsburg in proslava je potekla zelo animirano, brez incidenta. Po končani proslavi so se gostje razšli na vse strani, večina je sedla na tovorne avtomobile in se od* peljala domov. Okoli 30 udeležencev je sedlo na velik tovorni avtomobil, katerega je upravljal šofer Rupert Ku* biska. Avtomobil je vozil v smeri proti Dunaju. Dasi šoferju pot ni bila dobro znana, je vozil zelo naglo, kar je do* vedlo do katastrofe. Na ostrem ovin* ku je šofer izgubil oblast nad krmilom, voza ni mogel več ustaviti in treščil je v obmejni cestni jarek. Izpod avtomobila so potegnili mrt* vega šoferja, njegovo nevesto Pavlo Kock in poveljnika narodnosocijalnih borcev Ericha Liebetrutha. Štirje drugi udeleženci so dobili težke poškodbe, pretres možganov, živčni šok itd. Več oseb je bilo lahko ranjenih. Vsi po* škodovanci so bili prepeljani v bolnico. Preiskava je dognala, da zadene krivda na nesreči v prvi vrsti šoferja samega, kajti na severnem ovinku je vozil s hitrostjo 25 kilometrov, kar je za tovorni avtomobil seveda riskirano. Na drugi strani pa se povdarja, da je nesreče kriva tudi cesta. Na ostrem ovinku se je tekom zadnjega časa pri* merilo že sedem težkih nesreč. Listi opozarjajo oblasti, da naj se vendar enkrat že zganejo in naj cesto popra* vijo, ali pa naj vsaj na nevarno mesto opozore z napisno tablo. To ki ono Najlepša kravata na svatu Italijanska tvrdka s svilo Salterio iz Milana je nedavno razpisala original* no konkurenco. Priredila je tekmova* nje za najlepšo kravato na svetu in razpisala 20.000 lir nagrade. Za to tek« movanje je vladalo po vsem svetu ve* liko zanimanje. Konkurence se je ude* ležilo 1550 umetnikov iz 28 držav, ki so v poslali 7000 risb, odnosno načrtov. Največ je bilo tekmovalcev iz Nem* čije, Avstrije, Švice, pa tudi iz Kitaj* ske, Japonske in Južne Amerike jih je bilo mnogo. Prvo nagrado je razsodi* šČe prisodilo italijanskemu slikarju Gualdu Porro, ki je prejel za svoj umotvor 20.000 lir. Drugo nagrado je prejela gojenka umetniško*obrtne šole z Lyona, Madelaine Trancbar. Nagra* de je dalje prejelo šest Avstrijcev, dva Nemca in en Švicar. Tvrdka bo zdaj reproducirala kra* vato v več stotisoč eksemplarjih in jih razposlala po vsem svetu. Umor igralke Forgacsove Iz Budimpešte poročajo, da je pre* iskovalni sodnik v petek izročil kazen* skemu sodišču vse akte, tičoče se sen* zacijonalnega umora znane budimpe* štanske igralke Forgacsove, o kate* rem smo zelo obširno poročali. Akti so zelo obsežni in zanimivi tem bolj, ker jim je preiskovalni sodnik priložil več fotografij in skic, tako da preiskava na kraju zločina ni več potrebna. Iz teh aktov je razvidno, da je igralko urno* ril njen mož dr. Erdelv. Dr. Erdely je skušal najprej umoriti svojo ženo na ta način, da jo je pahnil z visoke skale v prepad. Slučajno je Forgacsova obvisela med padcem na manjši skali in tako se možu načrt ni posrečil. Zato jo je zastrupil z verona* lom in ker tudi strup ni učinkoval, jo je zadušil. Ovil ji je šal okrog vratu in ga močno zategnil. Sodna komisija spr* va znakov na vratu umorjene ni zapa* žila. Šele na fotografiji so bili vidni. Zanimivo je, da je dr. Erdelv po straŠ* nem zločinu podaril usodni šal sobarici millstattskega hotela, da bi tako zabri* sal vse sledove. Zagonetni umori v Belgiji Belgijsko javnost že delj časa razburja zagonetni umor barona d'Aco-za. Tekom zadnjih 12 let so bili izvršeni na belgijsko-holandski meji trije umori, ki so očividno med seboj v zvezi. Prvi umor datira še izza nemške okupacije. Umora je bil osumljen nemški major Stoliberg, ki so ga obsodili na smrt in contumatiam. Tretji umor je bil izvršen lani v novembru. Najprej so mislili, da gre za samomor. Šele ko je neki list opozoril oblasti na prvi umor, so ugotovili, da je med obema umoroma neka tajna zveza. Pri drugem umoru so vsi sledovi izginili. Blizu holandske meje je v lepi pokrajini vas Berne, v kateri je več vil. V maju 1. 1915. je izginil baron d* Acoz bivajoč na svojem posestvu blizu omenjene vasi. Kmalu nato je izginil tudi njegov lovec Kamil Diertk. O morilcih ni bilo duha ne sluha, pač pa so našli baronovo truplo zakopano v gozdu. Umora je bil osumljen nemški major Stolberg. V aprilu 1926. je izginil iz iste vasi mladi de Sutter, Čigar truplo so potegnili čez tri tedne iz bližnjega kanala. Na truplu so opazili več elobokih ran. V žepu umorjenega aristokrata so našli večji znesek, kar priča, da ni šio za roparski umor. Komisijski ogled trupla je pokazal, da izvirajo rane od vijaka motornega čolna. Oblasti so domnevale, da je skočil Sutter radi nesrečne ljubezni v kanal. Sedaj oblasti zasledujejo zagonetnega morilca, ki ima na vesti tri žrtve. Za preiskavo vlada veliko zanimn~;- ne le v Belgiji, marveč tudi v Nemčiji, ker je jasno, da je bil major Stolberg po nedolžnem obsojen. Vsak športnik voli Kado! Tudi v Pragi se vrše v najkrajšem času občinske volitve. Kakor pri nas, tako je tudi v Pragi volilna borba zelo ogorčena, stranke se poslužujejo vseh trikov, mahinacij in drugih dovoljenih in nedovoljenih sredstev, da si pribore mandate v občinskem zastopu. Te dni pa je praško publiko iznenadi! velik plakat. »Vsak športnik voli Ka« oznanjujejo velike črke. Ta originalna kandidatura je bila incijativa znanega poslanca in bivšega ministra dr. Stribrnega, ki je bil izključen iz na* rodno socijaJistične stranke. Stribrny je torej določil za kandidata na svoji listi slovitega centernalfa praške Sparte K. Peška, ali kakor je njegovo športno ime Kado. Kada je nogometaš internacijonal-nega slovesa, ki virtuozno obvlada žogo in je pravi umetnik v nogometu. Italijanski listi so mu povodom tekme proti Italiji dali epiteton Caruso nogometa. Kada uživa v Pragi velik renome in nedeljene simpatije. Kandidatura odličnega nogometaša, ki je poleg tega eden najsposobnejših upravnih uradnikov, je za listo poslanca Stribrnega izrednega pomena. Tega se Stribrny dobro zaveda in zato precej optimistično presoja p red stoječe občinske volitve- kajti prepričan je, da bodo športniki oddali svoje glasove Kadi. Novice iz Splita Split, 24. septembra. Angleška vojna mornarica v splitski luki. Danes je priplula angleška križ arka •MontonoU, da pripravi prihod angleške vojne eskadre, ki prispe med 28. t. m, in 10. oktobrom v Split. Eskadra bo obstojala iz velikega nosilca avinjona «Eagl» v sprem* stvu kontratorpidijera in destrojera witsch, «WitehaIl*, «\Vorcester», «Wrem» in drugih večjih edinic. Vojna mornarica pride iz Benetk in ostane dalj časa v naši luki. An* gleži posetijo s tem že v drugič našo luko. Nova ufica. Danes so odprli novo uli* co v mestnem delu na Lučacu, ki se ime* nuje po imenu sedanjega splitskega župa* na, ulica ^Načelnika Tartaglie*. S tem je splitska občina v sklepu zadnje seje poča* stila velike zasluge, ki jih ima sedanji žu* pan za procvit in napredek mesta. Nov monument. Glasom sklepa občin* skega sveta se postavi spomenik na Poljani kralja Tomislava, velikemu naeijonalcu Grgu Ninskemu. Sklep se udejstvi na pod* lagi nasveta komisije, kateri so prisostvo* vali med drugimi strokovnjaki tudi direk* tor don Franjo Bulić in kipar Ivan Meštro* vič. Avtobusi so dospeli. Končno po dol* gem čakanju in interesiranju publike so do* speli danes prvi avtobusi, ki prično z obra* tom 1. oktobra. Kolosalni avtomobili ima* jo prostora za 26 ljudi in bodo prevažali potnike po mestu in na periferijo ter nado* meščali neokreten tramvaj. Smeri imajo določene po specijelnem tozadevnem voz* nem redu. Vozili bodo tudi v Solin in rim* sko mesto Salono. Cena prevozu po osebi bo najvišja 2 Din. S tem je dobilo na mesto zopet moderne je Hce in pokazalo tujcem, da se zaveda svojega pomena. Vojaška godba. V jesenski seziji pri* reja vojaška godba vsako nedeljo v mest* nem parku dopoldne koncerte. Na sporedu so skoro vsakokrat tudi slovenski komadi, kar je vsekakor častno za nošo glasbo. V nedeljo igra tudi poleg Verdija: finale *Traviata», VVagnerja: «Tarinhauser», Sol* ca: «Nazdar», tudi našega Zajca: cG-rani* čari* in Jaki: »Slovenski biseri*. Koncerte poslušajo ne le domačini, temveč vse polno tujcev Angležev, Nemcev in Cehov, ki sle* de z zanimanjem in razumevanjem kan* certu, ki jim nudi poleg drugih tudi našo slovensko kompozicijo. Bogat lov rib. Zadnje dni je izredno mnogo rib na ribarnici. Včeraj so jih pri* r.esii nad 4000 kg in to se dogaja že skoTo ves teden. Majhne ribe so prodajajo po 4—5 Din kg, večje in žlahtnejše pa od 10 do 20 Din. Vsled strogega nadzorstva o kvaliteti in svežosti rib, se uniči skoro vsak dan po sto do dvesto kilogramov rib. V petek so jih uničili 400 kg. Največ rib vlo* ve ob otoku Braču, Šolti in pri Trogirju. Trgatev. Grozdje na trgu se je začelo dražiti, ker je trgatev na višku. Parniki in jadrnice dovažajo sladki mošt v luko, kjer ga tovorijo v vagone. Kvaliteta vinskega mošta je izvanredno fina, ker je bila letos trta brez peronospore in gnilobe. Pristni sladki mošt diši, kakor bi bil parfumiran in je v par dneh nevarna pijača vsakomur, ki ne pozna njegove moči. Pravih cen mo* štu se danes še definitivno ne ve, gibale pa se bodo pri vagonslri dobavi okoli 5.— Din. Umetniške dekoracije v cerkvi sv. Franja. Na Francoski obali, najlepšem delu Splita je lepa cerkev sv. Frančiška, katere notranjost je umetniško preslikal in pre* uredil Slovenec g. Simon Ogrin in sin z Vrhnike. Slike so krasno izdelane v fresco in se izraža o njih kritika zelo laskavo. Ker je cerkev na obali, in jo dnevno obiskujejo inozemski potniki in izletniki, bo to delo v čast vsem Slovencem. Do danes je to prva cerkev na naši obali, ki jo je slikal Slovenec. Izpred sodišča TAT DOMINIK. Dominik je mlad fant. Učil se je pri pe* carju Joži v Ljubljani, a ker je modra gla* vica, se je izučil hitro svojega rokodelstva, a poleg tega je znal še krasti, čeprav se tega ni učil in mu ni bilo treba polagati tozadevnega izpita. Prvič se je odlikoval v svoji prepove* dani stroki koncem julija letos, ko je svo* jemu tovarišu Cencu N. odnesel 600 Din. Ubogi delavec Cene se mu pa ni smilil, ni bilo dovolj, da je vzel revežu ves zaslužek, odnesel mu je še hlače, srebrno uro in suknjič. In tako je lepo oblečen hodil mo* ško po Ljubljani in se norčeval iz tovari* šev, ki so morali trdo delati, da so lahko skromno živeli., Vse to je pa trajalo samo par dni. Ko je namreč Dominik stal avgu* sta meseca za Ljubljanico in gleda? na ukradeno uro koliko kaže, se mu je hipoma prikazal stražnik, ki je pristopil izza ogla, ko bi zrastel iz tal pred njim «Da. da Do* minik, le poglej na uro, dobro poglej, saj je prišla zdaj tvoja ura, zapomni si jo,» mu je prijazno rekel mož postave in ga aretiral. Dominik bo sedel dva meseca v težki ječi. VODOMET NA CESTI. Hlapec Polde je peljal julija v Šiško voz peska. Žvižgal je tisto zaljubljeno pesem : Bod* moja, bod* moja, t* bom lešnčkov dal* boš tiste potolkla, t* bom drugih nabral. Pri tem je fant pokal z bičem, kot bi streljalo na ljubljanskem Gradu. _ Na* enkrat je Polde robato zaklel in se pogra* bil za hlače, popolnoma mokre so bile, a iz ceste je brizgala vanj in njegovega ko* njiča v mogočnem curku voda. — Kakšnega hudiča pa imate, da tako škropite, se je zadri mokri Polde. — Kar z mano stopi tjale h kraju, pa boš videl, mu je odgovoril mož v plavi ob* Ieki in ga potegnil za seboj na tlak, kjer je stal stražnik. Poldeta je klical na odgovor sodnik. — Kar takole me menda tudi ne boste zaprli gospod, je dejal Polde sodniku. — Tiho, govorite kar boste vprašani, ga je sodnik zavrnil. — No, bom pa tiho, saj sem lahko tiho, saj je berač tudi tiho, je godel Polde. — Kako je bilo. — A kako? 1 tako in tako. Grem po cesti, pokam z bičem in žvižgam veselo pesem. Od daleč zagledam avtomobil, drvel je proti meni, kot bi ga vrag podil, na dru* gi strani pa stoji tisti možakar, ki spušča iz hidranta vodo. Pa sem tja zavil, da me ni avtomobil povozil. Kaj sem pa hotel sto» riti, saj bi bilo škoda mene in mojega zve* stega starega šimelna, da bi naju povozila taka*ie moderna koreta <>d avtomobila. Priča delavec Tomaž je dejal, da Polde res ni mogel drugega storiti, če se je hotel izogniti in fant je bil oproščen. — Saj sem vedel, da ne bo hudega, še za ono mokroto, ki sem jo prestal, bi mi moral avtomobilist nekaj plačati; kako pa pridem do tega, da sem moral hoditi potem moker po Ljubljani in se mi je moja Tinca na glas smejala, ko me je zagledala, je mrmTal Polde, ko je odhajal iz aodnije. PREDOBRA STRE2NICA. Sodnik je poklical na odgovor strežnico Mmko iz bele Ljubljane. Dekle je bilo namreč bolno, a vseeno si je še privoščilo iz čaše prepovedane ljubezni par požirkov, ki so pa stali kodrolasega Grogo zdravje. Groga je bil zelo jezen, moral je v bol« nico in naznanil je Minko, češ, naj le sedi taka ženska. — In tako je prišla Minka pred sodnika, ki jo je vprašal, kaj pravza* prav dela. — I kaj neki delam, strežnica sem. svoji mami strežem, ker je bolna, se je zago* varjala. — O, meni je tudi stregla, a slabo, so je oglasil Groga, ki je stal pri vratih in gledal grdo kot rogatec. — Sam si kriv. kdo ve kje si dobil svo* jo bolezen. — O, gospod, le zaprite jo, saj se no* bene druge niti dotaknil nisem! Ker je pa bilo dokazano, da je Minka bila res bolna, je bila obsojena na 14dnev* ni zapor. Gospodarstvo —g Žitni trg. Po poročilu novosadske blagovne borze je bila tendenca za koruzo pretekli teden čvrsta, za pšenico pa slaba. Madžarska kupuje večinoma staro koruzo. Promet je znašal 250 vagonov. Pšenice je bilo prodane 34, koruze 137, moke 51, otro* bov 9, ovsa 11, ječmena 13, fižola 1 vagon. Cene so ostale z malimi izjemami neizpre* men j ene. —g Monopolski dohodki v juliju. V ju* liju so znašali monopolski dohodki 198 mi* lijonov 102.253.51 Din. Lani so znašali v istem času 208,305.456.27 Din Ta razlika gre na račun dohodkov od soli in petroleja. Od 1. aprila do 31. julija so znašali mo* nopolski dohodki letos 788,998.315.80. lani pa 795,141.904.32 Din. V proračunu je bilo določeno 758,648.999.92 Din, tako da znaša prebitek 30,349.315.88 Din. —g Direktni blagovni promet s Turčijo. Dne 19. t. m. se je pričela na Bledu med* narodno konferenca, ki so se je udeležili delegati orijentalskih železnic v Turčiji in delegati Bolgarije, Madžarske, Ceškoslova* ške in Poljske. Poljski delegati so zastopali tudi Rumunijo. Konferenca je imela nalo* go urediti tudi direktni blagovni promet med Turčijo in omenjenimi državami. Do# slej so se morale pošiljke na bolgarsko* turški meji pregledati. Direktni promet se prične s 1. januarjem 1928. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. septembra t. I. ponudbe glede dobave 16 Lutzovih peči in štedilnikov; do 4. oktobra t. 1. glede duba* ve bakrenih cevi, veder, vrčov in škafov; do 7. oktobra t. 1. pa glede dobave 5000 kg jedrnatega mila in 2000 kg loja. — Pred* metni pogoji so na vpogled pri ekonom* skem odelenju te direkcije. — Dne 29. t. m. se bo vršila pri komandi dravske divi» zijske oblasti v Ljubljani ofertalna licita* cija glede dobave mesa za čas od 1. okto« bra 1927 do 31. marca 1928. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Darujte za spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju! Ocarinjenj e vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posred* nik, LJUBLJANA, Masa ry ko v a cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira* > nega blaga in vse informacije brezplačno. 96/L graaafcSa^EiaHHHHHtBHHHHBiHE Popolnoma suha. lepa BUKOVA DRVA v polenih ali razžagana, kakor tudi mehka drva dobavlja tvrdka ARBOR d. d., Dunajska c. 50 v vsaki množini od lm8 naprej. Dostavlja tudi na dom. Telefon 2546. Kral. ang. parobrod, linija HDVflL fflfllL LlliEzalllžHOfllBEHlHO }rai»ltjo-Uraguay-Argentinio u Kubo-Chile-Peru informacije brezplačno pri podzastopniku LJUBLJANA. Kolodvorska ulica štev. 26 V svrho ustanovitve v tuzemstvu doslej še ne obstoječe specijalne Industrije iz stroke igrač iščemo zveze s kapitalisti, tvornlčerjl In trgovci, ki si hočejo ustanoviti odlično oksistenco. Ker je podana naslonitev na inozemske industrije, strokovno znanje ni ootrebno. Ponudbe z navedbo razpoložnega kapitala, eventualnih tvorniških prostorov itd. pod „Industriellor Vorsprung 5907" na: Rudolt Mosse, Wien 1., Seilerstltte 2 Stanovanje dveh sob kuhinje in pritikiin, velik vrt v Stožicah št. 79 pri Ljubljani — se odda s 1. oktobrom mirni stranki. Vodovod v hiši. — Na* slov pove uprava