291. številka. Ljubljana, v četrtek 18. decembra. XVII. leto, 1884. hhaja vbhIc dan neier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejt>man za a v st rij s k o -ope rt k e dežele za vee leto 1F> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta Jeden mesec 1 gld. 40 rt. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., ta jeden mesec 1 gki 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnin« zhhšh. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če 8e oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiaka. Dopisi naj ae izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pra vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adiuinmt.rativim Stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo narocbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo po tekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneba. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ v četrt leta . . ..... 3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. n pol leta........ 8 n — n n četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Vpravništvo „Slox\ Naroda**, V I*.)ubijani 18. decembra. Dva dni zaporedoma hru.si uradni naš list ki ima cesarskega dvoglavega orla na čelu, svojo ostroumnost ob nemškej ljudskej šoli v Ljubljani. Veliko truda in premišljevanja k temu ni bdo treba, kajti včiraj ponatisnila je ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 14. decembra t. 1., danes pa dopis iz „Vaterlunda", v katerih je našel za potiebo uemške ljudske šole vse dokaze, katerih sam menda zmogel ni. Ne bodeino ugibali, l:do je omenjeni dopis poslal iz Ljubljane na Dunaj „ VaterIanduJ, a zdi so nam, da so na gosporla dopisnika uplivali jednaki razlogi, kakor ua dru. llugra, ko je razodel svojo vročo ljubezen do Arpadovega rodu. Dopisnik hotel se je dobrikati vlpdi, „captanda benevolentia" bila mu je smoter, in v ta smoter se je tako globoko zamislil, da je hotel potrebo nemške ljudske šole v Ljubljani dokazati na vsak način. Dan danes je namreč taka sapa in taka moda, da je le tisti dober politik in prefrigan državnik, kdor vsekdar in povsod poudarja in poveličava potrebo nemškega jezika. Tak možak je v gotovih krogih dobro »sapi« san" in tehtna je njegova beseda v Dunajskem „Vaterlnndu" in dogodi se mu celo čast, da se nje- gov duševni proizvod v predalih našega uradnega lista na prvem mestu ponatisne. Vsem tem odvetnikom in zagovornikom nemških ljudskih šol pa se godi, kakor .sploh vsacemu, ki mora zagovarjat5 prisiljeno stvar. Nabirajo dokaze, kjer jih le dobiti in za logiko se ne brigajo. In tako je prišlo, da se dopisnik sklicuje celo na državne osnovne zakone, ki določujejo, da se morajo šole tako uravnati, da se nihče ne bode silil k učenju druzega deželnega jezika. Vprašamo gospoda dopisnika, veleslavni in veleučeni deželni šolski svet kranjski, naposled pa še uradno glasilo, ki je z vidnim dopadajenjem ponatisnilo omenjeni dopis, od kod pa ste potem vzeli določbe, iz Česa t te zasnovali uka«, d t se je morala začetkom tekočega šolskega leta uvesti nemščina kot učni predmet na vseh ljudskih Šolah v našem mestu? Kje je potem zakonita zaslomba obligatnost nemščine začenši od 3. razreda naprej ? Ako se priznava, da so nihče ne more siliti k učenju druzega dežemega jezika, ti po pravilih zdrave logike to moralo biti veljavno za Slovence, ker nara ni znano, da bi državni osnovni zakoni bili veljavui jedino le za izvoljeni nemški rod. Zatorej bi za v bodoče uljudno prosili, da bi se kot dokazi za potrebo nemških šol ne navajali zakoni, ki v baš nasprotnem smilit govore. Dopisnik se močno trudi dokazat', da bi svojo nalogo „zadovoljno" reši!, nav*»j». kot izgled c^lo za-sobno šolo na Dunaji, zadnje popisovanje, govori o germanizaciji in se sploh z ganljivo gorečnostjo poteguje za nemški živel j v Ljubljani, da nas je vsaj v jednim oziru popolnem prepričal, v tem namreč, da korenitega poročila šolskega odseka o tej zadevi niti čital ni. Svelujt mo mu, da to zamudo poprav, možno, da dobi potem druge nazore, Dokler pa tega ne stori, ne zdi se nam umestno pobijati njegeve dokaze in čudna umovanja. Zabeležiti pa moramo to, kar pravi dopisnik proti koncu svojega spisa. Govoreč o zadnjem ukazu deželnega šolskega sveta, pravi, da se bode mestnega zbora večina pritožila pri ministerstvu in če bode treba, da bode iskala pomoči celo pri upravnem eodišfii, da pa vse vkupe ne bode pomagalo, da bode pritožba gotovo odbita. Ne, dopisnik mora to zuati. Odkritosrčno povedano se nam to niti čudno ne vdi. Pri nas je vse mogoče. N< m-ščina se je itak že upeljula kot „EKecutionsmittei", torej tudi ne bedemo čisto nič prenesečeni, ko se bodo khcega lepega dne šiloma začele graditi nemške šole v Ljubljani. Še veselili se bodemo, kajti dopisnik nam zagotovlja, da potem dobomo slovenske šole vCelovci,Mariboru, Gorici, Trstu itd., ako bodemo le za nje prosili. Ali to ne bode velika sreča ? V Ljubljani nas par nemških šol še ne bode ponemčilo, v prijetno zameno pa dobimo slovenskih učilnic v Celovci, Mariboru, Trstu, Celji itd., da nam bodo k«r presedale. Nemška šola v Ljubljani je torej tista točka na političnem nebu, na katero se mora zastaviti vladni navor, da se dvigne ponem-čtvanje iz stežajev, ali z drug mi besi dami: hudiča treba t Belcebubotn uganjati. Res žal nam je, da nam niti dopisnik, niti uradno giasdo tega nesta že prej povedala. Ko'iko truda, koliko naporov bila bi num prištedila na Štnjerski m, Koroškem in Primorskem, kjer se že dolgo vrsto z vsemi silama a brezvspešno borimo in moledvamo za slovenske šole. Zdaj bode to drugače in kakor hitro bosti uatanovljeni zahtevani nemški ljudski šoii v Liubljani, zadobili bodo naši rojaki izven kranjskh mej vse svoje politične pravice. Da bode temu tako, za to nam jamčita dopisnik Vaterlandov iu pa uradno glasilo, m ima c. k. orla na čelu in ki baš zaradi t.-ga lagat- ne sme. Zategadelj mora vsak uarodnjak z navdušenjem biti za nemško ljudsko šolo v Ljubljani, in to zaradi kot isti j, ki j h bodo naai bratje na Štajerskem Koroškem in Primorskom iz it ga imeli, a ko bi vsa ta prerokovanja in zagotovila bila ničeva, vsaj zaredi tega, da nam L&jjbaheriCA ne bode več dan na dan v potu svojega obraza dokazovala potrebe nemških šol. 12,000 000 rubljev izneverjenih. (Konec.) Da je Rskov irnel tudi diuge prijatelje, kateri ho gn podpirali v Peterburgu, je gotovo. Sicer bi Skupinska banka ne bila megla tuko delovati, kajti finančno minnterstvo je že zvedelo 1. 1878, da je banka preobložena s pn testovanimi menicami, katere znašajo 1,810.149 rabljev, da je Rikov som nad 2 milijona banki dolžan, za kar ni skoraj nobenega pokritja, ter da je poročilo 1877 leta, ki se je poslalo ministerstvu, neresnično. Pa nikdo se zato ni zmenil, Rikov je še štiri leta nadaljeval take špekulacije, ne da bi ga bil kdo motil ;ili ustavil, LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. IV. (Dalje in konec.) — No, pusti mi, da povem do konca . . . Odtegnil si mi svoje zaupanje, ljubezen in celo spoštovanje; kajti jaz ne morem verjeti, da me še ljubiš potem, kar je bilo. Povedati ti moram vse, kBr me že dolgo muči. — Mari sem jaz kriva zato, da nesem poznala življenj.'), in si me pustil, da stm se morala sama sezuanjati ž njim . . . Mari sem jaz kriva, da si Redaj, ko aem spoznala, kaj je treba, že skoro celo leto prizadevam, da bi se vrnila k tebi, ti me pa le odganjaš, kakor bi ne razumel, khj hočem, in vse tako delaš, da se tebi ničesar ne more očitati, da sem le jaz ktiva in nesrečna! Da ti me hočeš zopet pahniti v to življenje, kate o bi bilo moglo narediti tebe in mene nesrečna. — Da s čim sem jaz tebi to pokazal? vprašal je ves prestraše n in 7A\ čuden. — Mari nesi ti še včeraj govoril in neprenehoma govoriš, da jaz ne bodem mogla prestajati tukaj, da se morava na zimo preseliti v Peterburg. katerega jaz sovražim, nadaljevala sem. — S čim me ti podpiraš, izogiblješ se vsake odkritosrčnost1, vsake rahločutne besede z menoj. In potem, ko popolnem padem, mi bodeŠ pa očital in veselil se mojega padca. — Ćakuj, čaka;, tekel je strogo ia hladuo, -— to ni lepo, kar govoriš sedaj. To kate, da si nevoljna name, da ti ue . . . — Da te na ljubim? govori! govori! rek!a sem in solze so me polile. Usela sem se na klup in zakrila z i občem obraz. „Lej, kako me je razumel! mislila sem in prizadevala se zadrževati jok, ki se mi je posiljeval. »Končana, koučana je najina prejšnja ljubezen," govoril je nek glas v mojem srci. On je stopil k meni in tolažil me. To ga je žalilo, kar sem mu bila povedala. Njegov glas je bi miren in suh. — Ne vem, kaj mi očitaš, spregovoril je, — morda to, da te več tako ne ljubim, kakor sem te poj>rej . . . — Ljubi! rekla sem v robce in grenke solze so ga obilno polile. — To je kriv čas in midva sama. Vsiik čas ima svojo ljubezen .... Pomolčal je nekaj časa. — In povedal sem ti vse, če hočeš odkritosrčnosti. Kakor ono leto, ko sem te spoznal, celo noči nesem spal, vedno mislil nate, in delal sem svojo ljubezen, in to ljubezen je vedno rasla in rasla v mojem srci, ravno tako tudi v Peterburgu in v inozemstvu neseni cele noči spal, lomil in ru!il aem to ljubezen, katera me je mučila. Pa nesem je razrušil, a razrušil sem to, kar me je nručilo, a še vedno ljubim, pa z drugačno ljubezn jo. — Ali ti imenuješ to ljubezen, to je muka, rekla Bem, — zakaj si mi dovolil živeti v svetu, če se ti je zdel tako škodljiv, da si me zato nehal ljubiti. — Ne svet, draga noja, lekel je. — Zakaj nesi porabil svoje oblasti, nadalje- Sredstvo za to so dajale uloge, ki [so bogato dohajale banki, zlasti, ker je dajala visoke obresti od 5 do 7 Vi °/0. Kako hitro so naraščale uloge, kaiejo sledeče Številke: z« 1,083.537 rubljev jih je bilo leta 1867, 2,261.351 rub. 1 1868, 4,084.715 leta 1869 in 12,804.634 leU 1882. Rikov ju pa znal, kako se mora. V vse ruske liste, zlasti v one, ki izhajajo v Sibiriji, Kavkazu in družin bolj oddaljenih provincijab, kjer ljudje se neso tako premeteni, je poliljal velike inserate in reklame. Izdal je brošuro o Skopmskem mestu, v katerej popisuje neizmerna bogastva bankina in velikansko imetie ravnatelja Rikova. To brošuro je razposlal na vse štiri vetrove. Ko se je končala rusko turška vojna in je več častnikov hotelo dobro naložiti svoje priUedene novce, jim je Skopinska banka takoj zato ponudila ugodne pogoje. Ldcomni ruski samostani so bili tudi veseli, da bo mogli tako dobro ualožiti svoje denarje. Pa tudi drugi ljudje so zaupali banki svoje privarovane kopeke, dokler se ni 1882. leta raznesla vest, da se Skopmska banka bliža propadu. Tedaj so od vseh stranij ljudje vreli v Sko-pin in spravili v uajvečio ztdrego vrlega izpravnika, ki še ni nikdar videl toliko tujcev. Zdiij ni uobena re6 več pomagala, če tudi so nekateri Petrogradski in MoskovsU; časnikarji šii K kovu na roko in trdili, da so vse vesti o slabem bankiiiem stanji le laž in obrekovanje. — Ljudje so zahtevali denar. Rikov se je zaprl v svojo sobo in z nikomur ni hotel govoriti. Od vseh stranij dohajalo je ua kupe pisem, brzojavk, na katere B6 ni več mogio ozirati. 1. oktobra je d< tinitivno razpočila bomba. Prišla je sodnija, pregledala položaj banke in določila sledeče: temeljna glavnica zuaša 1,005.086 rub. 37 7a k., ufoge 11,706 086 r., gotovine je 4.689 rub. 12 Va k., diskontovane menice znašajo 12 437.526 rub. 47 Va kop., baukinih vrednostij je za 7.874 rub., 57 kop., na tekoči račun bankirjem 39.378 rub. 24 kop., rezervnega zaklada pa m nobeuega. Ta dan je sodnija zaprla Rikova, ki se ima sedaj zaradi goljufije zagovarjati s 25 tovariši. Politični razgled. Notranje iležele. V Ljubljani 18. decembra. V raladočeskem klubu so se živo razgov rjali o Rtegrovem govoru o razmerah z Ogri. Ceskl pisatelj Iloleček je juko ostro obsojal Riegrove izjave. Rekel je: jedino praktično politiko /i Cehe more biti slovanska politika. Da slovanska ideja ne gine, priznal je Rieger sam, ker jo je priznaval na slovstvenem polji. Čehi res ne morejo pomagati Slo vakom, pa vendar ne morejo mirno gledati, kako jih zatirajo Madjari, bolj nego so Turki jugoslovansko rajo. Dolžnost Cehov je, Madjujein iztrgati krinko njih ugovorov, z« katero skrivtjo sVoje nasil-stvo in barbarstvo. Potem je govornik ostro uapadal gospodujoči madjarski narod, kateri je skupaj stlačen iz »-seh narodov, iz ljudij, katerim je sila več, kakor morala. Rieger je i/javil >iedavno v Brnu, da mi ti* bamo Moravske kot ozadje za zvezo s slo vanskim svetom. To ni res; Moravska ni nikakor ozadje, temveč neločljivi del našega zgodovinskega, državnega iu uaroduega telesa. Ozadje mora b li Slovaška. Poslanec Turna je rekel, da je žalostno, če mož, kateri ima tako veljavo, kakor nekdaj Danijel O' Coned pri Irc h, kaže svojo slubost in se brati s sovražniki, d.i zutajuje želje in čust.va svojega naroda, da celo sveje brate, jedino v ta uameu, da bi se Mtdjarom prikupil. Z zasmehovanjem so odgovorili ogerski listi na Riegrove poklone „vitei-kemu narodu"; nič ni pomagalo, da je zatajil slovansko idejo in vso opozicijo proti dualizmu. Zda) stojimo osramoteni pred nasprotniki Kaj bodo naši slovanski bratje in prijatelji mislili o oas, o našej zanesljivosti in odkritosrčnosti ? Naša dolžnost je proti prijatelju in sovražniku izrekati ae proti Riegrovim izjavam. Rieger je 19. sept. 1848 sam tako razžalil Madjarje, ko je njih deputacija priAla k Dunajskemu državnemu zboru, da tega dolgo oeso mogli odpustiti Cehom. V ognjevitem govoru je priporočal, da se madjarska deputacija niti ne vspreime. Tako je mislil Rieger takrat, sedaj se pa tako lisku mogočcim Madjarom. Iz same uljudnosti do Madjarov se je spoprijaznil z uenravnim gaslom, da se morajo narodi ravnati po sebičnih ne pa po mo-raličnih načelih, in upa celo, da bodo Madjarji tako najivni, da bodo verjeli, da so se Čhi spravili z dualizmom. Pa Madjarji neso tako kratkovidni, in še nikakor neso pozabili, da so organi R egrove stranke, dokler neso ustupili v službo grof t Ta^tr'?ja, obsojevali dvojno hegemonijo: tu nemško, tam ma-djarsko nad Slovani Potem govornik navaja nekatere izreke Palackega in Riegra iz prejšnjih let, ki se ne strinjajo s tem Riegrovim govorom. — Moravski Čehi bodo baje v državnem zboru stavili predlog, da se nekoliko spremeni državuo zborski volilni red v skupini veleposestva in v mestnej skupini na Moravskem. Hrvatski sekcijski šef Stankovič je od4el v Pešto, baje zaradi indemnitete. Kakor se govori, bodo nezavisnjuki zopet stopili v sabor kjubu danej izjavi. V saboru pa nočejo z govori in predlogi toliko zavleči posvetovanje o indemnitetui predlogi in volitev regniku'arne deputacije, da poilauci stranke prava pridejo v zbor, ki ho izključeni še za tri seje iz sabirni. <>gt»rska zbornici poslancev ima v soboto poslednjo sejo pred Božičem, potem pa gre na božične počitnice in se zopet suide 10. januvarjn. ViiaiijjV države. „Pol. Cors.1* se piše iz Belega grada, da bode pobočnik srbskega kralju, podpolkovnik Frano-sovič imenovan srbskim generalnim konzulom iu diplomatičnim agentom pri bolgarskej vladi. Ker je neka sodnijska preiskava pokazala, da so liudje, ki so imeli zastavnice, narod zelo slepanli in odirali, sklenila je ruika vlada zastavnice prevzeti v Ustno režijo. Obresti bodo določene ua6°/0. Francoska zbornica je vsprejelh budget ministerstva za umeteljnosti. Pri posvetovanji o po trebščinah za ministerstvo notranjih poslov je zavrgla dostavek, ki zahteva, da se odpravi tajni zaklad Nedavno smo potovali, da so pri nekej preiskavi po vojašnicah na Moravskem zasledil' več anarhističnih tiskovin. Sedaj pa izvemo, da tudi v Nemčiji iščejo po vojašnicah socijalističmh tiskovni in pisem. V ponedeljek je bila taka preiskava po vseh vojašnicah v Vratisiavu. V Nemčiji so zopet začeli stopati socijalistom na prste. Takoj po vobtvah so vsi vladni listi za socijaliste jako laskavo pisali, pa tudi Bismarck je bil v zboru samem ž njimi juko priiazen. Vlada se je namreč nadejala, da jo bodo podpirali v zboru. Sedaj pa v zboru socijalni poslanci vedno glasujejo z opozicijo, zato so pa začeli vladni orgHoi povsod socijalizmu stopati na prste. — Državi:i zbor se vladi vedno bolj po robu j>o-stavlja. Odbija zahtevanje za zahtevanjem. ali pa zmanjša zahtevane vsote. Tako je s 134 proti 124 glasom dovolil kredit samo za konzula v Cipstadiu, ravno tako tudi za Koreo n« dovolil zahtevane vsote za generalno konzulstvo, ampak samo za konzulstvo, za Apijo pa uamesto vsote za j' dnega konzula in 3 podkonzule, samo za jednoga konzula m jeduega podkonzula. Kakor je znano, so Itelffijttki liberalci propali pri volitvah v senat iu zbornico samo zato, ker neso bili jedini. Pozneje ho se zjedinili in bo pri volitvah v občinske zastopa sijaino zmagali ter sa konservativno vlado je že bila nastopila resna nevarnost. Slogu mej liberalci pa ni bila dolga, kajti navstali so mej njimi razpori in radikalci so se Že odločili od zmernih. To gotovo v veliko veselje konservativcev in vlade, ker je s tem njih gospodarstvo zopet utrjeno. Aoglija misli predlagati na afrlskej konferenci, da se za kongiško ozemlje prepove trgovina t robovi. Ta predlog bode gotovo vsprejela konfereuca. Več francoskih listov poroča, da bodo v janu-varji oborožili nekaj oklopnih ladij in jih odposlali na fraiicoiko - kitajsko bojišče admiralu Courbetu. Tudi tri torpedne ladije se bodo poslala Courbetu. Kakor se misli, bode egiptovski podkralj UBtregel želji Nemčije iu Rusije, da dobita ti državi svoja zastopnika v komisiji egiptovskega državnega dolga. Nemčija bode potem takoj podelila svojemu zastopniku pri egiptovskej vladi mmisterski čin, kakor ga imata francoski in angleški zastopnik. — Francoska vlada je baje že objavila, da ne more vsprejeti nasvetov angleške vlade zastran zboljšanja egiptovskih financ, ter da Želi, da se nekoliko spremene. — Neki belgijski list je izvedel iz Londona, da je tudi Avstro-Ogerska zavrgla angleške predloge, češ, da se egiptovsko finančno vprašanje ne sme ločiti od političnega. Ako je to res, je Avstrija gotovo se o tem poprej sporazumela v Nemčijo, ter je gotovo, da bode tudi poslednja zavrgla angleške predloge. Standartu se pa celo poroča iz Berolina, da bosti Rusija iu Italija isto storili, ker misliti, da se mora egiptovsko vprašanje po mejnarodnem potu rešiti. Konferenca se zaradi tega ne bode sešla, ker Bismurck neki hoče, da se ta stvar reši z dopisovanjem mej velevlaBtmi. Domače stvari. — (Šišenske občine zastop) je v vče-rajšnjej Beji jednoglasno sklenil, da se za občino kupi 12 srečk „Narodnega doma". Živeli Šisenci! — (Dalmatinski poslanec dr. K I a i e") brzojuvil ie v 16. dan t. m. „Narodnemu Listu" v Zader: Dalmatinski poslanci vkupe priporočili so ministru Taiiffeju deželnozborske jtredloge o jeziku. Minister obljubil je, vzeti je, kakor hitro možno v pretres in po možnosti zadovoljiti jim. V klubu desnega središča obetal je predsedn:k Hohenvvart Bvečano, da se bode pri ministerst.\u živo potegoval, da bo bodo omenjeni predlogi mazali." — Srečni Dalroatiocil — („Jurčičevi zbrani spisi.") Vsem prijateljem lepe knjige za božični darila toplo priporočamo „Jurčičeve zbrane spise", katerih piv* trije zvezki polni prelepih poveriti j in novel, se dobivajo elegantno vezani pri J. Giontiniji in Bambergn v Ljubljani. Prvi zvez k („Deseti brat") stoji elegantno vezan 1 gld. 50 kr ; drugi iu tretji zvezek, v katerih se poleg manjših povestj nahajata „Jurij Kozjak" in r Domen", prodajata se eleguntno vezana po 1 gld. 20 kr. Kdor si naroči vse tri zvezka skupaj pri g. dr. J o s. Staretu v Ljubljani, dobi jih elegantno vezano za 4 gld., nevezane za 2 gld. 40 kr, Dijaki dobivajo Jurčičeve zbrane spise po 60 kr. izvod, ako si naroče sku >no po 10 izvodov ter z* nje pošljejo DiroSUno svoto 6 gld. Kakor čujemo, odvisno je od ra iprodajanja doslej ua svetlo izdanih treh zvezkov, kedaj se začne tiskati četrti zvezek. Naj bi se o Božiči, ko se pokupi za razna durila toliko knjig, Slovenci spominali prvega pr povednega pisatelja svojega ter segli po vala bein — zakaj me nesi zvezal iu ubil? bolje bi mi bilo, kakor pa zgubiti vse, kr-r je sestavljalo mojo srečo, dobro bi mi bilo, ter ue b lo bi se mi treba sramovati. — Iu zopet sem zaplakala iu zakrila obraz. Sedaj sta priSli Katija in Sonija, veseli in moUri, glasno govorec in smejajoč se na teraso; pa ko sta na i; zagledali, sta utihnili in tako odšli. Dolgo sva molčala, ko sta odšli; in točila sem svoje solze, ter bilo mi je ložje. Pogledala sem ga. Sedel je, podpirajoč glavo t roko, hotel jo nekaj odgovoriti ua moj pogled, pa samo vzdibnii je in zopet oprl se. Stopila sem k njemu, in prijela ga z roko. Njegov pogled se je zamišljeno uprl vame. — Dj, rekel je, kakor bi nadaljeval svoje misli. — Vsem nam, zlasti ženskam je trebil skusiti Vse neumnosti živPenja, da se potem povrnemo k pravemu življenju; a drugemu ni moč verjeti. Ti še daleč nesi preživela teh prijetnih in milih neumuostij, kakor sem jaz opazoval na tebi; pustil sem te uživati in čutiti jih, ker neseni imel pravice ovirati te v njih uživanji, četudi je zame že davno minul čas. — Zakaj si ti živel v teh neumnostih iu pustil meni ž veti v njih, če si me ljubil? rekla sem — Zato, ker bi mi ti ne mogla verjeti, ko bi tudi hotela; sama si morula skusiti in skupila si. — Ti si mnogo, mnogo premišljeval, rekla sem — Pa malo si ljubil. Zopet sva umolknila. — To je ostro, kar si sedaj rekla, a ie res, rekel je, ustal iu začel hoditi po teiasi gori in doli, — da, to je res. Jaz sem bil kriv, pristavil je, ko se je ustavil meni nasproti. — Jaz bi te ne bil smel ljubiti, ali bi te pa bi mogel priprosteje ljubiti, da. — Pozabiva vse, rekla sem boječe. — Ne, kar je prešlo, se nikdar ne povrne, a njegov glns se je zinečil, ko je to govoril. — Vse se je že vrnilo, rekla sem in položila mu roko ua ramo. Prijel je mojo roko in stisnil jo. — Ne, jaz uesem govoril resnice, ko sem govoril, da mi ni žal prošlosti; ne, jaz žalujem in pla-kam za to minulo ljubeznijo, katere ni in ne more več biti. Kdo je tega kriv, ne vem. Ostala je ljubezen, pu ne ta, ostalo je -amo njeno mesto, postala je bolna, in nema več moči in srčnosti, ostali so spomini in hvaležnost; pa . . . — Ne govori tako . . . pretrgale sem mu besedo. — Zopet bode tako, kakor je bilo . . . Kaj misliš, ali more biti? da? vprašala sem ga, gledajoč ga v oči. Pa njegove oči so bile jasne, mirne in bistro gledale v moje. Ko sem to govorila, čutila sem že, da ni mogoče to, kar sem želela iu česar sem prosila. Za-smijal se je mirno in kratko, in zdelo se mi je, da ne tako, kakor nekdaj. — Kako si še ti mlada in kako sem pa jaz star, rekel je. — V meni že ni tega, če^ar iščeš; zakaj bi slepil samega sebe? pristavil je, Se vedno smehljajoč se. Molče : < * ni sedela zraven njega, a v mojej duši je postalo mirnejše. — Prizadevala Bi ne bova ponavljati življenja, nadaljeval je, — lagala ne bova pred seboj. Slava Bogu, da ni več starih nemirov in razburjenosti). Ničesar nemava iskati in vznemirjati se. Midva sva že našla in navžila se dovolj sreče. Zdaj se pa mora vu prizadevati napraviti pot lej komu, rekel je, in zbranih spisih njegovih, o katerih se more reci, da jim je voanja oblika lepa io elegantna, vsebina pa resnično lepa in dovršena. — (Premeščenje.) G. Anton Putre\ premeščen je iz Konjic v Slovenji Gradec, g. Mibael Novak pa iz Slovenjega Gradca v Konjice, — iz službenih ozirov. — (Ljubljanske skrivnosti.) ,N. fr. PresBe", pišoč v včerajinjej številki o krvavcih v Novem mestu Dunajskem in naštevajoč množine dinamita in smoduika, steklenih bomb in druzih tacih anarhističnih božičnih daril, ki so se dobila pri tam kajšnjih delavcih, pravi, da se je v Ljubljani našel lesen zaboj, ki je bil s smodnikom napolnjen iu pod premogom v železniškem vagonu skrit. Mi o tem nesmo nič čuli in ta vest nt.ni je novost. Ako je v tem kaj resnice, bi veuder sod lo, da se resnic« pove, dt nam ne bode treba po naše lastne novosti hoditi na Dunaj. — (Nemčurska olika.) Ob potu, ki pelje Bkozi tivolski gozd v Si ko, ometal je nekdo slovenski napis table, z blatom tako zelo, da se ne more več brati. Častitamo našim nemčurjetn k temu dokazu pristne nemške olike, ali ka-li. — (Poljedelsko ministerstvo) dovolilo je za napravo vodnjaka v Podgori 100 gld., za razširjenje studenca v občini Vrh pa 80 gld. — ; Štiri nove zvonove) za cerkev Jezusovega srca ulil je dvorni zvonar g Samassa. Stali bodo nad 4000 gld. in vsi vkupe imeli kakih štirideset starih centov. Polovica potrebnega denarja za zvonove in za železno stojalo v stopu, ki stoji 1000 gld. in za delo tesarja g Jeran*ič-a, ki bode zvonove, potegnil v stolp, je društvo za napravo zvonov že nabralo. — Zvonovi peljali se bodo s cvetlicami bogato ovenčani prihodnjo oioto mej 1. in 2. uro popolu Ine od g. Samassaiove tovarne Čez mestni trg k cerkvi J^usovega srca. V nedeljo ob 10. uri bode zvonove g. knez in škof dr. Misija po slovesni sv. maši in pridi ;i blagoslovil, ua kar se potegnejo v stolp. — („Nur heiterl") Včerajšnja Lajbahericv piše: rDie Giocken ftir die neue-rbaute Hmz-J-su-Kirche treffen Simstag hier ein und wenlen ain ktlnftigen Sonotau vom hnehvvU'il'g-t-n FU-stbschof dr. Missia feierlich einmv/eiht vvrtteu." Humor teh vrstic tiči v tem, da oO se tt zvonovi ulili pri gosp. Saro asi, torjj menda ne bode treba, da bi se vozili po Laterej koli železnici v Ljubljano. — (Slov. del. pe v s k o d r u š t v o »Slave c") priredi na Silvi strov večer V prostorih restavracije „Hotel Europi*' („eri Tavčarji") veliki pevski večer z raznovrstnim programom, kater-ga p lobčimo pozneje. Tudi priredi ta večer tombolo na korist društvenemu fondu, ter se obrača odbor do vseh društvenih prijateljev, h prošnjo div bi blagovolili kake dobitke v to svrho. Taka darila naj se blagovoljno izroče predsedniku g. A Jeločniku, ali pa kukemu drugemu i lanu odbori. — (O za d n jej seji mestnega zbora Tržaškega) v 16. dan t. m. piše „Ediuosf: „Seja mestnega zbora včeraj zvečer je bila izmej vseh Viharnih sej letos najviharnejsa. Zbralo se je na galeriji blizu 200 krepkih Slovencev, tem nasproti je Btalo kakih 40 iredentarskib „pobov" večinoma „pre-peličarjev". Na velikem trgu pa je bilo zbranih kakih 600 ljudi. Najprej se je skleir.lo, kako se bodo delila ubožcem božična darila ustanove Maksimilijana, na to se je potrdil račun leta 1883. Zdaj je naznanil župan, da je na dnevnem redu resolucija društva nProgressou zarad društvenih zastav, ker je namreč vlada dovolila slov. del. podp. društvu, da je šlo po mestu s svojo zastavo, nekaterim lahon skim društvom pa to odrekla. It iskovič predlaga, da bo izroči vsa ta zadeva juridičoemu odseku v poročilo Zasliš1 se glas: „Evviva Rtskovič-, na to pa zagrmi ogromne večina na gileriji: „Morte a Kt-skovi ■ (smrt Baškoviču), fuori gli Irrelenti Abbaso la Ginastica, fuori i rossi, m . . . . per Venezian itd. Kupljeni „pobje" so poskusili kričati :fuori gli Slavi, ali preglasili so jih krepki glasi Slovencev: „fuori i Motelf pagati". „Eviva T Austria, m . . . . per P Italia itd. Nek znani Italijan je jelo zavpl : „Perche fuori gli Slavi, piuttosto fuori gli Irre leuti. (Zakaj ven s Slovenci, rajSe z Iredenti".) Ropo tanje je traialo 12 minut. Župan je zastonj zvonil, nazadnje so nekateri svetovalci zbežali iz zbornice, drugi so se zbrali sredi zbornice okolu župana. — Župan je na to poslal po stražnike, kateri so prišli na galerijo, ali komaj in komaj so mogli razkačeno ljudstvo odpraviti. Na ulici se je potem nadaljevalo upitje, kak h 40 straž je imelo polno opravila, da se je ljudstvo razšlo, ali nekateri so se sprli, in policija je arentirUa dva rudečkarja; dr. Ciato-ja in Be.chtinge^a, oba sourelnika „Alabarde" jo morala policija spremiti na dom, ker drugače bi ja bilo ljudstvo preteplo. Policij i j« morala ta pot varovati Iredentarje, katerim naj bode to šola Mi smo večkrat pisali, da kdor seje veter, žanje vihar. Zdaj av to uresničuje. Sicer pa več o tem prihodnjič. — (Občni zbor „Či t a 1 n ice P o s t o j i n-ske) skleni je v sej< dne 14 t. m. kupiti 20 sre ček „Narodnega doma". Z< leto 1885 bil je voljen piedsednikom Dra. Šegula, podpredsednikom B ru ni on, blagajnikom Alojzij Kraigher, tajnikom Fr. Pader. V odbor pa sledeči gg.: dr. Pitamic, Brambanee, Alojz j in JoBip L*vrenčič, Kutin, Gaspari in B>šič. Društvo se veselo razvija ima že 45 udov in lepo premožeuje. Prvo veselico brez ustopnine priredi na Silvestrov večer. Čujemo, da bode č. g okrajni glavar spet k društvu pristopil. Prav tako! — (Porotne obravnave v Uelji.) Nftd-! sodnija v Gradci je določila, da se porotne obrav-I na ve v bodočem letu v Celji prično 16 feb-uvarja, 13 aprilu, 15. junija, 17. avgusta, 19. oktobra iu 14 decembra. — (Požar.) Vas Teruovec v Slovousko-Bistrišttem okraji pogorela je v 8 dan t. m. Od 15 popisnih številk, ostali st* samo dve nepoškodovani. Zgorel jo otrok, dva moža pa sta tako ožgana, da sta v tsinrtnej nevarnosti. Pogorelci neso ničesar rešili, beda velika. — (Zdravstveno stanje v Trstu) se neče zboljsati, /lasti osepirce se širijo. Od pred-včeraj do včeraj jih je na novo zbolelo 38 za to boleznijo, umrli |»< 3 Za nepravimi osepnicami zbolelo jih je 13, za duvico jeden zbolel, jeden umrl. — (Roparski glavar Timotej M i I a-ković usmrte n.) Iz Zagreba se poroča : 16. t. m. zvečer ustmrtila sta žaudarja Svečec iu Rogič pri Skoijici blizu Nove Gradiške po !jutera boji zloglasnega roparskega glavarja Timoteja Milakoviča. Roparjev streli neso orožnikov ranili. Razne vesti. pokazal na dojnico, katera je prišla z Vanijem iu ustavila se v durih terase. — Tako je, zaključil je, nagnil k sebi mojo glavo in poljubil jo. Ni me več poljubil ljubimec, ampak stari prijatelj. Z vrta sem je vedno silnoj 'i in slajši širila se dišeča svežost uofii, vedno slovesnejši so postajali zvuki in tišina in na nebu so so prikazovale zvezde. Pogledala sem ga, in iožje mi je bilo v srci, kakor bi bili odvzeli od mene oni živec, ki mi je napravljal bolečine. Pri tej priči sem jasno in spokojno razumela, da je čustvo tega časa minilo, in se več ne povrne, kakor tudi čas sam ne, in da bi vsaka skušnja povrniti je ne bila le nemogoča, temveč napravljal a bi biitkosti in težave. In ali je res tako popolen in lep bil oni čas, kateri si mi je zdel tako srečen? In tako davno, davno je že to bilo! — Vender je zdaj čas piti čaj! rekel je in skupaj sva šla v salon. V durih sva srečala dojnico z Vanijem. Vzela sem ga na roki, zakrila goli njegovi nožici, stisnila ga k sebi, jedva dotaknivši se malih ustnic, poljubila ga. Kakor v spanji je zamahnil s svojima ročicama z odprtimi prsti, odprl motne oči, kakor bi česa iskal ali pa hotel spomniti se; pri tej priči so se ti očesci uprli v me, v njih je zableščala iskra misli, njegova polna ustna so se (h'.jirla in zasmijala se. „Moj, moj, moj," pomislila sem se težko zdi zevala, da bi mu ne napravila kake bolečine. Začela sem poljubovati njegovi hladni nožici, životek, roki in glavico, na katerej so ravno začeti rasti lasje. Mož je stopil k meni, jaz sem hitro zakrila otroka in zopet odkrila ga, — Ivan Sergejič! rekel je mož in s prstom se ga dotaknil pod brado. Pa jaz sem zopet hitro zakrila Ivana Sergiječa. Nikdo razen mene ga ni smel dolgo gledati. Pogledala sem moža, njegove oči so se smijale, gledajoč v moje, in jaz sem jih prvi pot čez dolgo zopet z veseljem pogledala. S tem dnem se končava moj roman z možem, staro čustvo postalo je drag nepovrnljiv spomin, a novo čuvBtvo ljubezni k otrokoma in njijinemu očetu položilo je temelj drugemu, popolnem drugače srečnemu življenju, katerega pa do tega treuutja še neseni preživela , . . v nemškem . . 2696 n arabskem . 2 n armenskem . 6 n bolgarskem . 9 n češkem . 237 rt hrvatskem 33 It danskem . 20 n angleškem . 440 finskem 4 n francoskem . 623 n grškem 36 p hebrejskem . 12 B holandskem . 28 B laškem . 238 * latinskem . 5 n norveškem 9 * (Sadje- in vinoreJBki šoli.) S početkom 1885 leta otvorili bodo v Litomericah novo sadje- in vinorejsko, in v Melniku novo viuorejsko iolo. *(Madjarski Mecen.) Nedavno v Stimeg-u umrli umirovljeni stotnik Gustav Oszterhuber volil je svoje 60 000 gld. vredno posestvo v Gogšnfi oger-skej akademiji znanostij. * (Krvavci), iztirani z Dunaja so se na-sehli najbrže po druzih mestih, kjer zdaj rogov lijo, skrivaj tiskajo prepovedane sp se in jih pošiljajo okrog, sosebno na Dunaj. Tako je zadnje dni redarstvo tudi v Dunajskem Novem mestu prijelo in zaprlo prav veliko krvavcev. * (Toplice v Badenu.) Topličani plačali so letos 8«mo na pristojbinah za zdravljenje in godno v žveplenem kopelišči v Badenu do sedaj na večo vsoto 26.721 gld 60 kr. * (Nenasitljiv predsednik.) Nemški listi poročajo: V WUrzburgu dogodil se je redek in originalen slučaj, da je vladnemu predsedniku grofu Luksburgu, ki dobiva razen svojih ogromnih dohodkov še rento 36 000 mark na leto, šolsko oblastvo oprostilo šolnine njegove tri sinove. Ta nečuven dogodek v?huja v vseb krogih občno pozornost. * (Koliko imamo sedaj časopisov in listo v. j Sedaj izhaja po Avstriji in v tuiim v 32 jezikih 5005 časopisov, listov in perijodičnih tiskovin, iu 8'cer v jezikih: perzijskem . 2 poljskem . . 153 portugalskem 3 romanskem 2 rumunskem . 46 ruskem ... 59 rusinskem . . 21 »■"vedskem... 21 srbskem ... 25 ulovask' m 10 slovenskem . . 33 španskem. . 16 turškem ... 8 madjarskem . . 205 tiiimskem ... 1 lužiČKo-srbskem ._2 Vkupe . . . 5005 Na vse te časopise in liste se lahko naročimo in jih dobivamo pri avstrijskih poštnih uradih. Mej temi časopisi je najdražji francoski list „Correspon-dance unuersellett, ki izhaja po 7 krat na ted n v Parizu in stane za vse leto 503 pld. 52 kr. (ali vsaki dan 1 gld. 38 kr.). Naiceneji je vsekakor laški „ln< vitabile", izhajajoč v Trstu po 3 krat na mesec, katerega pošilja uredništvo svojim naročnikom zastonj — brez vsake naročnine. Poslano. Dne 20. novembra t. 1. naznanil je žandurmerijske postajo poveljnik v Velčah e. kr. okrajnemu glavarstvu Ljubljanskemu, da je most čez Gruberja v kanal na Kodelovom v jako (dubom in nevarnem stanji, ker so inostnieo sognito, isto tako ograjo mosta. Okrajno glavarstvo ja' Z dopisom 21. novembru t. I. županstvu v Dobrunji naročilo, da se imu most takoj popraviti. Županija Dobrunjska jo podpisanemu občinskemu svetovalcu Janezu Čer uu v Štel'aujivasi naročilu, naj tamošnjim posestnikom ukaže, du most do dne 1. decembra popravijo, ali pu zaradi nevarnosti za promet zaprti. Posestniki v Stefanjivasi so sklenili, most zapreti na dva meseca, mej tem pa popraviti ga. Podpisani, prvi občinski svetovulec, pooblaščen po županu Dobruiijakotn g. J. Korbar-ji, razpisal je ni nedeljo 14 t. m. javno dražboy za popravo mostu, h katerej so se zbrali posestniki iz Šte-tanjuvusi (n tudi nekoliko tesarskih mojstrov iz Ljubljane. A ko s« jo imela pričeti dražba, pride g. posestnik Anton Povše, po domače Straus iz btefanjevasi, rastali zastopnika županovega, podpisanega občinskega svetovalca, s s n -rovi m i zanič! j i vini i besedami in kriči, du nu potrebuje, du bi so c. kr. žandarmerija, niti c. kr. okrajno glu-vurstvo, niti občinski zastopniki uiuešuvuli v popravo tega mostu, du bodu že sam odredil, kar se mu zdi potreba. Ali ne pozna g. Anton Povše, kot nekdanji bivši svetovulec te županije, postave? Ali je uu postavo pozabil, ali pa morda iste nikoli poznal ni? Vslud vpitja g. Antona Povšeta razšli so so vsi posestniki iu drugi lic.tauti in dražba sc ni mogla vršiti. Most ostal je i nu dulje v jako slabem, življenju ljudij iu živine nevarnem stunji. Podpisani tedaj vpraša, ali ima g Anton Povše toliko pravice, da je preprečil popravo mostu, in da se bode čakalo morda, da se zgodi kaka nesreča? Ali nema g. Anton Povše največje korist od tega mostu, ker ima na meji Kodelijevega imenja svoje posestvo, in ali ne hudi po tem mostu na tisoče Ljubljančanov v cerkev k liožjemu Grobu, od katerih zahaja ne malo število k g. Anton Povšetu v gostilno? Ali pa marl neče g. Ant. Povše izročiti hrunilničnib bukvic, nu katere ju nuložen denar, namenjen zu popravo mostu? Ites, malo ročeno, čudno ju tu postopunje g. Povše-ta. Podpisani je naznanil vedenje gosp. Anton Povšetu c. kr. okrajnemu glavarstvu Ljubljanskemu in upu, da bode isto hitro ustavilo samuvlustno ravnanje g. Anton Povšeta in ukazulo, du so most, ki jo v nevarnem stanji, takoj zapre in hitro popravi, je li to po godu g. Antonu Povšetu po domače Strausu, ali pa ne 1 Štefanjavas 17. decembra 1881. (808) Tanea <ČJerix5. s. r., prvi občinski svetovalec in namestnik župana. Meteorologičiio poročilo. j a j Oas opa-q j kovanja i 1 Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krma V mm. g 7. zjutraj *° 1 2. pop. 9. zvečer 738'22 mm. 733-75mtn. 729-98 mm. + 1'6«C 4- 2-4" (J + 2-4'C Sl. bvz. sl. j z. sl. svz. obl. obl. dež. .r)8-30na. d. in sn. Slednja tempurntura -f- 2-1°, za 3'b'° nad normalum. XD-u.ii lest "borza •Ine 18 decembra t I. (Izvirno tolegrafićno porodilo.) 81 gld. 95 kr. 83 ■ 05 103 80 , 96 f» 95 , 8f>8 Kreditne akcije...... . . 29H S 20 " 123 It 35 9 f» n*U n C. kr cekini.......... 5 78 Nemške marke......... 60 * 25 , 4% državne »rečbe iz 1. 1NM 2M) gld. 125 75 „ Državne srečke n. 1. 1894« t"f> tfld. 171 25 „ 4'/» »vstr. zlata riMitH .iu . k,, prosta. 104 Ogrska zlata renta *>",... 124 1? * i» n • - .... W 75 „ papirna renta &•/,..... 90 9 75 6°/„ štajerske zemljišč, od /ez. obliir. . 104 50 Dunava re*r. Hrečke 5° „ . . 100 gJJd. 116 50 Zemlj. obe. avstr. 4,/1l> 0 z'ati zast. iisti . 122 20 Prior. oDlig. Elizaberinu zapad, železniee 110 m 25 Prior, oblig. Fenlinandove »ev. železnice JOft * 70 Kreditne srečke......100 inl>rii I. l. »v Silvestra dan) dobe st slednji dan u e/. i :V.;.prcd.-JBlkm^F p-a.stn.1 Iri-cf.. 795 —taae—ea—§••! Dekleta, ki znajo belo perilo bodi si z roko, bodi si na šivalni stroj (Howe) dobro in lepo Šivati, clobć precej delo. Natančneje zve se (804—2) v Klju6arskih ulicah št 3 v drugem nadstropji. VABILO. Po mnogo let obstoječ* m hvalevrednem običaji ae blagotvontelii oproačajo če-tifanja ob Novem letu in ob godovih, tako, da si \2en16 oprostite listke na korist mestaega ubožnega zakaia. Ustrezajoč lagodnosti slavnega občinstva, sta gospoda Karel K ;i r i n >: e r trgovec z galanterijskim blagom na Mestnem tr-u št. 8, in Albert Scbaefer, rokovuar in bandužist na Kongresnem trgu št. 7, druge volje ptevzeia razpečavanje oprost -nih lu-ttkuv v svojih prodajalidcah. Za oprostne listke je kakor d c zdaj položiti po 50 riovč. za Novo leto in po 50 nove. za godove, ne da hi se velikodušnosti stavile meje. Pni n m pošiljatvatu naj se blagovoli dodati razločna adresa. Pri tej priliki se izteki najtoplejša Zhbvala slavni tis.kt.mi in kamnopsalui Josip Bluznikovih de dičev, da je, kakor vsako leto, tudi letos brezplačno magistratu dobavila oprostne listke. (807—1) Mestni magistrat v Ljubljani, v 16. dan decembra 1884. Gregorčičeve Poezije so ravnokar iiSle in veljajo reune - golil., primerne ia Mišia darila. m_n }> K Bazičnim praznikom! S w JL tapeserijska kupčija in predtiskarija |^ „Pri vezilji", Židovske ulice, ^ pripuruća po najnižjej ceni (763—5) bogato zalogo blaga za vsakavrstna ravna dela t pričete in uxorna izdelane sti-karije i.a pliš, svilo in platno; pmf. J%roio 4P aravska valnu, druge valne VBeh vrst in ^fc barv; nogovice, komašne, rute itd.; *« stika-rije pripravne lepa xreslane tesenine, n. pr. za listinje, ključe, ročne prti i. dr. i[ Naročila za pmltisek in slikanji! perila ® se „ ~ d a. R g m — n ' -i E. r" b 5 b H «> - C r i M 5 I " i n ** • - -z Ki 2-F 5'3 h I gfi S -is; s pr O: -j a S a) M 3 B M — Bi £ i—. ,. * mm i OB 9 5" H W rt- p te- St3 i. - ca 1 °P 5- in oslovski (708—7) Važno za trpeče na prsili in Neogibno potreben za kas olj, hripavest, zaslizenje, katar kašelj je mm* sok kranjskih planinskih zelišč a 56 kr. ^sm iz lekarne TRNK0CZY v Ljubljani. Ta sok bitro in gotovo upliva, raztaplja slez, deluje pomirujoče in vla-(»"r, napravlja mirno in okrepčujtjče spanju in ne moti prebavljenja če tudi se dolgo uporablja. Sijajne lastnosti in srečne vspuhe dovolj potrjujejo mnogobrojna priznal na in zahvalna p srna, ki 9; jih \sak lahko ogleda. 1 velika steklenica f>t> kr. Boljfie upliva, kakor vsi v trgovini nuhajoei se soki iu ni ropi in se more rabiti pri odrašenih in otrocih. Ker je sok iz kranjskih planinskih selili, kojega jaz narrjam, jako priljubljen, zato se pogostem posnemlje, tedaj ponareja. Posku&ajo ga muogi delati, ki pa neso posvečeni v to, kako se na reja. Ker so ti ponarejeni izdelki v svoji dobroti iu uplivosti mnogo slabši od mojega iz kranjskih planinskih zelišč napravljenega soka, prosim p. n. občinstvo da naj se ne molili po takih po tarvi podobnih in cunejih neučinkovajočih šokih Ta sok, katerega samo jaz pristnega po nekej skrbnej, popolnem po-selinej metodi iz svežih kranjskih planinskih elifift narejam ia na parnem aparatu kulu nt, se pogustem zahteva in se vsak dan razpošilja sauio iz lekarne Trnkoczy, Hv^estz^I trg1 št. -ž: tt Xjj-u_TDlja,n.I- Vsaka steklenica mora zaradi pristnosti imeti poleg stoječi moj lastnoročni podpis: Je«tuo Biajprttktičuc.išili DARIL ZA BOZIC IN NOVO LETO ki si le mi.d ti more, je in ostnu« brez V8QCega ugovora ■*"!»♦ dober šivalni stroj, s*a kateri bi Bedaj ne sme: maiii:--at' i>ri nobenem rednem gospodinjstvu. K'lor pa hoče dobiti zmes dober, popolnem pripraven šivalni stroj z vsemi najnovejšimi popravami, za katerega se garantnje pel let, n»j se obi ne z zaupanjem na tnka|sii)ein tnesiu že. sKoraj 15 let obstoječo, tedaj dovolj kot jako reelno znano, udauo podpisano tvrdko, kjer se prodajajo in-jbolhi siviilni »trr.ji i-o čudovito nizkih ci-uab, tudi ua obroke po 4—5 gld., ako se pluta takoj 10—15 t'id. pouk v Šivanji zastonj. Zvuuaj vsprejemajo naroČila moji potovalci, ki irnrjo pri subi legali^ovana pooblastila, ki tudi zaBtonj poučujejo šivati s »trojemi Hladnije #.aloj;i» F.Werth:i!i!ovih blagajnic svile za šivalne stroje, sukanca (cvirna), šivank, olja, strojevih delov itd. itd. po nhjniljib tovaniskih cenah. Stroji se v mor j mebaničnej d.Uwuici popravljajo, obnovljujejo in snažijo. Z velespo8tovanj< m (i US US Ifi XI 8io~u v Ljubljani, na Glavnem trgu št. 168. :4: FIAS IBIfB Izdatelj in od-tivi ;ni urednik: Ivan Želez nikar. Lastnina iu tibk „Nuroune Tihkarue" 11