Leto 1895. 133 Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos XXXI. — Izdan in razposlan dné 25. aprila 1895. Vsebina : Št. 58. Ukaz, s katerim se v izvršilo zakona z dné 16. januvarja 1895. I., ki govori o vravnavi pokoja ob nedeljah in praznikih v obrtovanju, obrtno delo dovoljuje ob nedeljah pri nekih posameznih vrstah obrtov. 5§. Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za notranje stvari in z ministrom za bogočastje in nauk z dné 24. aprila 1895. L, 5 katerim se v izvršilo zakona z dné 16. januvarja 1895. I. (Drž. zak. št. 21.), ki govori o vravnavi Pokoja ob nedeljah in praznikih v obrtovanju, °Mno delo dovoljuje ob nedeljah pri nekih posameznih vrstah obrtov. §. 1. Nedeljski pokoj deli° najkesneje ob se mora pričenjati vsako ne-6. uri zjutraj, in sicer ob istem času za vse delavce vsakega obrata, ter mora trajati vsaj 24 ur (§. 1., člen II. v zakonu z dné 16. januvarja 1895. 1., Drž. zak. št. 21.). §• 2. Na podstavi §. 1., člena VI. v navedenem zakonu se obrtno delo ob nedeljah pri vrstah obrtov, podanih v nastopnem spisku, pri katerih po njih naravi ni z lepa mogoče obrat prekiniti ali dotično delo odložiti, ali pri katerih je obrat ob nedeljah potreben z ozirom na vsakdanje ali ob nedeljah še posebe se javljajoče potrebščine prebivalcev ali javnega prometa, dovoljuje za opravila, navedena v tem spisku, in sicer po tamkaj navedenih pogojih in omejilih. (SlOTenlach.) Oznamenilo Delavcem, tistih obrtov ali opravil, za katere je nedeljsko delo dovoljeno sploh ali v neki določeni izméri časa ki imajo ob nedeljah opraviti več kakor tri ure, je dati nadomestnega pokoja: - 1. Semenarnice. Nedeljsko delo je z omejilom na neobhodno potrebne delavce od meseca novembra vštevši do meseca aprila dovoljeno za obratovanje sušilnic (pajštev). Počitek 24 ur prvo naslednjo nedeljo. 2. Morske soline. Nedeljsko delo je od meseca maja vštevši do meseca avgusta dovoljeno za dobivanje in sprav, ljanje soli. Počitek 24 ur prvo naslednjo nedeljo ali ^ delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu. » 3. Trgovinski vrtnarji. Nedeljsko delo je dovoljeno: a) Z ozirom na potrebščine obrata in kolikor je ta obrat zavisen od vremenskih razmer: \ 1 1 a) za dela, potrebna za nego gredic in rastlin v loncih, kakor so: zalivanje, zračenje, senčenje, privezovanje količev, ki so se omajali, zabijanje neobhodno potrebnih nadomestnih kolov itd., skozi dve uri predpoldne in dve uri popoldne: ' Počitek 24 ur prvo naslednjo nedeljo ali f delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu- ß) za kurjenje rastlinjakov, pokrivanje gnojnih gredic skozi tri dnevne ure; 1 b) za pletnje kit in vencev one ure, v katerih je to dovoljeno prirodnih cvetlic pletičem in trgovcem. j Oznamenilo 'stili obrtov ali opravil, za katere je nedeljsko delo dovoljeno sploh ali v neki določeni izméri časa Delavcem, ki imajo ob nedeljah opraviti več kakor tri ure, je dati nadomestnega pokoja: ^ IMavilnice za železo (plavži, fužine). a) Naprave visokih peči (vštevši naprave za praženje): Nedeljsko delo je dovoljeno za dovažanje oglja, koksa, rude in primeska, za strežbo vodovodov, mehovja in priredov v ogrevanje vetra, za vsipanje in za odpuščanje, za odvažanje odpuščene žlindre, za narejanje rnaščljev in za odvažanje surovega železa (grodlja) na skladišča. ) essemerske in martinske naprave, ki so z visokimi pečmi v neposrednji zvezi: Nedeljsko delo je dovoljeno za dovažanje stop-jenega surovega železa (grodlja) v konvertorje, ^a dovažanje vmesne robe k inartinskim pe-' em, za strežbo generatorjev in mehovja, za vsaj an j e in topljenje v konvertorjih in martin-s ih pečeh, za odpuščanje gotove robe v kotijo in za njeno odvažanje, in pa za odvažanje žlindre na skladišča. \ \ Vsako drugo nedeljo 24 ur, ako se obrat ob nedeljah more pretrgati vsaj za 6 ur ali ako se ob méni tedenske postâti more vriniti enokratna pričuvna postât (šihta) v nedeljo. Toda v poslednjem slučaju se ne smé zamenjujoče moštvo upo-! rahljati zadelo po 12 ur pred pravilnim opravilom \ ali po pravilnem opravilu, in dati se mu mora na-I domestnega počitka vsaj v izméri, dodeljeni zame-I njenim delavcem. Ako bi se delavcem ne mogel dati zgoranji nadomestni počitek zastran posebnih razmér obrata, naj za nadomestni počitek velja počitek 18 ur, ki se za nedeljo pokaže z meno postâti po zmislu §. 3. v ministerskem ukazu z dné 27. maja 1885. 1. (Drž. zak. št. 85.). / eči za varjenje in pudljevanje, ki se urijo s plinovimi generatorji, in valjarnice, aterim se streže iz takih peči za varjenje in pudljevanje in katere se obratujejo z vodno s* o. Dovoljeno je, prestanek obrata ob ne-ejah omejiti na dobo od 6. ure zjutraj do ure zvečer takö, da postat (šihta), ki pride v soboto zvečer ob 6. uri z dela, zopet povzame delo že v nedeljo ob 6. uri zvečer. ) u dljuvalnice in valjarnice: Ako je enem tednu bil obrat pretrgan skozi 24. ur ajmanj, je proti poprejšnjemu zglasilu pri r l'6171 oblastvu prve stopinje, povedavši st °k’ .*rajno d°b° in obseg obratnega pre-st'ln 'l 'n Pa število delavcev, katere je ta pre-deT' za(^el. oziroma kateri naj v nedeljo nat'°’ duvuljeno, odpali delovni dan porav-1 s tftmt da se za delo porabi prva nedelja, kl po prestanku. Vsako drugo nedeljo 24 ur. Prvo prihodnjo nedeljo 24 ur, ako se za poprejšnjega prestanka obrata delavcem ni že tako dodelil počitek 24 ur. Ozna menilo tistih obrtov ali opravil, za katere je nedeljsko delo dovoljeno sploh ali v neki določeni izméri časa 5. Izdelovanje položenega posodja. Delavcem, ki imajo ob nedeljah opraviti več kakor tri urßi je dati nadomestnega pokoja: Nedeljsko delo je z omejilom na neobhodno potrebne delavce dovoljeno za strežbo nepretrgoma obratovanih topilnih peči za lošeno maso in za to, da se vzdržujejo žgalne peči gorke. Kakor pri 4. a) in b). 6. Žgalnice vapna, cementa, magnezita in sadra. Nedeljsko delo je dovoljeno z omejilom na delavce, neobhodno potrebne pri žgalnem opravku, in gledé peči na okna z omejilom na delavce, potrebne za vsajanje in pobiranje gradiva. Kakor pri 4. a) in b). 7. Opekarnice, vštevši narejanje proti ognju trdnih kamcnov in pa opeke iz žlindre. Nedeljsko delo je dovoljeno : a) Za strežbo žgalnih peči, toda z omejilom, da so se peči s pretrganim kurilom zanetile najkesneje v soboto pred 6. uro zvečer; b) za pripravljanje gline po odrastlih možkih delavcih skozi dve uri. Kakor pri 4. a) in b). 8. Obrtnost lončarskega blaga. Nedeljsko delo je z omejilom na neobhodno potrebne delavce dovoljeno: a) za strežbo peči: b) v tistih obratih, v katerih se narejajo okrašeni predmeti, kakor so: ornamenti, kahlje za peči i. e. r., tudi še za predevanje, oziroma obračanje surove robe na sušilnih stojalih, kolikor se ta dela vzvidijo potrebna, da se zabrani izprememba oblike tega blaga. Kakor pri 4. a) in b). 0 z n a m e n il o Delavcem * obrtov ali opravil, za katere je nedeljsko delo ovoljeno sploh ali v neki določeni izméri časa ki imajo ob nedeljah opraviti več kakor tri ure, je dati nadomestnega pokoja : 9. Steklarnice. Nedeljsko delo je dovoljeno: a) v steklarnicah s pečmi na nečke za strežbo generatorjev, za vlaganje steklene mase (stekline) v peči na nečke, za delo steklarjev (pihačev) in njih pomagačev (podajačev, od-našačev), za strežbo hladilnih peči in za delo pri raztezalnih pečeh; Kakor pri 4. a) in h). v steklarnicah s pečmi na piskre: «) za kurjenje steklenih peči in za topljenje; Vsako drugo nedeljo 24 ur. Ako bi to vsled obratne oprave ne bilo mogoče, naj za nadomestni počitek veljajo prestanki, ki iz svojstva obrata nastanejo med tednom. ß) za delo steklarjev (pihačev, raztezačev) in njih pomagačev, in pa za strežbo hladilne peči, ki je s tem v zvezi, in sicer dotle, dokler se obrat ne more vravnati tako, da topilna doba pade na nedeljo, največ za 12 nedelj v letu, katere je postaviti na videž v spisku, ki ga je pisati po §. 1M členu IV. zakona z dné 16. januvarja 1895. 1. (Drž. zak. št. 21); Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo. 7) za delo pri nepretrgoma obratovanih raztezalnih peččh v narejanju steklenih plošč. Kakor pri 4. u) in b). Ul* Narojanje ogljenili klinčkov za električno svečavo. Pot ^et^isk° delo je z omejilom na neobhodno >ne ^elavce dovoljeno za strežbo peči z ne-Pretrganim kurilom. Kakor pri 4. a) in b). 11- Narejanje leseninskega posodja. kurilc^01^8^0 ie dovoljeno z omejilom na s6skanih S ^ ne°kh°dno potrebni pri sušenju Kakor pri 4. a) in b). ' Oznamenilo tistih obrtov ali opravil, za katere je nedeljsko delo dovoljeno sploh ali v neki določeni izméri časa Delavcem, ki imajo ob nedeljah opraviti več kakor tri ure, je dati nadomestnega pokoja: 12. Strojarstvo. Nedeljsko delo je z omejilom na neobhodno potrebne delavce na dvé uri največ do 9. ure zjutraj od meseca maja do meseca oktobra dovoljeno : a) v stroj ariji za vdelovanje svežih kož, došlih v soboto zvečer, in za to, da se kože premešajo in obrnejo; b) v irharstvu za strojbo kož in menjavanje vode in pa za potresanje volne, da se posušč. 13. Zavodi za čiščenje črev. Nedeljsko delo je z omejilom na neobhodno potrebne delavce dovoljeno za sušenje črev. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo. 14. Belilstvo. Nedeljsko delo je z omejilom na neobhodno potrebne delavce dovoljeno: a) v obratnem oddelku „Belilniča“ za okloro-vanje, okisovanje in pranje skozi dve uri največ do 9. ure zjutraj; b) za polivanje preje in tkanin, ležečih na belišču, skozi eno uro predpoldne in eno uro popoldne. 15. Barvarstvo. Nedeljsko delo je z omejilom na neobhodno potrebne delavce dovoljeno: a) v barvarstvu na črno za nadziranje oksi- \ dacijskih izeb; J b) v barvarstvu z indigom za premešavanje [ vsebine v indigovih čebrih; ' c) v barvarstvu svile za dovršbo kemičnih i procesov, pričetih že v soboto predpoldne, \ toda samô do 12. ure o poldne v nedeljo. j Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo. Oznamenil o t*h obrtov ali opravil, za katere je nedeljsko delo ovolieno sploh ali v neki določeni izméri časa Delavcem, ki imajo ob nedeljah opraviti več kakor tri ure, je dati nadomestnega pokoja: 16. Pisanje tkanin. tr . Nedeljsko delo je zomejilom na neobhodno po-skil/16 ?eJavce dovoljeno: za nadziranje oksidacij-čebril'Ze° 'D /& Preme^avanje vsebine v indigovih Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo. 17. N urejanj e leseni ne, lepenke in papirja. nnt ^et*eUsko delo je z omejilom na neobhodno P°h-ebne delavce dovoljeno: a) sušenje in nadziranje belllnih izeb ; ) za obrat drobnomelov in kotalnikov, toda še e v nedeljo od 6. ure zvečer počenši. Kakor pri 4. a) in b). Vsako drugo nedeljo 24 ur. • Izdelovanje celuloze (iz lesa, slame itd.). žvenlie dovoljeno: Za dobivanje luga en,a ^t)°lnjevati že sedaj, dovoljuje se zastran ni 1 priredeb prehodni rok do konca leta 1895. Kakor pri a) in b). 19. Žitni mlini. huhebn^'3^° delo je z omejilom na neobhodno e delavce dovoljeno: m^n°m na veter in ladje: Ä) za nadziranje strojev, prenosov in mlin-skih priredov; ^ za nasipanje mlinskih priredov; f) za polnitev mdčnih vreč z moko; N\ > za razkladanje žita, dovedenega v malin, •n za nakladanje moke, ki se iz mlina odvaža, do 10. ure zjutraj. \ 1 Vsako drugo nedeljo 24 ur, ako se ravno pre- tekli teden vsled prestankov, ki se pokažejo iz ) svojstva obrata, ni dodelil delavcem že počitek j 24 ur najmanj. 0 z n it m e n 11 o tistih obrtov ali opravil, za katere je nedeljsko delo dovoljeno sploh ali v neki določeni izméri časa Delavcem, ki imajo ob nedeljah opraviti več kakor tri ure, je dati nadomestnega pokoja: b) samö ali večinoma na neposredni obrat z vodno silo opravljenim mlinom v istem obsegu, toda samo od meseca julija vštevši do oktobra. Razen tega je tem mlinom dovoljeno : s) razpošiljati moko in kruh v svojih vozovih ob nedeljah ob urah, določenih za trgovino z živežem, in ob ponedeljkih od 3. ure zjutraj. Kakor pri 4. a) in b). Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali kak delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu. 20. Sladarstvo in pivovarstvo. a) Sladarstvo: Nedeljsko delo je dopuščeno: a) za opravila, ki jih zahteva kaljenje na gumnih in so neobhodno potrebna za njega nepretrgano vzdržavanje; ß) za sladovne sušilnice, ki se obratujejo brez prestanka. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali kak delavnik. Kakor pri 4. a) in b). b) Pivovarstvo: Nedeljsko delo je z omejilom na neobhodno potrebne delavce dovoljeno: a) za opazovanje glavnega vretja, za odpuščanje piva v sode in za odvažanje piva odjemnikom; ß) za hlajenje začimbe, za snaženje in pripravljanje sodov (delo na škalonih) do 12. ure o poldne. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo. # Za tiste pivovarnice, katerih oprava ne zadostuje, da bi se mogla ta določila izpolnjevati že sedaj, se zastran potrebnih razširnih staveb dovoljuje prehodni rok do konca leta 1895. 21. Sušilnice in žveplarnice hmelja. Nedeljsko delo je z omejilom na neobhodno potrebne delavce dovoljeno od meseca septembra vštevši do meseca novembra. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo. Oz namenilo tislih obrtov ali opravil, za katere je nedeljsko delo dovoljeno sploh ali v neki določeni izmčri časa Delavcem, ki imajo ob nedeljah opraviti več kakor tri ure, je dati nadomestnega pokoja: 22. Narejanje cukra. Nedeljsko delo je dovoljeno : Pri izdelovanju surovega cukra: za dovažanje pese iz kleti prav blizu labrike, v pesnici, pri difuziji, saturaciji, vapneni podaji, filtraciji, izhlapljalni postaji, v polnilnici s centrifužno postajo, na cukrovih kaščah, izvzemši pakovanje, naposled za obrat sušilnic za zrezke; v čistilnicah cukra: za razkladanje surovega cukra, kadar bi se obrat moral pretrgati, če bi se razkladanje opustilo, pri afmaciji, razpuščevalni postaji, filtraciji, izhlapljalni postaji, v spodijišču, v sušilnih izbah in na cukrovih kaščah, izvzemši pakovanje, toda vštevši vlivanje na postaji kockastega cukra; pri razcukrovanju melase: za ozmozo-vanje, za narejanje in razkrajanje kalcijevih in stroncij evih saharatov in za obrat žgalnih peči, prekapnih, hladilnih in polnilnih priredov, ^i je s tem združen. 23- Narejanje sukusa (soka i/, sladke koreninice). vhi ^e Pri prekapalnih in sublimacijskih preparatih, auiicah, koncentracijah, kondenzacijah, kristali-Zac'iah, ekstrakcijah itd. Kakor pri 4. a) in b) jan' Je nedeljsko delo dopuščeno pri nare- di ^ žveplene, solne in salicilne kisline, sode in SQ(jV °ri?ve soli, pri dobivanju žvepla in ostankov gVee’ Pr‘ narejanju jedkega natrona, pepellka, galuna, in P en°kisle ilovice, krvnolužne soli, kromovih soli citik °rovoveSa vapna, pri izdelovanju ultramarina, SvinöVe ^e^’ne’ surikov, minija, svinčenega glaja in attio Ctle letine, pri narejanju koksa in dobivanju °g]ja 'laka’ pri prekapanju kotrana, pri kuhanju in V' 0hrlienicah in kopah, pri retortnem ogljarstvu del0 ^lni ztiruženem, pretrga ne pripuščajočem po-cev n^u kemičnih proizvodov, pri čiščenju smol-sic^"'1.1 e-ian.jn. saj, cerezina, kleja in albumina, in delo» -,® spodaj oznamenjenih opravil, oziroma n,h postopkov: (l) N r j arejanje angleške žveplene kisline: važanje železnega kršca, cinkove svetlice in 38* 0 z n ti m 6 n i 1 o Delavcem, tistih obrtov ali opravil, za katere je nedeljsko delo dovoljeno sploh ali v neki določeni izméri časa ki imajo ob nedeljah opraviti več kakor tri ure» je dati nadomestnega pokoja: žvepla k prežigalnim pečem, strežba peči, glo-werskih in Gay-Lussac-ovih stolpov in svinčenih izeb, ohlapljanje žveplene kisline v svinčenih ponvah, steklenih posodah in platinskih priredili, odtakanje koncentrovane kisline v posode, v katere se spravlja, in zapiranje (luto-vanje) teh posod; b) Narejanje kadeče se (nordhäuserske) žveplene kisline iz žveplenokislih soli v galejskih peččh: dokončno kuhanje, pričeto že prejšnjega dné; c) Koncentracija žveplene kisline z omra-zovanjem zredčene kisline (narejanje monohohidrata): polnjenje in pražnjcnje omrazovalnih stanic, spravljanje gotove robe v za njo namenjene posode, zapiranje in prevažanje teh posod v skladišča; d) Izdelovanje solne kisline in glavber-jeve soli: Obrat razkrajalnih in absorpcijskih priredov, in pa kalcinovalnih peči za surovi sulfat; e) Narejalne salicilne kisline: Sublima- cijski kristalizacijski postopek; f) Narejanje sode po Le-Blancovem načinu: Obrat sodo topilnih peči in kalcinovalnih peči, izluževanje raztopljenine, ohlapljanje in kristalizacija lugov; g) Narejanje amonijakove sode: Obrat vapnenih peči, pripravljanje slanice, narejanje vapnenega mleka, podelovanje lugov in bikarbonata; h) Dobivanje žvepla iz ostankov sode s karbonizovanjem in po precipitacij-skem postopanju: Obrat vapnenih peči, kompresorjev, metil za kalužo, karbonizovalnih priredov in sežigalnih peči za žvepleni vode-nec, oziroma polnjenje; i) Narejanje jedkega natrona: Napravljanje in vhlapljanje lugov, topljenje in pakovanje jedkega natrona; j) Narejanje pepelika: Obrat ogljenilnih in kalcinovalnih peči, napravljanje, izhlapljanje in kristalizovanje luga; O z n a m e n î 1 o *'sMi obrtov ali opravil, za katere je nedeljsko delo dovoljeno sploh ali v neki določeni izméri časa Delavcem, ki imajo ob nedeljah opraviti več kakor tri ure, je dati nadomestnega pokoja: k) Izdelovanje galuna in žveplenokisle ilovice: Obrat peči, napravljanje luga, vhlap-Ijanje in kristalizacija; 0 Narejanje krvnolužne soli: Obrat peči, lužarstvo, koncentracija in kristalizacija; m) Narejanje kromovih soli: Obrat peči, napravljanje luga, vhlapljanje in kristalizacija; n) Narejanje klorovega vapna: Obrat pri-redov za razvoj in absorpcijo klora, polnjenje in zapiranje posod, namenjenih za klorovo vapno; °) Narejanje ultramarina: Pažnja na obrat peči; P) Narejanje cinkove beline: Obrat sežigal-nih peči; 9) Narejanje surikov, minija in svinčenega glaja: Obrat peči; r) Narejanje svinčene beline: Obrat oksi-dacijskih izeb, pažnja na izpiranje in sušenje; s) Narejanje koksa in dobivanje amoni-jaka: Obrat koksovih peči, vlaganje premoga, pobiranje koksa, izpiranje premoga, kolikor je potrebno za vzdržavanje obrata peči, obrat prekapalnih priredov za amonijak; ') kuho prekapanje lesa, narejanje les-nega špirita in lesnega ocla: Obrat retort in prekapalnih priredov in pa narejanje octovokislega vapna: u) Prekapanje kotrana: Dovršba prejšnji dan pričetega prekapanja in odtok ostankov; ') Kuhanje oglja v ogljenicah in kopah: Ražnja na ogljenice in kope, prižgane pred ® uro zvečer v soboto; ^ čiščenje smole: Topljenje in filtracija; Oz namenilo tistih obrtov ali opravil, za katere je nedeljsko delo dovoljeno sploh ali v neki določeni izméri časa Delavcem, ki imajo ob nedeljah opraviti več kakor tri ure, je dati nadomestnega pokoja: x) Narejanje saj: Obrat žehtečih peči; y) Narejanje eerezina: Nadaljevanje, oziroma dovršba že pričetih ekstrakcij; z) Narejanje kleja in albumina: Prebiranje, lomljenje in razmakanje svežih kosti, ekstrakcija kleja, kuhanje klejevejuhe, strežba kle-jevih, albuminskih in krvnih sušilnic in odtakanje sirotke. 33. Narejanje tolsc. (Narejanje margarina, stearina in glicerina.) Nedeljsko delo je z omejilom na neobhodno potrebne delavce dovoljeno: a) pri pretrga ne dopuščajočih obratnih operacijah prekapalnega in ekstrakcijskega postopanja za obrat prekapalnih priredov, za izpiranje in predevanje prečiščenih mas, odpravljanje ostankov iz kotlov in za obrat žehtečih peči za oglje ; Kakor pri 4. a) in b). b) pri topljenju surovega loja od meseca aprila vštevši do meseca septembra do. 12. ure o poldne. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo. 34. Čistilnice rudninskega olja. Nedeljsko delo je z omejilom na neobhodno potrebne delavce dovoljeno: a) Za prekapalni postopek a) v napravah z nepretrganim obratom za strežbo prekapalnih priredov in predlog ; ß) v obratih, v katerih se ne prekapa brez prestanka, za odpravljanje ostankov iz kotlov, ki so se ohladili po noči od sobote do nedelje, in za njih snaženje skozi dvé uri do 8. ure zjutraj ; Kakor pri 4. a) in b). b) za prečiščanje, beljenje, ogrevanje in ocejanje rudninskega mazalnega olja. Kakor pri 4. a) in b). Ozuamenilo obrtov ali opravil, za katere je nedeljsko delo dovoljeno sploh ali v neki določeni izméri časa Delavcem, ki imajo ob nedeljah opraviti več kakor tri ure, je dati nadomestnega pokoja: Narejanje svetilnega in vodenega plina. Nedeljsko delo je dopuščeno: Za dovažanje s Ja iz skladov plinarnice k pečem in za strežbo 'v«1'*’, oziroma za ves obrat peči na okna, za , enje plina in razdeljevanje plina in za skladanje 0 sa v obližju plinarnice. Kakor pri 4. a) in b). 36. Fotografi j st vo. Nedeljsko delo je dovoljeno za posnemanje, a2vijanje in fiksovanje. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali kak delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu. Osrednje naprave za narejanje in oddajanje elektrienega toka. Nedeljsko delo je dovoljeno: za pažnjo in 2 ežbo dinamostrojev in pomožnih priredov in pa °Pravila, zvezana s polnjenjem akumulatorjev. Kakor pri 4. a) in b). ^8. Osrednje kurilnice na par ali vodo. Nedeljsko delo je dovoljeno z omejilom na e avce, neobhodno potrebne za kurjenje. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo. 39. Javna svečava. st * Nedeljsko delo je dovoljeno za vzdržavanje in e ho svetilnic, oziroma svetečih predmetov. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali kak delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu. Podjetbe z omnibusi in vozovi do-stavniki. Nedeljsko delo je dovoljeno. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali kak delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu. ** ^*u'at najemnih voznikov za prevažanje oseb. ^ °zniki z dvema konjema, z enim konjem itd.) Nedeljsko delo je dovoljeno. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali kak delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu. Ozna menilo Delavcem, tistih obrtov ali opravil, za katere je nedeljsko delo dovoljeno sploh ali v neki določeni izméri časa ki imajo ob nedeljah opraviti več kakor tri ure, je dati nadomestnega pokoja: 42. Posojilnice prenosil za osebe (jeznih živali, ladjic itd.). * Nedeljsko delo je dovoljeno. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali kak delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu. 43. Brodništvo po notranjem vodovju. Nedeljsko delo je dovoljeno. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali kak delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu. 44. Podjetbe za mrliške pogrebe. Nedeljsko delo je dovoljeno za polaganje mrličev na mrtvaški oder, za pogrebne svečanosti, za prevažanje mrličev in za pogrebe. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali kak delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu. 45. Podjetbe za javne službe. (Zavodi postreščakov,javnih nosačev, vodnikov, slov.) Nedeljsko delo je dovoljeno. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali kak delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu. 4G. Prevažanje blaga. Nedeljsko delo je dovoljeno za oddajanje brzo-voznega blaga pri železnicah in ladjah parnicah, oziroma za prevzemanje in dostavljanje brzovoznega blaga prejemnikom. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali kak delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu. 47. Gostilničarski in krcinarski obrt. Nedeljsko delo je dovoljeno. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali k* delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu- 48. Kopališča ali kopeli. Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali ka delavnik ali po počitek šestih ur dva dni v tednu- Nedeljsko delo je dovoljeno. §■ 3. nedelbhlli°r>vbl Se Za °Pravljanje del, po §. 2. ob kurjavo ,Z.Ie .° dovoljenih, potem za svečavo in v obrtil 6 °Vn^‘ Prostorov in za hladilne naprave lovanje nav,eden'h v §. 2., potrebno vzvidelo obra-k°v v;vrrih kodov, motorjev, sesalk, vzdigovalni-za nar • 6 °V’ d'nam°strojev, akumulatorjev, strojev pa un^f. rniz'°^e io njili pomožnih priredov, ali slrežb°- janje živali, je ob nedeljah dovoljena na živali'11 *eh strojev in priredov in pa pažnja drugih obratih je nedeljsko delo j o ' udi v vseh Wo^-' °m na ne°hhodno potrebne delavce dovo-ni(, Zastlan svečave in kurjave delovnih in sušil-°brato°S °rov’ za ogrevanje in zanetbo peči, zastran ki !anja hladilnih naprav in za pažnio na živali, 'Sf^Jo k obratu. Prav tako Parne oevati nedeljek. je dovoljeno, zane-kolle, preden se prične obrat po- §• 4. ^lavoj6)!6''8^0 c'e'° je dalje dovoljeno za to, da stična * dkega zavoda razkladajo vozove, ki jih je v'aČni Z.e'ezn'ca postavila na obrtne kolovoze (do-k^ikorh' Za nahladunje, toda to le v toliko, stični v zavod’ če bi v nedeljo počival, nasproti ^0(1L, ze ez,,tëni podjetbi zadele kake materijalne in 1 ^'°ho zastran predolgo trajajoče rabe aaj takega). §• 5. delay delil,4J odstavka 2. §• 6. se nedi|"epretrgûma obratovanih obrtih, za katere vseigj |^jsko Jelo dovoljuje, je to delo omejit ohrnto, 'U °Pravila, ki so s pravim nepretrganim jîjeiw v nePosredni zvezi, in pri ostalih, pod ts 'trečn0 J °'°^'a spadajočih obrtih vselej le nt P°Čivaf °vo'jena opravila, nasproti pak morajc di'Ugu Vsa druga opravila, kakor pripravljalna ir °dstavek^^hauska in pomožna dela (§. 1., člen VI. • navedenega zakona). §• 7. k°»u Sy hudstavi §. ltj čiena vil. v navedenem za-° *la"av'janjo potrebnih izjem od predpisa ^Ustav e,rn bokoju prenaša na politična deželna glodétéh obrtov: l8l0V6“Uch.) a) Pletači prirodnih cvetic in trgovci ž njimi; b) Lasničarji, brivci in lasuljarji ; c) Pekarji ; d) Slaščičarji, kolačarji in mandoletarji ; e) Mesarji vštevši konjske mesarje in prodajalci divjačine ; f) Vojeninarji in klobasarji ; g) Mlekarnice, mlekarji in prodajalci mleka. §• 8. Predpisi o nedeljskem pokoju v trgovinskem obrtu veljajo tudi o narejalnim obrtom pristoječem prodajanju svojega blaga, kolikor se ta prodaja po-sebe ne vravnava po členu VI., oziroma VII. navedenega zakona, nadalje o ponujanju na prodajo liodčč od hiše do hiše (§. 60. obrtnega reda) in pa o tržnem (semanjem) prometu (§. 1., člen XII. navedenega zakona). §• 9- Gledé nedeljskega dela in nadomestnega počitka vkrenjena, za dotični obrt veljajoča določila (§§. 2. do 8.) je vzprijeti v delovni red, oziroma, kjer bi delovni red ne bil predpisan, nabiti na primernem mestu v delovnih prostorih v jezikih, navadnih v dotični deželi. Pri tem naj imetelj obrla v mejah dotičnega predpisa poda natančna določila, ki se pokažejo potrebna za posamezni obrat. §. 10. Poleg opravil, ki so po spredaj stoječih določilih ob nedeljah dovoljena, so po §. 1., členu 111. navedenega zakona izvzeta od predpisa o nedeljskem pokoju : 1. Dela snažanja in vzdržavanja, ki jih je opravljati v obrtovališčih in na delovniških pripravah, ter od katerih je odvisno pravilno nadaljevanje svojega ali pa kakega tujega obrata in katerih brez bistvenega moteža v obratu in brez nevarnosti za življenje in zdravje delavcev ni moči opravljati ob delavnikih ; 2. potrebna pažnja na obratne naprave ; 3. dela za napravo inventarja in sicer enkrat v letu; 4. neodložna dela začasnega svojstva, katera je treba izvršiti ali iz javnih ozirov, zlasti iz ozirov varnostne policije, ali pa v slučajih sile; 5. osebna dela imetelja obrla, kolikor se opravljajo brez uporabe kakega pomožnega delavca in ne javno. §• H. Obrtniki, kateri ob nedeljah uporabljajo delavce zadela v §. 10., točki 1., 2., 3. in 4. omenjene vrste, imajo dolžnost, napraviti spisek, v katerega je za vsako posamezno nedeljo vpisati imena delajočih delavcev, kraj in trajno dobo njih dela, in pa vrsto dela, ki se opravlja. Ta spisek je pokazati obrtnemu oblastvu in pa obrtnemu nadzorniku, kadar bi ga zahtevala. Gledé na dela, omenjena v §. 10., točki 3. in 4., ima imetelj obrta vrhu tega dolžnost, opravilo teh del, še preden se pričnč, naznaniti obrtnemu oblastvu. Ako nastopi potreba, tako delo pričeti ali nadaljevati, še le v nedeljo, treba je naznanilo obrtnemu oblastvu podati precej potem, ko se to delo dokončd. Ta naznanila so prosta kolka. Ako se naznanilo oddâ na c. k. pošto, se šteje to, kakor da se je naznanilo podalo obrtnemu oblastvu. V obeh slučajih mora obrtno oblastvo preskusiti, je-li res kaj zakonitih pogojev za to, da se ta dela opravljajo (§. 1., člen IV. navedenega zakona). §• 12. Ako v §. 10. pod točko 1., 2. in 4. omenjena dela branijo delavcem, iti k predpoldanski službi božji, so imetelji obrta dolžni, vsakemu delavcu, ki ima pri tem delu opraviti, prvo nedeljo potem dati prostega časa toliko, da mu bo mogoče, it' ^ ^ poldanski službi božji. Ako v §. 10. pod točko 1., 2. in 4. °zrljt,|j,-njena dela trajajo več časa kakor tri ure, d ,, vati je tem delavcem vsaj štiriindvajset ur z"11 t ^ dobo počitka prvo nedeljo potem ali pa. a*c0., z ozirom na obrat ne bilo mogoče, kak del&vn pa po šest ur znašajočo dobo počitka v dnevih v tednu (S- 1., člen V. navedenega Za 1 §• 13. Prestopki določil Lega ukaza naj se ka*nlli ^ po kazenskih določilih obrtnega reda. §. 14. Ta ukaz stopi v moč ob enem z. Z'8*5®11 z dné 16. januvarja 1895. 1. (Drž. zak. št. 21J’ §• 15. S tém istim časom izgubé svojo ve^aïog,), ukazi z dné 27. maja 1885. 1. (Drž. zak. Št. ^ z dné 30. julija 1885. 1. (Drž. zak. št. 108.))1 y 21. septembra 1885. 1. (Drž. zak. št. 143.)) 1 ^ 12. maja 1894. 1. (Drž. zak. št. 85.) i" 1 21. avgusta 1894. 1. (Drž. zak. št. 181.). liacquehrm s. r. Wurm brand s r Madeyski s. r.