VAKUUMIST 34/4, december 2014 VSEBINA ČLANKI Trdo spajkanje v vakuumu in v inertnih atmosferah Andrej Pregelj, Robert Rozman, France Brecelj.................................................. 4 Pomen vakuumskih tehnologij pri pripravi jedil (jubilejno stoto objavljeno delo pričujočega pisca pri DVTS) Stanislav Južnič.......................................................................... 13 DRUŠTVENE NOVICE Stoto objavljeno delo dr. Stanislava Južniča Miha Čekada............................................................................ 22 Izjemen dosežek dr. Stanislava Južniča - kitajski prevod njegove knjige o Hallersteinu Peter Panjan............................................................................. 24 Pregled konferenc v letu 2015.............................................................. 26 VAKUUMIST Časopis za vakuumsko znanost, tehniko in tehnologije, vakuumsko metalurgijo, tanke plasti, površine in fiziko plazme Izid publikacije je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih znanstvenih periodičnih publikacij Glavni in odgovorni urednik: doc. dr. Miha Čekada Uredniški odbor: dr. Matjaž Finšgar, dr. Jože Gasperič, prof. dr. Monika Jenko, dr. Stanislav Južnič, doc. dr. Marta Klanjšek Gunde, doc. dr. Janez Kovač, prof. dr. Urška Lavrenčič Stangar, dr. Peter Panjan, mag. Andrej Pregelj, dr. Drago Resnik, doc. dr. Alenka Vesel, prof. dr. Franc Zupanič Tehnični urednik: Miro Pečar Lektor: dr. Jože Gasperič Korektor: dr. Matjaž Finšgar Oblikovanje naslovnice: Ignac Kofol Tisk: Littera picta, d. o. o., Rožna dolina, c. IV/32-36, 1000 Ljubljana Naklada: 350 izvodov Vakuumist on-line: http://www.dvts.si/arhiv Letna naročnina: 25 EUR ISSN 0351-9716 UDK 533.5.62:539.2:669-982 Izdaja Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije Teslova 30 1000 Ljubljana Tel. (01) 477 66 00 E-pošta: info@dvts.si Domača stran društva: http://www.dvts.si Številka transakcijskega računa pri NLB: 02083-0014712647 Uredništvo Vakuumista doc. dr. Miha Čekada glavni in odgovorni urednik Vakuumista Institut »Jožef Stefan« Jamova 39 1000 Ljubljana e-pošta: miha.cekada@iis.si tel.: (01) 477 38 29 faks.: (01) 251 93 85 TRDO SPAJKANJE V VAKUUMU IN V INERTNIH ATMOSFERAH Andrej Pregelj, Robert Rozman, France Brecelj Iskra Za{~ite, d. o. o., Stegne 35, 1000 Ljubljana STROKOVNI ČLANEK povzetek Trdo spajkanje v vakuumu in v inertnih atmosferah je spajanje kovinskih delov z dodajno kovino v okolju brez kisika. Poteka pri temperaturah višjih od 600 °C in pri tlakih nižjih od 10-3 mbar; talila pri tem niso potrebna. Temperatura spajkanja je vedno nižja od tališ~ kovinskih sestavnih delov, ki jih želimo spojiti, in dovolj visoka, da dodajni material ste~e, omo~i površino in se nanjo veže. Temperatura ne sme biti previsoka, da ne bi prišlo do izpare-vanja legirnih elementov v dodanem materialu ali do neželenih sprememb osnovne kovine. Med toplotno obdelavo potekajo difu-zijski procesi med teko~o spajko in trdno fazo. Sledi ohlajanje, ko se dodajni material strdi. V vezni plasti navadno nastanejo inter-metalne in evtekti~ne faze. Vezna plast spajke mora biti ~im tanjša, ~im bolj homogena in brez poroznih mest ali razpok. Za vsako kombinacijo dodajne in osnovne kovine posebej izberemo velikost špranje, primeren ~as pregrevanja, temperaturo spajkanja in difuzijsko toplotno obdelavo. Ključne besede: vakuumsko spajkanje, materiali, tesnost, herme-ti~ni spoji, spajanje kovin in metalizirane keramike Hard brazing in vacuum and in inert atmospheres abstract Brazing in vacuum and in inert atmospheres is the process of joining metal or metallized parts with a brazing metal in absence of oxygen. Therefore melting aditives are not needed. Hard brazing is performed at temperatures above 600 °C and at pressures below 10-3 mbar. Brazing temperature is always lower than the melting point of metal component parts which have to be joined, and high enough that the filler material spils around and enables a good connection between the surfaces. At the same time it is not advisable if the temperature is too high as evaporation of alloy elements from the brazing material can occur or undesirable changes of metals to be joined may appear. During the heat treating, diffusion processes occur between the liquid braze material and the solidus phase. in the cooling period the braze material becomes hard. Usually intermetallic and eutectic phases are envolved. The joining layers must be as thin and as homogeneous as possible and without porrosity or cracks. For each combination of filler metal and basic component metal the gap size, suitable heating time, brazing temperasture and diffusion heat treating has to be choosen. Keywords: vacuum brazing, materials, tightness, hermetical joints, joining between metals and metalized ceramics 1 O SPAJKANJU Spajkanje je spajanje kovinskih sestavnih delov s tretjo kovino - spajko, ki raztaljena zalije in spoji soležna obdelovanca. Postopek je uporaben za vse kovine in zlitine, pa tudi za sintrane izdelke in za dele iz metalizirane keramike. Morebitne kovinske prevleke površin (npr. galvanske) se pri tem ohranijo. Spajka je kovina ali zlitina z druga~no kemijsko sestavo in z nižjim tališ~em kot osnovni material. Glavna pogoja za nastanek dobrega spoja, ki odgovarja zahtevam po trdnosti in tesnosti, sta dobra omočljivost med spajko in soležnim materialom ter čistost sti~nih površin. Glede na delovno temperaturo lo~ujemo spajke na mehke (tališ~a nekako do 400 °C) in na trde (tališ~e nad 600 °C). Med trdimi so za posebne zahteve še posebej primerne t. i. »visokotemperaturne« spajke s tališ~em ve~ kot 900 °C. Postopki za spajkanja v vakuumu in v inertni atmosferi se izvajajo v zaprtih komornih pe~eh, ki jih je mogo~e iz~rpati (vakuumske pe~i). Če gre za izdelke vrhunske tesnosti (npr. celice, ki morajo ostati herme-ti~no zaprte ve~ let), morajo biti te pe~i visoko-vakuumske, kjer dosegamo tlake nižje od 10-5 mbar. Če pa je pomemben predvsem videz (npr. da površine niso oksidirane), je dovolj, da ~rpalni sistem iz~rpamo vsaj malo pod 1 • 10-3 mbar. To so grobe ocene, v praksi nastajo odmiki navzgor in navzdol - vse je odvisno od okoliš~in in zahtev, ki jih mora izpolnjevati kon~ni izdelek. Materiali za trdo spajkanje so lahko kovine, zlitine ali paste. Pri odlo~anju za vrsto spajke je najpomembnejša njena omočljivost (slika 1); ~im boljša je, tem Slika 1: Primer dobre (a) in slabše (b) omočliivosti višji sta trdnost in tesnost spoja. Omo~ljivost je odvisna od kombinacije materialov, ki nastopajo v spoju. Drugo merilo pri izbiri spajke je temperatura tališ~a: ~im nižja je delovna temperatura, tem manjša je poraba energije. Sestavni deli in tudi spajka morajo biti predhodno dobro o~iš~eni. Zato je potrebno, daje postopek ~iš~enja dobro izbran, da je urejeno primerno shranjevanje sestavnih delov, da je pe~ oz. segrevalna komora ~ista in da je ~rpalni sistem funkcionalen. Prednosti spajkanja v vakuumu ali v inertni atmosferi so naslednje: • talilo ni potrebno; • ~iš~enje spajkanih delov v vakuumu ni potrebno, ker ni oksidiranih površin; • zmanjšanje koli~ine dragih orodnih jekel; • ekološka neopore~nost; • v vakuumu se materiali dodatno razplinijo, kar je pomembno za dolgotrajno delovanja zaprtih celic; • vakuum je ~isto okolje, ki zagotavlja, da se izognemo neželenim kemijskim reakcijam s plini iz atmosfere ali iz obdelovanca. Med toplotno obdelavo potekajo v spoju difuzijski procesi med teko~o spajko in trdno fazo. V vezni plasti navadno nastanejo intermetalne in evtekti~ne strukture. Za vezno plast spajke se priporo~a debelina pod 0,10 mm. V praksi je to odvisno od izdelane špranje ter od ravnosti in gladkosti oprijemnih površin. Vedno je cilj, da dosežemo dobro homogenost brez nezalitih ali poroznih mest ter da je po ohladitvi spoj brez razpok (slika 2). Kaj se dogaja ob stalitvi spajke na zraku? Kovine na svojih površinah absorbirajo molekule zra~ne atmosfere. Kisik iz zraka reagira z ogreto kovino in tvori oksidno plast na površini. Med spajkanjem te plasti prepre~ujejo dober stik med samo kovino in spajko. Za prepre~evanje nastanka oksidne plasti se Slika 2: Lepo zalita špranja vakuumist 34 (2014) 4 uporabljajo talila ali pa se spajka v zaš~itnem plinu ali v vakuumu. Pri segrevanju v vakuumu ali v inertni atmosferi ne pride do oksidacije in privla~ne sile na površini niso zasi~ene. Teko~a dodajna kovina (spajka) omo~i ~isto površino kovine in ob delovanju adhezijskih sil med obema gradnikoma spoja za~ne potekati difuzija med osnovno in dodano kovino. Med ohlajanjem se spajka strdi in kohezivna odpornost spoja naraste. Trdnost spoja je odvisna od kohezivne in adhe-zivne odpornosti, kar izmerimo z nateznim preizkusom celotnega vzorca. Tesnost spojev preverimo oz. izmerimo s helijevim detektorjem netesnosti (angl. helium leak detector). V praksi nastopa veliko okoliš~in, ki jih je treba upoštevati za vsak primer posebej; pri tem so pomembne tehni~ne izkušnje razvojnega osebja. Nekatere bodo podrobneje predstavljene v naslednjih odstavkih. 2 MATERIALI ZA TRDO SPAJKANJE V VAKUUMU IN V INERTNI ATMOSFERI Materiali za trdo spajkanje so na splošno lahko kovine, zlitine ali paste. Če spajke vsebujejo kovine z visokim parnim tlakom (cink, kadmij) ali druge lahko hlapljive sestavine (npr. vezivo v pastah), niso primerne oz. so prepovedane za uporabo v visokovakuum-skih pe~eh, ker s kondenzacijo umažejo njihove notranje stene, kvarno vplivajo na ~rpalni sistem in slabšajo ~istost izdelkov. Spajke lahko lo~imo na ve~ na~inov: • po višini tališ~a, • po vsebnosti žlahtnih kovin, • po medsebojni topnosti sestavin v zlitinah, • po boljši ali slabši omo~ljivosti posameznih kovin itd. Zanimiva je še opredelitev, ki jo najdemo v katalogih proizvajalcev: spajke z enakimi sestavinami so enkrat predstavljene kot vakuumske, drugi~ pa kot navadne (nevakuumske - ki so tudi ob~utno cenejše). Razlaga je naslednja: spajke imenujemo vakuumske, ~e so bile že v fazi metalurške izdelave pretaljevane v visokem vakuumu, pri ~emer se je njihova kovinska struktura dobro razplinila (angl. degassing). To je pri nekaterih tehnologijah zelo pomembno. Pri izdelavi celic za elektronske namene prav dobro izplinjene visokovakuumske spajke bistveno pripomorejo, da se v njih vakuum oz. ~ista inertna atmosfera ne pokvarita. Taki izdelki so npr. rentgenske in TV-elektronke, magnetroni, vakuumska stikala, plinski odvodniki, deli pospeševalnikov, vakuumski kondenzatorji in podobno. Pri omenjenih elementih se zahteva, da se tudi drugi sestavni deli predhodno razplinijo ali pa morajo biti izdelani iz materialov s posebno visoko ~istoto. Tako npr. proizvajalci bakra za elektronsko industrijo že v metalurškem postopku izdelajo posebno kvaliteto (»electronic grade«), ki ima izredno majhno vsebnost kisika. Navadne, tj. nevakuumske trde spajke uporabljamo za izdelavo delov, ki so predvsem lepega videza, kot npr. deli instrumentov in aparatur, pripomočki v medicini in okrasni predmeti. K navadnim spajkam prištevamo tudi tiste v obliki past. Tabela 1 daje krajši pregled glavnih materialov za gradnjo in spajkanje elektronk, tj. za uporabo v visokovakuumskih tehnikah. 3 VAKUUM IN OKOLIŠKA ATMOSFERA PRI SPAJKANJU Izraz »vakuumsko spajkanje« izhaja iz potrebe, da postopek izvedemo v vakuumskih pečeh. Dejansko pa pri tem velikokrat kombiniramo vakuum z različnimi plini. večkrat se celo zahteva, da spajkamo v čistem plinu, vendar moramo tudi pri tem predhodno popolnoma izčrpati zrak iz segrevalne komore. Zato nujno potrebujemo peč z vakuumskim črpalnim sistemom. Pri vakuumskih postopkih ne dodajamo plinov in se zadovoljimo z doseženim tlakom residualne atmosfere, pri kombiniranih postopkih pa glede na tehnologijo dodamo določen plin. Okoliška atmosfera pri spajkanju v vakuumskih pečeh (tj. v njihovih delovnih posodah ali retortah) je torej lahko: Tabela 1: Lastnosti različnih materialov in spajk za vakuumske tehnologije Sestava Tališče Delovna Tlak pare Opombe Ti/° C temp. rd/°C pri temp. T/°C p/mbar kovine Pt 100 1770 Pd 100 1550 820 1 • 10-8 za Mo, W Fe 100 1535 900 1 • 10-8 Ni 100 1452 900 1 • 10-8 Au 100 1063 800 1 • 10-8 Cu 100 1083 750 1 • 10-8 1000 2 • 10-5 Ag 100 960 600 1 • 10-8 800 4 • 10-4 In 100 156 500 1 • 10-8 elektronke 800 3 • 10-4 metalizirana keramika AlaOs 96 1453 (Ni-plast) uporaba: npr. za telesa elektronk zlitine FeNiCo pribl. 52/29/19 pribl. 1450 (kovar) FeNi pribl. 50/50 1470-1525 (vakovit) spajke AuPd 87/13 1260-1305 za Mo CuNi 70/30 pribl. 1230 za W in Mo CuAg 95/5 1000-1060 CuAu 65/35 1000-1020 CuAu 70/30 1015-1035 AuNi 73,8/26,2 980-1010 za Mo CuAu 60/40 980-1005 AuNi 65/35 965-1075 AuPd 95/5 970-1010 915 SCP5 AgAu 65/35 980-1000 CuAu 57/43 980-1000 AuCu 94/6 965-990 AgCuPd 54/21/25 901-950 955 SCP4 AuNi 82/18 950 evtektik za Mo AgCuPd 65/20/15 850-900 905 SCP3 AgIn 90/10 850-887 850 AgCuPd 58,5/31,5/10 824-852 860 SCP2 AgCuPd 68,4/26,6/5 807-810 815 SCP1 AgCu 72/28 780 780 evtektik za elektronke AgCuln 64/26/10 698-723 710 elektronke 6 vakuumist 34 (2014) 4 Vakuumska: ustvarimo jo v segrevalni komori z viso-kovakuumskim črpalnim sistemom. Pri doseženih tlakih (pod 10"5 mbar) so v peči še vedno preostali plini, to je residualna atmosfera, ki jo sestavljajo: vodna para, vodik, dušik in kisik - vendar je njihova količina tako majhna, da ne pride do oksidacije površin segrevanih kovinskih delov. Inertna: tlaki so 300-1000 mbar. Navadno sta to plina argon in dušik, s katerima napolnimo delovni prostor v vakuumski peči, potem ko smo jo izčrpali vsaj do grobega vakuuma (< 0,1 mbar). Inertni plin s svojo prisotnostjo preprečuje, da bi morebitne residualne molekule vode ali kisika povzročale oksidacijo. V posebnih zahtevnejših primerih je potrebno pred-črpanje do visokega vakuuma (10-5 mbar) in potem vpuščanje čistega inertnega plina. Pri plinskih od-vodnikih so to argon, neon in vodik čistote 99,995 % ali boljše. Kvaziinertna: Pogosto se uporabi mešanica enega od inertnih plinov z dodatkom 10-15 % vodika. V takih primerih ne moremo govoriti o inertni atmosferi, kajti vodik je reaktiven plin in ga dodajamo za rahlo čiščenje oksidov s površine tik pred spajkanjem. Zelo redko se uporabi samo vodikova atmosfera. Le-ta je lahko tudi kombinirana z vodno paro; takrat govorimo o vlažnem vodiku, s katerim istočasno dosežemo nežno aktivacijo površin. Odločitev o izbiri atmosfere je odvisna od več dejavnikov. Tu navajamo nekaj izkušenj: • Pri zahtevnih (sliki 3 in 4) elementih, kjer je potrebno segrevanje v visokem vakuumu, se lahko na koncu spajkanja vpusti malo vodika (ali le kratek prepih), kar deluje čistilno in hladilno. Uporablja se lahko tudi dušik, kadar ni nevarnosti tvorbe nitridov. • Pri inkapsulaciji plinov v hermetično zaprte celice je treba nameniti pozornost zahtevam po čistoči plinov in njihovim oznakam. • Kot inertno atmosfero se največkrat uporablja žlahtni plin argon; dušik je primeren le za manj zahtevne izdelke. • Uporablja se tudi mešanica dušika in 10-15 % vodika. • S spajkanjem v vodiku materiale istočasno dodatno očistimo in dobimo zelo lepe izdelke. Pri tem je treba biti poučen o nevarnost dela z vodikom in o mogočih posledicah pri spajkanju komponent iz navadnega bakra. Pri večini vrst komercialnega bakra med metalurško obdelavo Slika 3: Primera visokovakuumsko spajkanih delov: a) segment cevi pospe{evalnika delcev, izdelan iz jeklene plo~e-vine d = 0,3 mm, trdo spajkan v vakuumu, b) vakuumsko tesna elektri~na prevodnica, pri kateri je kovina tesno pri-spaikana na keramiko Slika 4: Prerez spoja keramika-kovina Slika 5: Primer materiala, ki za spajkanje v vakuumu ni primeren. V kosu bakra, ki je vseboval nekaj kisika (nad pribl. 0,04 %), je v vodikovi atmosferi vodik reagiral s kisikom. Nastala je vodna para, ki je med kristali ekspandirala; struktura v notranjosti je razpokala in navzven povzro~ila bulo (premer bule je 6 mm). kisik ni popolnoma odstranjen. Pri segrevanju takih materialov v vodikovi atmosferi pri vi{jih temperaturah nastanejo v notranjosti razpoke, na povr{ini pa vidne izbokline. Poru{enost strukture je lahko tolik{na, da element ni ve~ vakuumsko tesen. Primer slabega materiala je predstavljen na sliki 5. Za~etni del segrevanja v vakuumu je namenjen raz-plinjanju. Material, ki ga iz zra~ne atmosfere postavimo v vakuum, oddaja pline, in ~e ga segrevamo, tudi pare. Viri teh emisij so torej: • desorpcija na povr{ini adsorbiranih snovi; • difuzija plinov, raztopljenih v notranjosti; • uparjanje kovinskih ne~isto~ iz kovinske strukture sestavnih delov vzorca. elektri~ne prevodnice z vtaljevanjem stekla ali s spaj-kanem v metalizirano keramiko. Nato se prevodnice privarijo ali prispajkajo (spajka z vi{jim tali{~em) v glavni del ohi{ja. Kon~no iz~rpavanje celice se izvaja po posebnem postopku preko bakrene cevke, ~emur sledi od{~ipnjenje cevke, tj, hermeti~no zapiranje z mrzlim zvarom. Plinsko polnjene celice. Pri tem postopku zložimo pripravljene ~iste komplete z vstavljenimi spajkami v vakuumsko pe~, evakuiramo do visokega vakuuma in do temperature pod tali{~em spajke ter nekaj ~asa raz-plinjamo materiale. Nato z zaprtjem VV-ventila prekinemo ~rpanje in vpustimo želeni plin, ki napolni vso retorto in tudi notranjost pripravljenih celic. Ob dvigu temperature spajka zalije {pranjo in s tem je plin ujet v zaprto celico. Primer za tovrstno spajkanje v vakuumu in v inertnih plinih so plinski prenapetostni odvodniki. Za kon~no zapiranje se navadno uporablja evtekti~na spajka 72Ag28Cu s tali{~em 780 °C. Sestavni deli znanstveno-raziskovalnih naprav, kot so pospe{evalniki, aparature za raziskavo materialov in povr{in. Taki deli so npr.: visokovakuumske prevodnice, merilne glave, IG-~rpalke, elektronski mikroskopi, elektronski in ionski izviri ipd. V njih so z vakuumskim spajkanjem izdelane predvsem elektri~ne prevodnice in spoji s kovino z visokim tali{~em. Za standarden spoj na metalizirano keramiko se za material sodelujo~ih kosov uporabljata baker in zlitina kovar (FeNiCo), za spajko pa zlitina AgCu (72/28) s tali{~em pri 780 °C. Za spajkanje molibdena in vol-frama je treba uporabiti spajke s tali{~i nad 1200 °C, kar zahteva pe~i z vi{jimi temperaturami. Z nekaj izku{nje in iznajdljivosti lahko za nekatere primere 4 PRIMERI UPORABE SPAJKANJA Hermeticno zaprte celice - splošno. V njih so vakuum ali zelo ~isti plini. Gre za {tevilne posebne elemente v elektrotehniki. Notranjost takih celic je navadno namenjena prostemu gibanju elektronov, kadar je notranjost evakuirana, ali pa vžiganju in gorenju plazme v plinskih polnitvah. Obe dogajanji zahtevata najvi{jo stopnjo tesnosti ohi{ja. Za namene delovanja tovrstnih elementov so v celico skozi izo-lativne materiale napeljane elektri~ne prevodnice; zato med sestavnimi deli poleg kovin najdemo vedno tudi keramiko. Tehnologija spajanja med kovinami in metalizirano keramiko (slika 4) je pri hermeti~nih celicah vedno trdo spajkanje. Vakuumske celice. Celice posebnih elektronk (npr.: elektronke, magnetroni, TV- in rentgenske elektronke) morajo za svoje delovanje vseskozi vsebovati visoki vakuum. Njihova izdelava poteka v vakuumskih pe~eh v ve~ fazah. Najprej se izdelajo Slika 6: Molibdenska elektroda (D = 6 mm), spajkana z bakrom v kerami~ni izolator plinskega prenapetostnega odvod-nika zadovoljivo spojimo molibden tudi z manj priporočeno spajko, ki ima nižje tališče (npr. baker, slika 6). Spoji keramika-kovina se izdelujejo s postopkom spajkanja v vakuumu ali v inertni atmosferi, spoji steklo-kovina pa samo pri določenem tlaku primernega plina. Pri temperaturah nad pribl. 750 °C se namreč začno v vakuumu iz stekla izločati mehurčki razpadlih sestavin stekla. Manj zahtevna spajkanja Vakuumsko spajkani so številni deli za hladilno tehniko, avtomobilsko industrijo in komponente kirurških medicinskih naprav, ki morajo biti predvsem lepi in tesni (slika 7). Spajkamo jih lahko v srednjem vakuumu ali celo v grobem vakuumu, pri tem pa se na koncu postopka pogosto dodaja malo vodika za očiščenje površine. Zelo lepe spoje med komponentami iz nerjavnega jekla dobimo z ustreznimi spajkami v obliki paste, čeprav jih segrevamo le v grobem vakuumu ali v inertni atmosferi. Primer za to je npr. izdelava izmenjeval-nikov toplote, kjer je treba na stene posod prispajkati hladilne cevke, ali kjer spajkamo po dve profilirani kovinski plošči v enotno steno, prepreženo s kanali za pretok tekočine. 5 IZKUŠNJE IN NAPOTKI Pri izbiri nove spajke upoštevamo predvsem temperaturo taljenja oz. spajkanja in omočljivost obeh partnerskih kovin. Ne smemo pa pozabiti na naslednje: • V večini primerov je ugodno, da izberemo evtek-tično spajko; pri tem imamo lepo definirano tališče in s tem zgornjo omejitev segrevanja. • Kadar je predvideno večkratno zaporedno spajkanje na sestavljenem obdelovancu, moramo za prva spajkanja uporabiti tiste spajke z višjimi tališči, da pri naslednjih segrevanjih ne pride do medsebojnih premikov. • Kadar spajkamo zlitino kovar z zlitino AgCu (72/28), segrevanje ne sme trajati predolgo (npr. ponovljeno spajkanje), ker se v kovarju pojavijo razpoke (slika 8). • Dobro je po naših izkušnjah in priporočilih drugih najprej narediti nekaj preizkusov s svojimi sestavnimi deli in v zahtevnejših primerih tudi preizkusiti različne spajke. Spoj preizkusimo na tesnost, krhkost oz. elastičnost, električno prevodnost, trdnost itd. • Pred vpeljevanjem proizvodnje se priporoča narediti več poskusov z izbranimi sestavnimi deli in v zahtevnejših primerih tudi preizkusiti različne spajke. Spoje je treba glede na zahteve preizkusiti na tesnost in trdnost. Debelina spajke. Optimalne debeline vezivnega sloja so med 0,03 mm in 0,08 mm. Pri lepo soležnih gladkih površinah izbiramo nižje vrednosti, pri »slabših« površinah pa gremo proti 0,1 mm in včasih tudi nekaj stotink več. Iz teh priporočil in iz želene Slika 7: Primeri lepih spojev a) toplotni izmenjevalnik s poskusnim vzorcem, b) vžigna elektroda za dizel motorje, spaj-kana s pasto, c) preizkusni vzorci teles za nov tip plinskega odvodnika Slika 8: Kadar zlitino kovar spajkamo s spajko, ki vsebuje srebro (npr. AgCu-72/28, ki je standardna spajka za elektronske sestavne dele), nastanejo razpoke v osnovnem materialu. geometrije spajke (kolobar, žični obroček) definiramo končno obliko in dimenzije spajke. Sem spada tudi priprava komponent z natančnimi dimenzijami, ki definirajo režo. Kasneje praksa pokaže, ali je treba količino spajke dodatno povečati ali zmanjšati. Oblikovanje spojev je stvar konstruktorjev, ki skrbijo za trdnost, tesnost, lepoto in funkcionalnost. Mesto, kamor spajko namestimo, naj bo tako, da ste-čenje spajke (v pripravljeno režo) ne povzroči premika enega sestavnega dela proti drugemu. Priprava materialov pred spajkanjem: grobo pranje, razmaščevanje, končno čiščenje in izplakovanje ter sušenje. Naštetim operacijam se pri zahtevnejših izdelkih posvetimo do najmanjše podrobnosti. Tako pri razmaščevanju postopek lahko ponovimo v čistejšem detergentu; obvezna je uporaba ultrazvočne kopeli. Po izplakovanju detergenta z navadno vodo ope-remo vzorce še z deionizirano vodo. V kopelih morajo biti vzorci postavljeni ločeno in tako obrnjeni, da so oblite vse površine (brez ujetih mehurčkov v odmaknjenih kotih) in da pri odcejanju lahko odteče vsa tekočina. Za prestavljanje v sušilne komore in za shranjevanje se uporabljajo čiste pincete, rokavice, posode s pokrovi itd. Za različne nivoje čistoče ponujajo proizvajalci standardne laboratorijske pripomočke in opremo. Predhodno izplinjanje. Pri velikih zahtevah osnovne materiale predhodno tudi razplinimo v visokem vakuumu. Na koncu razplinjevanja in pred začetkom ohlajanja lahko z majhnim vpustom vodika v komoro (100-300 mbar za nekaj minut) odstranimo morebitne ostanke oksidov na površinah. Za točno pozicioniranje sestavnih delov med spajkanjem posamezne sestavne dele namestimo v posebej pripravljeno orodje - navadno iz grafita. Namestitev spajke. Nasprotno od ročnega spaj-kanja, kjer spajko lahko dodajamo sproti, se v pečeh spajka, nameščena na spojno mesto, razlije v režo in njeno okolico. Koliko prostora zavzame, je odvisno predvsem od vstavljene količine spajke in od velikosti pripravljene reže. Natančna konstrukcija reže je še posebej pri serijski proizvodnji zelo pomembna za zagotavljanje trdnosti in tesnosti spoja. Cas spajkanja. Vložek naj bo na delovni temperaturi čim krajši čas - po možnosti manj kot 1 min. To zagotavlja, da se spajka ne bo razširila iz špranje po površini (pri predolgem času lahko celo večina spajke izgine iz špranje). Kadar je v peči večje število vzorcev, je pomembno, da ima peč temperaturno polje s čim manjšim odmikom od imenske nastavitve; v nasprotnem primeru so nekateri vzorci lahko pregreti, drugi pa nezaspajkani. Slika 9: Temperaturni diagram segrevalnega postopka pri spajkanju (a) in v praksi pri inkapsulaciji plina (b) Temperatura spajkanja. Če ni drugače predpisano, spajko segrevamo na delovno temperaturo, ki je 10-25 °C nad njenim tališčem. Manj zahtevni predmeti. Za okrasne in podobne predmete, kjer je poudarek predvsem na videzu in čistoči/lepoti (in ki elektronsko niso zahtevni), lahko uporabljamo spajkalne paste in »cenejše« vakuumske naprave - tu zadoščajo že tlaki med 10-3 in 10-4 mbar. Čiščenje po spajkanju. Težavo s težko odstran-ljivim Cr2O3 na nerjavnih jeklih se da preprečiti z dodajanjem vodika ob koncu postopka ali zaobiti ta postopek s spajkami v obliki paste, ki vsebujejo tudi talila. Mogoče je uporabiti tudi predhodno nikljanje. Temperaturni postopek v peči. v veliko pomoč so nam časovni diagrami spajkanja, ki so pravzaprav dokumenti o poteku dogodka (slika 9). Navadno jih določimo sami, tako da z več zaporednimi poskusnimi spajkanji ugotovimo optimalni tlak ter časovne in tlačne omejitve. Če se material počasi ali premočno razplinja, prvi del strmine ni gladek, ampak stopničast, ker vmes po~akamo, da ~rpalni sistem ponovno doseže želeni vakuum. Postopek je seveda daljši, toda pri elementih visoke zahtevane ~isto~e je to nujno. Diagrami spajkanja, pri katerih v celico za stalno zapremo (inkapsuliramo) dolo~en plin, je v sliko vrinjen tudi dogodek prekinitve ~rpanja in vpuš~anje plina, kot je razvidno s slike 9b. Tesnost. Sklope, ki morajo biti vakuumsko tesni, po spajanju vedno preizkusimo na tesnost. Najpogosteje uporabljamo metodo s helijevim masnim spektrometrom. Pri serijskem preizkušanju tesnosti spajka-nih izdelkov si za hitrejše delo izdelamo primeren priklopni element. Preizkus na trdnost po navadi ni potreben. 6 OPREMA Predstavitev opreme podajamo z namenom pomagati tistemu, ki se pripravlja za nakup vakuumske pe~i. Kaj moramo pri tem vedeti, razmisliti, kaj definirati? Razli~ne pe~i so konstruirane za razli~ne namene, torej, kakšno pe~ je treba izbrati. Poudarjamo, da seje treba odlo~iti predvsem o naslednjih zadevah: • ali poznamo zahteve in podrobnosti tehnološkega postopka; • kakšna naj bo enakomernost temperaturne cone v delovnem prostoru (Ar med razli~nimi lokacijami v retorti); • kakšen vakuum je potreben za predvideno tehnologijo; • ali bomo ob~asno ali stalno uporabljali plinsko atmosfero, kajti to zahteva dodatne inštalacije za pline in vgrajen zaporni ventil proti ~rpalnemu sistemu; • kakšna naj bo stopnja avtomatizacije celotnega sistema (izris diagrama »T - t« že postaja stalna praksa); Slika 11: Eksperimentalna visokovakuumska peč s premičnim zunanjim grelnikom (kar omogoča hitro ohlajanje) in z instalacijami za vpust različnih plinov Slika 10: Osnovni tip peči - vodoravna, masivni grafitni grelnik znotraj - vlaganje predmetov skozi vrata na desni strani Slika 12: Primer VV-peči z navpično komoro za vlaganje predmetov z vrha (a) in pogled na molibdenske grelnike v notranjosti (b • želena hitrost ohlajanja (dodatno pospešeno hlajenje s plini); • postavitev peči, potrebne inštalacije, čistost prostora. osnovni sestavni deli pri vseh vakuumskih pečeh so: črpalni sistem, delovna komora, grelniki, električno napajanje, avtomatika in plinska inštalacija, kadar je predvideno delo s plini. Proizvajalci vakuumskih peči imajo v svoji ponudbi zelo različne izvedbe (slike 10-12). Po namenu jih lahko razdelimo na proizvodne, večnamenske industrijske, laboratorijske in eksperimentalne. Glede na konstrukcijo se ločijo predvsem po tem, kje se nahaja grelnik. Tiste, pri katerih je grelnik v vakuumski posodi, imajo navadno grelne žice iz molibdena na keramičnih obešalih ali pa je grelnik izdelan iz grafitnih blokov, zloženih v obliki debelostenske skrinje, ki je direktno priključena na električno napetost. vakuumska delovna posoda z velikimi vrati ima stene hlajene z vodo. Pri pečeh z grelniki v retorti so cevi iz ognjevarnega jekla (lahko tudi iz kremena), grelna žica pa navadno iz zlitine »kantal«. Prednost je hitro ohlajanje in zato krajši delovni postopek, slabost pa razmeroma majhna grelna cona z enakomerno temperaturo. Naj še omenimo, da se spajkanje v inertni atmosferi da izvesti tudi brez vakuumskih peči, in sicer z visokofrekvenčnim (VF) segrevanjem. Ta postopek se veliko uporablja v kovinski industriji. Vzorec se vstavi v prilagojeno indukcijsko tuljavo, v kateri je potem ob vklopu vF-segrevanja ta obpihovan z inertnim plinom. Prednost tega postopka je le lokalno pregretje vzorca na mestu spoja in hitro delo. 7 SKLEP Spajkanje je pri kovinah osnovni način spajanja. S pojavom metalizacije keramike (v letih 1970-1980) so se spajkani spoji razširili tudi na področje keramike, kar je v tehniki pomenilo velik skok naprej. Vakuumsko spajkanje ima naslednje kvalitete: • zelo močan spoj, včasih celo trdnejši od osnovnih gradnikov; • možnost spajanja različnih materialov; • spajkanje in kaljenje je omogočeno v enem postopku; • v enem procesu je omogočeno spajanje velikega števila kosov; • možnost doseganja velikih dimenzijskih točnosti; • mogoči so večkratni spoji v eni spajkalni operaciji; • visoka čistoča spoja; povsem nekontaminirane površine so primerne za uporabo v prehrambne in medicinske namene ter tudi za izdelavo UVV-komponent; • niso potrebna talila in zato ne pride do motečih površinskih reakcij. Predstavljene so osnove spajkanja, izkušnje z izdelavo vakuumskih spojev, široke možnosti izbire opreme in napotki za tistega, ki se spušča na to zanimivo tehnično področje. 8 LITERATURA W. Pupp, H. Hartman, Vakuumtechnik, Carl Hanser Verlag, München, 1991 H. Katz: Technologische Grundprocesse der Vakuumelektronik, Springer Verlag, Berlin, 1974 B. Erjavec, L. Irmančnik - Belič, M. Jenko, Materiali in tehnologije, 37 (2003) 6, 359-363 R. Rozman, F. Brecelj, A. Pregelj, Interna poročila RR-oddelka Iskra Zaščite (obdobje 2003-2013) p. Panjan, Vakuumist, 20 (2000) 3/4, 34-41 POMEN VAKUUMSKIH TEHNOLOGIJ PRI PRIPRAVI JEDIL (jubilejno stoto objavljeno delo pričujočega pisca pri DVTS) Stanislav Južnič Univerza v Oklahomi, Oddelek za zgodovino znanosti, Norman, Oklahoma, ZDA ZNANSTVENI ČLANEK povzetek Shranjevanje živil je bistveno za zgodovino prehrane. Z vakuumom lahko odstranimo kisik, potreben hrani škodljivim bitjem, zavarujemo vsebino termovke pred zunanjimi temperaturnimi vplivi ali izločimo vodo iz zmrznjene hrane. Medtem ko je bil prvi način izumljen takoj po iznajdbi vakuumske črpalke pred dobrimi tremi stoletji in pol, nam termovka pomaga ohranjati živila komaj dobro stoletje; liofilizacijsko sušenje so dodobra razvile stiske druge svetovne vojne. Kot se za tako pomembno novost spodobi, so vakuum najprej uporabili za shranjevanje grozdja in iz njega pridobljene žlahtne kapljice. Poltretje stoletje pozneje so termovko precej drugače začeli uporabljati za hrambo skuhanega mleka. Grozdje in mleko so prvi uspešno skladiščili Nemci, grozdje seveda z izdatno pomočjo v Žužemberku rojenega prvega kneza Turjaškega. Suhokranjci so se pač že od nekdaj prvovrstno spoznali na grozdje. Vino je v vakuumu prvi shranil Anglež Boyle: pričakovano je zavrgel domačo kislico na rovaš žlahtne francoske kapljice. Vakuum pa ni le pripomoček za skladiščenje, temveč je že pol stoletja tudi medij za kuhanje. Rumford je v Münchnu napovedal dolgotrajno kuhanje pri nizkih temperaturah. čeprav je bil Američan v angleški in bavarski službi, se je novodobnih postopkov kuhanja v vakuumu shranjenih živil pri temperaturah pod vreliščem vode prijelo francosko ime sous-vide. Klju~ne besede: zgodovina vakuumskih tehnik, termovka, liofilizacija, kuhanje sous-vide, Janez Vajkard knez Turjaški, Otto Guericke, Robert Boyle, Benjamin Thompson grof Rumford, Nikola Tesla Role of Vacuum Technologies for Food Preparation ABSTRACT The storing of food is essential for the history of nutrition. The vacuum can remove the oxygen needed for development of beings harmful for food. We protect the contents of flasks from external temperature effects, or eliminate water from the frozen food. While the first method was invented soon after the invention of the vacuum pump three and a half centuries ago, a thermos flask helps to keep the food barely a century. Freeze-drying was very well developed during the time of troubles of the Second world war. Vacuum protection was used for the first time for the storage of grapes and the obtained wine. Two and a half centuries later, thermos flask began to be used quite differently for the storage of brewed milk. Grapes and milk were first successfully stored by Germans, grapes, of course, with substantial assistance of Žužemberk-born prince Auersperg. The natives of Suha Kranjina in Carniola have always been first-class experts for grapes. The well-to-do Englishman Boyle stored wine in a vacuum recipient for the first time. As expected, he rejected the local products and used the French noble drops of wine. Vacuum is not only a tool for storage, but already for half a century is also a medium for cooking. Rumford in Munich was the first to announce a long-term cooking at low temperatures. Although he was an American-English in the Bavarian service, the modern-day cooking processes in a vacuum at temperatures below the boiling point is popularly known with the French name sous-vide. Keywords: History of vacuum techniques, flask, freeze-drying (lyophilisation), cooking sous-vide, Janez Vajkard duke Turjaški, Otto Guericke, Robert Boyle, Benjamin Thompson count Rumford, Nikola Tesla 1 UVOD Bližajo se novoletni prazniki, ko si človek rad privošči kaj dobrega na mizi. Kako nam pri tem lahko pomagajo nekdanje in sodobne vakuumske tehnologije? Vakuum sodobnemu človeku pomaga ohranjati živila, v zadnjem času pa znamo v vakuumu tudi kuhati. Shranjevanje živil postaja vedno bolj nepogrešljiv vsakdan sodobnega človeka, ki si želi tujerodnih dobrot. čeprav je bilo med številnimi postopki shranjevanja izumljeno med zadnjimi, vakuumsko pakiranje živil urno pridobiva na pomenu tudi s ponudbo priročnih naprav za domačo uporabo. Napredku botruje blagodejna potreba po miniaturizaciji opreme vesoljskih plovil, kjer prostorsko in utežno skromni vakuumski preparati prihranijo precej »cvenka«. 2 GUERICKEJEVO GROZDJE Ledino vakuumskega pakiranja s sušenjem je zaoral že izumitelj vakuumske črpalke protestant Otto Guericke, potem ko je v vojni vihri služil kot inženir v švedski in nato v saški armadi.1 Kljub razumljivi protestantski zameri je po vojni sodeloval s svojim katoliškim cesarjem Ferdinandom iii. Župan Guericke je zastopal koristi svojega mesta Magdeburga na konferenci v Osnabrücku, kjer so se med letoma 1645 in 1648 končno dogovorili o miru po tridesetletni vojni. Tam je srečal Janeza Vajkarda Turjaškega, ki se je na konferenci mudil v cesarjevem spremstvu. Ponovno sta se videla med Guerickejevim obiskom na dunajskem dvoru.2 Zgovorni Guericke je že tedaj rad poročal o vakuumskih poskusih. Guericke se je državnega zbora v Regensburgu udeležil kot politik, poln znanstvenega častihlepja. Cesarju in knezom je kazal poskuse s tlakom zraka in pripovedoval o novih, komaj odkritih pojavih. 1 Hellyer, Marcus. 1998. The Last of the Aristotelians: the Transformation of Jesuit Physics in Germany 1690-1773. Disertacija. San Diego: University of California, 1998, 279, 280 2 Guericke, Otto von. 1986. Neue »Magdeburgische« Versuche über den leeren Raum. Leipzig: Akademische Verlagsgesellschaft M.B.H., 1986, 108 Domiselni župan je prvi tehtal zrak, kar bi se marsikomu še danes zdelo za malo. Uravnovesil je tehtnico z vakuumsko posodo na eni in utežmi na drugi strani. Ko je posodo izpraznil je ugotovil, da mora za ravnovesje na nasprotni strani odstraniti nekaj uteži.3 Guericke je cesarju Ferdinandu iii., kralju Ferdinandu iV., Turjaškemu in drugim knezom kazal poskuse v praznem prostoru in mimogrede omenil, da nam zmanjka zraka, ko pihnemo v vakuumsko posodo. Vedel je, da nas lahko doleti marsikaj hudega, saj zunanji tlak ne iztisne le vsega zraka iz človeškega ali živalskega telesa v vakuumsko posodo, temveč poškoduje samo telo s črevesjem vred; zaradi pritiska lahko celo umremo. Turjaški knez mu še malo ni verjel na besedo. Ni bil pripravljen opustiti Aristotelovih naukov iz svojih študentskih klopi, kjer se je vakuum zdel skregan z zdravo pametjo. Za nameček celo nedavno umrli Descartes ni priznaval praznega. Naš vrli Turjačan se je hotel na lastne oči prepričati, kaj se dogaja v vakuumski posodi. Turjaški knez je prav tedaj napolnil devetintrideset let in je bil skoraj mogočnejši od samega prezgodaj ostarelega presvetlega cesarja. Dvom oblastnega kneza je postavil pod vprašaj še vse druge Guerickejeve poskuse. Bilo je vprašanje osebnega prestiža: ali bo Guericke prepričal kneza v tehtnost svojih premislekov? inženir Guericke ni bil posebno doma v peripatetični logiki in se ni rad spuščal v razprave o naravi vakuuma, ki jih je pogosto premleval njegov tekmec Boyle onstran Rokavskega preliva. V praznem prostoru je videl predvsem uporaben pripomoček. Guericke se je izognil sholastičnemu prepiru s Turjaškim in prepustil odločitev poskusom.4 Kranjskemu knezu in drugim presenečenim velikašem je pokazal, kako vakuum »vleče« vodo navzgor po cevi, ugasne svečo in zaduši tiktakanje ure. Ljubiteljem grozdja in njegovih predelanih oblik, ki jih tedaj ni manjkalo in jih ne pogrešamo niti danes, je postregel z nadvse razveseljivo novico: »Končno naj bo na tem mestu omenjeno: ko grozdje postavimo v takšno stekleno posodo, jo izpraznimo in nato shranimo v mrzlem kraju za pol leta, se grozdje glede videza ne bo spremenilo, čeprav bo izgubilo ves sok.« Uspešnost shranjevanja v izpraznjenem prostoru je pojasnil: »Od tod sledi, da sok v praznem prostoru izpuhti, medtem ko bi se sicer zaradi tlaka okoliškega zraka vračal nazaj in ostajal v notranjosti.«5 Vakuum je vstopil v srednjeevropsko visoko družbo in njeno kulinariko na posebno veličasten način, pod kritičnim očesom našega turjaškega kneza, ki se seveda nikakor ni branil dobro obložene mize. Njegov brat, deželni glavar Volf Engelbert,6 je leta 1666 dal poloviti 2256 prepelic, 120 gozdnih jerebov in 26 poljskih jerebic za gostije v svoji ljubljanski palači. Največjo je priredil že prej leta 1660 ob obisku cesarja Leopolda i. Knez Janez Vajkard je v treh tednih lova s sokoli ujel več kot tri tisoč prepelic. Rad je lovil v kočevskih gozdovih okoli Lužin med številnim sadnim drevjem. Leta 1774 je v enem samem dnevu ustrelil osem medvedov. Zadnji pa bi ga kmalu naučil kozjih molitvic, saj je hudo ranil kar dvanajst domačinov, ki so pomagali pri pogonu. Ko je vrgel na tla trinajstega, ki se je prav tako pisal Medved, je knez medveda končno le ustrelil.7 Priimek Medved je bil tisti čas dokaj pogost na Kočevskem in v Kostelu, medvedja pečenka pa je šla od nekdaj v slast tudi lačnim z drugačnimi priimki. V turjaški ljubljanski knjižnici ni manjkala ena poznejših izdaj Scappijeve kuharske knjige, kije Volfu zelo prav prišla pri načrtovanju gostij. Bartolomeo Scappi (1500-1577) je bil kuharski mojster papeža Pija V., pri katerem gotovo ni pogrešal dobro obloženih miz. Nič slabši ni bil Walther Hermann Ryff (Rivius, t 1548), ki je leta 1540 in 1542 je v Stras-bourgu priobčil Majhno nemško lekarno z opisom domačih zdravil, predvsem pa kuhanja; delo so kupili pregnani ljubitelji dobro obložene mize med škofjeloškimi kapucini, Hohenwarti s Kolovca in drugimi Kranjci. To knjigo, polno pobarvanih skic rastlin,8 so v Strasbourgu tiskali celo stoletje pod psevdonimom Quintus Appollinaris. Eno zadnjih izdaj je prodajal Mayr leta 1678 v Ljubljani, kjer se med gurmani gotovo ni manjkalo petičnih kupcev. Gornjegrajska škofijska knjižnica se je postavljala z medicino paracelzijanca Leonarda Fioravantija (1518-1588) kot adligatom rokopisa, polnega kemijskih in kuharskih receptov celo v slovenskem jeziku, z »bello pšenično moko« vred.9 Učeni in po svetu razgledani cistercijani so se v Stični radi posladkali z dobrotami po kuharskih in lekarniških receptih Eleonore Marije Rosalije vojvodinje Crummau (1647-1704) iz mogočnega rodu Liechtensteinov. Njeno knjigo so kupili v prvi izdaji, dopolnjeni s kuharsko knjigo, ponatis pa je sledil leta 1710 na Dunaju, kjer se, seveda, dobrih jedi niso nikoli branili 3 Guericke, Neue, 76 4Hellyer, The Last, 280-282 5 Guericke, Neue, 49-50 M. Žargi, Potres v Ljubljani, V: Melikov zbornik (2001), 749, 750, 754 7 J. V. Valvasor, Die Ehre, Laybach-Nürnberg 1689, i/ii: 224; M. Žargi, Auerspergov knežji dvorec, V: Theatrum Vitae et Mortis Humanae (2002), 294 8W. H. Ryff, Kurtzs Handtbüchlin und Experiment vieler Artzneyer, Strassburg 1575, 109v, 139', 143' 9Terpin, Constitutiones, et index librorum, 14, 17'; Fioravanti, Sopra la cirurgia. Slika 1: Akademski predniki Janeza Vajkarda Auersperga (Turjaškega) glede na njegove študije v Bologni in Sieni kljub reku Ko greš na Dunaj pusti trebuh zunaj. Neko~ Sti{ki danes NUK-ov izvod knjige gospe Crummau na 516 straneh z abecednim registrom nima marginalij ali ekslibrisa; receptom sledijo navodila za uporabo soli in zdravljenje.10 Kakor koli že, kuharske novosti so dobrodu{ni Kranjci vedno znova sprejemali z odprtimi rokami, ~e že ne z rejenimi trebuhi, kar jih je napravilo {e posebno dojemljive za sodobno pripravo živil z vakuumskimi tehnikami, torej z uporabo praznega. 3 BOYLOVA VAKUUMSKA ČRPALKA IN VINO Medtem ko sta Guericke in Turja{ki orala ledino vakuumsko podprte kulinarike na celini, ju je v Angliji pogosto celo prekosil bogata{ Robert Boyle, katerega Slika 2: Akademski predniki nečaka prvega slovenskega vakuumista Wolffganga Engelberta Auersperga (grof Turjaški) 10 E. M. R. Crummau, Freywillig=aufgesprungener Granat=Apfel, Grätz 1697, 1, 37, 325, 485 VAKUUMiST 34 (2014) 4 knjige je s pridom uporabljal prijatelj kneza Turja-{kega Janez Vajkard Valvasor. Boyle je svojo tretjo vakuumsko knjižico posvetil zgodnjim poskusom z Machina Boyliana, ki sta jo po Boylovi preselitvi v Oxford sestavila skupaj z Robertom Hookom in prve poskuse objavila leta 1660; v odgovorih zamerljivcem je nastal znani Boylov zakon. Boyle se je skliceval na Mersennovo pari{ko raziskovanje stisljivosti in na meritve florentinskih akademikov. K svojim vakuumskim raziskavam je vabil najpomembnej{e Angleže tedanjih dni, da bi s svojim ugledom dali rezultatom dodatno težo, kot so velevale tedanje navade. Opisal je zmrzovanje pare z nižanjem temperature ob stiskanju pod težo stolpa živega srebra. V kritiki Thomasa Hobbesa je navajal svoje starej{e poskuse v barometru na živo srebro.11 Hobbesa je zavrnil z Guerickejevimi in Torricellije-vimi poskusi. Po Boylovi napovedi v nagovoru bralca in v predgovoru (1680) so bili »Hidrostatični paradoksi« nadaljevanje Boylovih »Tractatus de Aere« (1672), ki ga je prodajal knjigarnar Janez Mayr v Ljubljani, po Boylovi smrti pa so ga prevedli v angle{čino. Boyle je tlak v kapljevini primerjal s Torricellijevim preizku-{anjem vakuuma nad cevjo, polno živega srebra. V nagovoru bralcu je zavrnil Hobbesovo zavračanje vakuuma, saj je moža kot monarhista črtil tudi po politični plati. Zaključno poglavje je posvetil shranjevanju živil v vakuumu, kije Valvasorja {e posebej navdu{ilo. Boyle je namreč junija 1670 v vakuum shranil dobrega pol litra oziroma pinto francoskega vina. Julija 1671 je ob veselem rahlo vinjenem omizju ugotavljal, da ni izgubilo čistosti in barve. Novost po svoje uporabljamo {e dandanes, ko iz napol popite steklenice vina radi izčrpamo zrak in jo znova nepredu{no zapremo, da jo ob naslednji žeji postrežemo nespremenjeno. Valvasor in njegovi najstni{ki sinovi na Bogen{perku resda niso popili veliko vina kljub skrbi Valvasorjeve prve žene. Vseeno pa se je Boylova ideja o shranjevanju vina globoko dotaknila Valvasorjeve ob posavskih vinogradih razvajene du{e. V času Boylovega vinskega vakuumskega poskusa je bil Valvasor v Franciji in Nemčiji,12 vmes pa je verjetno zaplul tudi k Britancem. Valvasorje kupil {est Boylovih tiskovin, med njimi ženevska zbrana dela (1680) v trinajstih zvezkih s petindvajsetimi poglavitnimi knjigami. Valvasorjevo navdu{enje nad Boylom je mogoče pričakovati, saj je tri Boylova dela prodajal celo novi ljubljanski knjigarnar Mayr leta 1678. Valvasorje bil {tirinajst let mlaj{i od Boyla; ob svojem bivanju v Parizu in v Angliji13 v času Boylove dokončne preselitve iz Oxforda v London aprila 1668 se je na svojih popotovanjih dodobra seznanil z Boylovimi vakuumskimi poskusi. Valvasor je kupil Boylove »Hidrostatične paradokse« (1670) s tremi lepimi skupinami slik kapilar v posodi, stiskanja tekočin in posledic razlike tlakov. Boylove poskuse je Valvasor ponovil na Bogen{perku ob preverjanju delovanja domnevnih sifonov pod Cerkni{kim jezerom, ki jih je prijatelj Halley nato leta 1687 kazal pred londonsko Kraljevo družbo v čast Valvasorjeve izvolitve med nove člane. Valvasor kot prvi kranjski član te znamenite družbe priča o izjemno visokem kotiranju na{e baročne znanosti in tehnologije, obenem pa o hitrem {irjenju angle{kih dosežkov med Kranjci. 4 TERMOVKA Guerickejeve in Boylove pogruntav{čine so dolgo ostale le Blažev žegen, čeprav so na Nizozemskem in v Angliji kmalu dovolj množično izdelovali cenene vakuumske črpalke. Resne uporabe zanje ni bilo pred izumom katodne elektronke, ko jih je na nakupovalne police spravil razvoj vakuumskih črpalk za praznjenje Edisonovih žarnic in kmalu za njimi tekma za utekočinjanje plinov, končana tik pred prvo svetovno vojno. Kot se to pogosto zgodi ob podobnih osredinjenih učenja{kih tekmovanjih, je James Dewar (1842-1923) z Royal Institution, ki jo je svoj čas ustanovil Rumford, za kratkotrajno varovanje močno shlajenih plinov izumil termovko; le-ta je kmalu postala uporabna v gospodinjstvih. Na novo raven jo je pripeljal steklopihač Muller iz Coburna, ko je leta 1904 uporabil Dewarjevo (1874) oziroma Adolfovo Ferdinandovo Weinholdovo (1841-1917) posrebreno službeno vakuumsko izolirano termovko za mleko (1881), da ga je lahko zjutraj {e toplega dal svojemu otroku. Nem{ki uporabniki vakuumskih posod niti niso poznali Dewarjevih uspehov. Po drugi strani pa an-gle{ki steklopihalci niso bili dovolj spretni; tako je moral Dewar pred letom 1898 naročati izdelavo posod v Nemčiji.14 Še bolj prodoren je bil Reinhold Burger (1866-1954) v Berlinu, ki je leta 1901 v sodelovanju z Wilhelmom Conradom Röntgenom (1845-1923) patentiral rentgensko elektronko. Kmalu nato je Burger 1. 10. 1903 patentiral termovko s svojim berlinskim podjetjem R. Burger & 11 Boyle, Tractatus, 1680 12 Reisp, Janez Vajkard Valvasor, 82-84 13 Mayr, Catalogus, 51-52; Reisp, Korespondenca, 7 14 Dewar, The collected papers, 717 Co. v Nem~iji, do leta 1906 pa {e v Franciji, Veliki Britaniji in ZDA. Termovka je po tem hitro pri{la najprej v nem{ke trgovine, nato pa drugam.15 Sprva je termovko priredil za varno kratkoro~no shranjevanje uteko~injenega kisika pri nizkotemperaturnih poskusih Carla von Lindeja (1842-1934), züri{kega {tudenta, utemeljitelja sodobne teorije toplote Rudolfa Clausiusa. Zviti Burger je nato leta 1909 prodal svoje patente podjetju Thermos-Aktiengesellschaft v berlinski Charlottenberg, ustanovljeni leta 1904 kot prednici poznej{ega Thermos GmbH, kjer so za~eli serijsko proizvajati termovke za trg takoj po svetovni vojni leta 1920. Burger je v zamejstvu isto~asno prodal pravice newyor{ki Thermos Bottle Company, sestrskemu podjetju Thermos-Aktiengesellschaft; podjetji sta imeli podobne veje {e v Kanadi in Veliki Britaniji. Neprevidni Dewar svojega odkritja pa~ ni patentiral. Ko se je vendarle spomnil, da bi rad kaj zaslužil, je izgubil pravdo proti podjetju Thermos L. L. C. (Thermos-Aktiengesellschaft). Bog ve, ali se ni pri tem spomnil svojega slovitega prednika pri Royal Institution Michaela Faradaya, ki svojih izumov zanala{~ ni nikoli patentiral, da bi se izognil podobnim zagatam, vedo~, da denar pripada poslovnežem, siroma{na slava pa pametnim. 5 PAKIRANJE Termovka pogosto ni bila dovolj priro~na in predvsem ne dolgoro~na shramba hrane. Na dlani je bilo, da vakuum lahko iz hrane izlo~i kisik in tako izstrada ve~ino {kodljivih bakterij. Že pol stoletja, preden se je tam rodil pisec teh vrstic, so svežino kave v vakuumsko zatesnjeni vre~ki ohranjali v San Fran-ciscu16 kot prvovrsten dodatek pripravi kave, za katero je že sladokusec Rumford leta 1812 prepovedoval vrenje.17 Prvi vakuumski kavni sifon je berlinsko podjetje Loeff patentiralo leta 1830, kot je v svojem francoskem patentu priznavala gospa Jeanne Richard leta 1838. Kavne vre~ke so v 1960. letih resda porinile po~asne vakuumske kofetarje v ozadje, danes pa znova pridobivajo priljubljenost v ZDA. Za vojake slovite linije Andreja Maginota (1877-1932) v Franciji so leta 1936 prvi~ dostavljali zmrznjena živila v vakuumskih gumijastih vre~kah, v 1950. letih pa je embalažo izpodrinil polivinil.18 Sodobno vakuumsko pakiranje je sprožil doktor inženir Karl Busch ob pomo~i svoje soproge Ayhan. Leta 1963 sta ustanovila nem{ko Dr.-Ing. K. Busch GmbH, za katero je Karl v kleti svoje hi{e urno sestavil priro~no gospodinjsko vakuumsko ~rpalko. Po preverjanju jo je poslal na trg, pol stoletja pozneje pa njegovo podjetje daje kruh poltretjemu tiso~u delavcem. 6 LIOFILIZACIJA Odstranjevanje kisika ni edina priložnost za vakuumsko pove~anje trajnosti živil; v vakuumu lahko namre~ pospe{imo sublimacijo ledu iz zmrznjenih živil. Leta 1897 se je Francoz Jacques-Arsene d'Arsonval (1851-1940) hvalil, da je Dewarjevo posodo že 11. 2. 1888 opisal pri biolo{kih raziskavah. Vsekakor je možakar uspe{no sodeloval v tekmi za uteko~injanje razli~nih plinov, leta 1906 pa je skupaj s pomo~nikom Fredericom Bordasom (1860-1936) zasnoval postopek liofilizacije v pari{kem biofizikal-nem laboratoriju College de France. Odkrila sta postopek vakuumskega su{enja z odstranitvijo subli-miranega ledu iz zamrznjenih temperaturno ob~ut-ljivih biolo{kih in anorganskih snovi. Seveda so sublimacijo v Evropi poznali že stoletja, vendar je dolgo niso uporabljali za su{enje. To so po~eli zgolj v Andih v razred~enem zraku na vi{inah precej nad na{im Triglavom, kjer so že pred tiso~letji pono~i zmrzovali in podnevi son~ili krompir (Papa) za pridobivanje ve~ let uporabnega Chuno. Konkvista-dorji, {panski jezuit Jose de Acosta (1540-1600) leta 1590 ali sin inkovske princese Garcilaso de la Vega (1539-1616) leta 160919 so seveda opisovali indijanske dosežke, ki pa jih Evropejci niso znali uporabiti in so morali pozneje znova izumiti že izumljeno. Ni~ presenetljivega: ~eprav so nemoralni Evropejci premagali indijance, ki jim je bila tolik{na pohlepna podlost nedojemljiva, so bili premaganci na neprimerljivo vi{ji ravni kultiviranja zemlje in je ve~ina sodobne evropske hrane indijanska dedi{~ina. Seveda je {koda, da so agresivni osvajalci pohabili lokalne civilizacije, i{~o~ zlato, ki se dejansko skriva v superiornem poljedelsko-kuharskem znanju domorodcev. Tako smo morali zgolj zaradi napuha in nebrzdane grabežljivosti na{ih prednikov v potu svojega obraza na novo izumiti tehnologije, ki so bile indijancem že od nekdaj »ma~ji ka{elj«. Sodobna liofilizacija je po~asen postopek su{enja, pri katerem porabimo trikrat ve~ energije kot pri navadnem su{enju. V prvi fazi su{enja (primarno su{enje) odstranjujemo zmrznjeno vodo s sublimacijo 15 Soulen, James Dewar, 35 16 chrisgrande.com/2010/07/24/the-history-of-hills-brothers-coffee-and-the-vacuum-seal-mystery 17 Rumford, Excellent Qualities of Coffee and the Art of Making it in the Highest Perfection. Essay XViii. Essays political, economical, and philosophical. T Cadell and W. Davies (London), 1812, 4/18: 153-207 18 www.meatupdate.csiro.au/data/Vak Pak 01-80.pdf 19 inka, Kraljevski zapiski, 335 v vakuumu, v drugi (sekundarno su{enje) z desorpcijo. Tako odstranimo vodo, ne da bi pri tem pokvarili osnovno strukturo in sestavo hrane. Liofilizirana živila so dolgo stabilna pri sobni temperaturi, z dodajanjem vode pa jih ponovno vrnemo v prvotno stanje, namenjeno zaužitju. V prehrambni industriji z liofilizacijo, razvito med prvo in {e posebej dopolnjeno med zagatami druge svetovne vojne, su{ijo gobe, začimbe, napitke, makarone, sir, kose zrezkov, sadja, listnato zelenjavo, povrtnine, meso, ribe ob drugi morski hrani, perutnino, mlečne proizvode in druge rastlinske ali živalske surovine. S postopkom liofilizacije koncentrirajo sadne sokove, izdelujejo mleko v prahu, instantno kavo in čaj; lotevajo se tudi suhih juh, otro{ke ali dietne prehrane. 7 VAKUUMSKO KUHANJE Shranjevanje živil danes {e malo ni edina kulinarična uporaba vakuuma. Kuhanje v vakuumu namreč na svojstven način nasprotuje visokim tlakom »ekonom lonca« Boylovega pomočnika Denisa Papina, ki je z umetelno skuhanim pi{čancem svoj čas po izumu leta 1669 navdu{il angle{kega kralja Karla ii. Ne gre zgolj za nasprotje med nizkimi in visokimi tlaki, temveč tudi za razliko med počasnim in hitrim kuhanjem, v katerem ima počasnost morda prihodnost zaradi sodobnega nasprotovanja {e donedavna čislani hitri prehrani. Teorija in prvi ohlapni poskusi dolgotrajnega kuhanja v vodi pod vreli{čem so se posrečili Benjaminu Thompsonu grofu Rumfordu (1753-1814) v Münchnu leta 1799, čeprav je {e zmeraj uporabljal zrak za prevajanje toplote, potem ko je domiselno dvomil v prav{njost temperature vrele vode za kuhanje prav vseh tisočerih vrst živil. vrli grof si je pogosto dopisoval z Jurijem Vego, domislico pa je objavil v svojih esejih med njega dni priljubljenim razpravljanjem o kuri{čih in dimnikih, ki so zanimali tudi njegovega soimenjaka in političnega nasprotnika Benjamina Franklina; o njih so pogosto poročali tudi v ljubljanskem tedniku Wöchentliches Kundschaftsblatt des Herzogthum Krain.20 Rumford ni le posrečeno opisal kulinariko svoje dobe, temveč je zasnoval tudi enega prvih poskusov kuhanja pri nizkih temperaturah. Kot bavarski vojni minister je v münchenski javni kuhinji Hi{e industrije (angl. House of Industry) preizku{al stroj za su{enje krompirja tako, da je vanj postavil ovčja pleča v upanju, da jih bo lahko skuhal pri temperaturi znatno nižji od vreli{ča vode. Če voda v Münchnu vre za 10,5 stopinj Fahrenheita nižje kot v Londonu, je bil prepričan, da bi se tudi v Londonu dalo kuhati pri tej nižji temperaturi. Seveda je bil Mt. Everest z vreli{čem vode za 30 °C nižjim od obmorskega osvojen komaj poldrugo stoletje pozneje, tibetansko-nepal-skih kuharskih navad pa Rumford ni poznal. Poleg tega je razliko med londonskim in münchenskim vreli{čem vode močno precenil, saj pribitek nadmorske vi{ine povzroči zgolj za pičle 2 °C Slika 3: Teslovi akademski predniki navzdol od Boskovica, katerega knjigo je tako umetelno prebiral med iskrenjem v Faradayevi kletki. Slika je sestavljena tako, da so znanstvenikovi predniki njegovi univerzitetni profesorji matemati~nih in fizikalnih predmetov in Teslo povezuje z drugimi vakuumisti, že opisanimi v nasi reviji Vakuumist, kot so bili Neumann, Ambshell, Gruber, Robida in Stefan. 20Kundschaftsblatt, 2/40: str. 629-638; 2/41: str. 645-653; 2/42: str. 661-670; 2/16: 247-249 (20. 4. 1776); 2/17: 263-267 27. 4. 1776); 2/16: str. 251-252 Slika 4: Teslovi akademski predniki glede na njegov študij v Gradcu s posebej označenimi Slovenci nižje vreli{~e, dodatni vpliv vlažnosti pa spet ni mogel biti tolik{en. Ne glede na to, v katerem »grmu leži zajec«, se je Rumfordu vrenje v kuhinji tako ali tako zdelo velikanska izguba, saj se v kipe~i vodi kuha prav tako urno kot v oni tik pod vreli{~em, seveda ob izdatno negospodarni porabi goriva.21 Jezen, ker mu poskus {e po treh urah ni {el od rok, je napol surovo pe~enko pustil v napravi, kjer so jo presene~eni kuharji naslednji dan na{li prvovrstno skuhano. Grof sije seveda po{teno omastil brke v tistih letih, ko se je po~asi poslavljal od samskega stanu, ki mu je zavdala ni~ kaj bleste~a poroka z vdovo slovitega francoskega kemika Lavoisiera, med katero so v obe smeri na gosto leteli kuhinjski pripomo~ki brez 21 Nicholson. 1800. A Journal of Natural Philosophy, Chemistry and the Arts, 3: 479; Rumford, Essay X. on the Construction of Kitchen Fire-Places, 8, 18-20 kuharskih namenov v veselje pari{kih firbcev. Rumfordu je bil Pariz vseeno v{e~ in je tam ostal do konca, njegovo domislico pa so francoski kuharji udejanjili {ele poldrugo stoletje pozneje. Rumfordov postopek so pred polovico stoletja razvili v industrijski na~in kuhanja v vakuumski embalaži shranjenih dobrot. izum si je pripisal Georges Pralus (* 1940) leta 1974 v restavraciji Troisgros lastnikov Pierra in Michela Troisgrosa v francoskem mestu Roanne. Pregnani Georges je na {efovo prigovarjanje dognal, da na Rumfordov na~in v vakuumu pri nizkih temperaturah skuhana jetra pitane race ali gosi (foie gras) ohranijo prvoten videz, ma{~obo in bolj{o sestavo. Novo metodo kuhanja sous-vide na temperaturah nižjih od Pralusovih je dodobra razvil nekoliko mlaj{i Bruno Goussault (* 26. 1. 1942) po letu 1970 s preiz-ku{anjem na razli~nih živilih in med pou~evanjem vodilnih kuharjev. Potem ko je požel slavo med Francozi je kot znanstvenik v podjetju za proizvajanje hrane Cuisine Solutions v virginijski Alexandriji dognal primerne ~ase in temperature za kuhanje v vakuumsko zaprtih vre~kah, polnih razli~nih živil, kot jih uporabljamo {e dandanes. Sodobni zasvojenci kulinarike sous-vide imamo na voljo zrakotesne plasti~ne posode in kuhamo v~asih celo tri dni, navadno pa nekajkrat dlje kot pri navadni kuhi. Meso v vakuumskem ovitku kuhamo pri 55-60 °C, zelenjavi pa privo{~imo za 25 °C toplej{o vodno kopel. 8 POMEN VAKUUMISTA NIKOLE TESLE ZA ZDRAVO PREHRANJEVANJE Nikola Tesla je velik del svojega opusa posvetil primerni zdravi prehrani in poskusom, da bi nasitil la~ni del prebivalstva sveta. v ta namen je poskusil preskrbeti svet z zastonjsko energijo z zbujanjem planetarnih resonanc, pozneje imenovanih po nem{kem fiziku Winfriedu Ottu Schumanu, ki bi jih nato praznil na drugem, energije potrebnem kraju. Pod Teslovim v Mariboru nezaželenim peresom je zrasla izjemna fizikalna intuicija, ki mu je med bliskanjem nad Colorado Springsom omogo~ila zaslutiti resonance atmosfere Zemlje med prevodno povr{ino in spodnjo plastjo ionosfere, ki jih je natan~neje izra~unal komaj Schumann po Teslovi smrti leta 1952.22 vakuumske resonance so v Teslovi viziji napovedale hrano za vse, dokler ga ni med gradnjo stolpa v Wardenclyffiu na Long islandu »prijatelj« George Westinghouse pobaral glede lokacije {tevcev za obra~unavanje porabnikom. Ko je skru{eni Tesla pokimal o~itni resnici, da {tevcev vakuumskim resonancam ni mogo~e prilepiti, je bilo projekta - in denarnih dotokov - na mah konec. Po drugi strani pa je bil Tesla nadvse ponosen na svojo sloko postavo in je novinarjem rad delil kuharske recepte, temelje~e predvsem na zmernosti v prehrani, ob kateri se je spogledoval z vegetarijanstvom. 9 SKLEP Kuhanje sous-vide var~uje z energijo in ohranja prvotni videz hrane, kar mu obeta uspe{no prihodnost. Ni~ oziroma praznota, imenovana vakuum, tako posega v samo srž kuharske umetnosti, v katero je sprva stopila zgolj kot pripomo~ek za shranjevanje živil, med katerimi je vakuumsko izolirana termovka že dolgo del na{ega potovalnega vsakdana. Prihodnost vakuumskega pakiranja je videti rožnata, saj gre za naravi prilagojen proces shranjevanja brez vna{anja tujkov, ki žanje ob~udovanje {e tako izbir~nega naravovarstvenika. Cena proizvajalnih stro{kov omejuje {ir{o uporabo liofilizacije,23 vendar so tako pripravljena živila mnogo lažja oziroma manj prostorna in zatorej primerna popotnica za potovanja. Tu smo pri~a {e enemu v nizu pripomo~kov, razvitih za potrebe astronavtov v prostorski stiski vesoljskih plovil, ki prodirajo v vsakdanjo rabo. Prelaganja iz votlega v prazno so bile od nekdaj ~love{ke sanje, ki pa so komajda z vakuumom »meso« postale. Praznega resda ni mogo~e pojesti, zato pa si lahko z njegovo uporabo polnimo želodec ... Zahvala Za pomo~ se zahvaljujem Andreju Preglju in vincencu Nemani~u. Spis je nastal v okvirjih pi{~e-vega predavanja Vakuum za shranjevanje živil in kuhanje. Zgodovina prehrane. Zgodovina je slastna. Kulturna zgodovina hrane; 37. zborovanje Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, 22.-24. oktober 2014 pri SAZU v Ljubljani. Predavanje je bilo natisnjeno kot vezana skripta v Ljubljani pri Zvezi zgodovinskih dru{tev Slovenije na straneh 8 in 22-23. 10 VIRI IN LITERATURA 10.1 Arhivski rokopisni viri Fioravanti, Leonard, Sopra la cirurgia, com la dichiaratione di molte cose necessarie la sapere, non piu scritte in modo tale ... Sine loco & anno (NUK-R 23476, 129r-175r adligat k rokopisu Virtü del rosmarino NUK-R 338) 22Podgornik, Vilfan, 2012, 16, 137-138, 227, 229-230 23 www.zepter.si/MainMenu/Products/HomeArt/Vacsy/Product-Range.aspx Terpin Philipus Studi. Theolog. Baccalaureus Vic. Gen. Lab. Constitu-tiones, et Index librorum et authorum bibliothecae Oberburgensis excellentissimi et reverendissimi principis episcopi Labacensis conscriptus per reverendum dominum Philippum Terpin vicarium generalem anno 1655, Gornji Grad 14. 10. 1655, NŠAL, [kofijski arhiv (Ljubljana). Kapiteljski arhiv, Fascikel 96 10.2 Periodika Wöchentliches Kundschaftsblatt des Herzogthum Krain. Ljubljana: Eger, 2, 1776 10.3 Splet (prevzeto 25. 4. 2014) chrisgrande.com/2010/07/24/the-history-of-hills-brothers-coffee-and-the-vacuum-seal-mystery www.zepter.si/MainMenu/Products/HomeArt/Vacsy/Product-Range.aspx 10.4 Tiskana literatura Boyle, Robert, Tractatus scripti honoratissimo Roberto Boyle nobili Anglo, e Societate Regia. Ubi I. Mira Aeris (etiam circa Calorum) rarefaction detecta. II. Observata Nova curca durationem virtutis elasticae aeris expansi. III. Experimenta nova de condensatione aeris solo frigore facta, ejusque compressione sine machinis. IV. Ejusque quantitatis aeris rarefacti & compressi mire discrepans extensio, Genevae, 1680 E. M. R. Crummau, Freywillig=aufgesprungener Granat=Apfel. Grätz, 1697 Dewar, James, The collected papers of Sir James Dewar (ur. Lady Dewar, J. D. H. Dichson, H. M. Ross, E. C. S. Dickson). Cambridge: University Press, 1927 Guericke, otto von, Neue »Magdeburgische« Versuche uber den leeren Raum. Leipzig: Akademische Verlagsgesellschaft m. b. H., 1986 Hellyer, Marcus, The Last of the Aristotelians: the Transformation of Jesuit Physics in Germany 1690-1773. Disertacija. San Diego: University of California, 1998 Inka, Garcilaso de la Vega, Kraljevski zapiski o Inkih. Ljubljana: Sanje, 2009 Mayr, Janez Krstnik, Catalogus Librorum qui Nundinis Labacensibus Autumnalibus in Officina Libraria Joannis Baptistae Mayr. Labaci: Mayr, 1678 Nicholson, William, A Journal ofNatural Philosophy, Chemistry and the Arts, 3, 1800, str. 479 Podgornik, Rudi; Vilfan, Andrej. 2012. Elektromagnetno polje. Ljubljana: DMFA Reisp, Branko, Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983 Reisp, Branko, Korespondenca Janeza Vajkarda Valvasorja z Royal Society. Ljubljana: SAZu, 1987 Rumford, Benjamin, Essay X. On the Construction of Kitchen Fire-Places and Kitchen Utensils, together with Remarks and observations relating to the various Processes of Cookery, and Proposals for improving that most useful Art. introduction. Essays political, economical, and philosophical, London: Cadell and Davies, 1802 Rumford, Benjamin, Excellent Qualities of Coffee and the Art of Making it in the Highest Perfection. Essay XVIII. Essays political, economical, and philosophical. T Cadell and W. Davies (London). 4/18, 1812, str. 153-207 Ryff, Walther Hermann, Kurtzs Handtbüchlin und Experiment vieler Artzneyer, Strassburg, 1575, 1578, 1659 Soulen, Robert J., James Dewar, His Flask and Other Achievements. Phys. Today, 1996, 32-37 Valvasor, Janez Vajkard, Die Ehre, Laybach-Nürnberg, I/II, 1689 Žargi, Matija, Auerspergov knežji dvorec, Theatrum Vitae et Mortis Humanae, Ljubljana, 2002, 294 Žargi, Matija, Potres v Ljubljani, Melikov zbornik, Ljubljana, 2001, 749, 750, 754 DRUŠTVENE NOVICE STOTO OBJAVLJENO DELO DR. STANISLAVA JUZNICA Bralcem Vakuumista ni treba posebej predstavljati dr. Stanislava Južniča, saj ne izide številka brez vsaj enega njegovega prispevka. Dr. Južnič je prvi prispevek v naši reviji objavil daljnega oktobra 1993. Od tedaj do danes je bil prisoten prav v vsaki od 77 številk, kolikor jih je odtlej izšlo. V nekaterih številkah je objavil tudi več prispevkov, tako da njegov opus šteje 90 člankov s skupaj izjemnimi 719 stranmi. Temu je treba prišteti še dve monografiji »Zgodovina raziskovanja vakuuma in vakuumskih tehnik«, ki ju je izdalo naše društvo. Prva je izšla leta 2004, drugi del pa leta 2010. Po zaslugi dr. Južniča je zgodovina vakuuma, še posebej pa zgodovina vakuuma na slovenskem ozemlju, zelo dobro dokumentirana. Ob 90 člankih, dveh monografijah in osmih drugih delih se dr. Južniču lepo zahvaljujem za prispevek k delu Društva za vakuumsko tehniko Slovenije. Ob tej priliki prilagamo pregled vseh prispevkov dr. Južniča v Vakuumistu. doc. dr. Miha čekada urednik Vakuumista 13 (3), oktober 1993 str. 22-26 Zgodovina vakuumske tehnike (i. del) 13 (4), december 1993 str. 25-29 Zgodovina vakuumske tehnike (ii. del) 14 (1), marec 1994 str. 27-31 Zgodovina vakuumske tehnike (iii. del) 14 (2), junij 1994 str. 26-30 Zgodovina vakuumske tehnike (iV. del) 14 (3), september 1994 str. 22-28 Zgodovina raziskovanja "katodnih žarkov" in (katodnega) razprševanja kovin 14 (4), december 1994 str. 20-25 Zgodovina elektronskega mikroskopa_ 15 (1), marec 1995 str. 29-31 Zgodovina vakuumske tehnike na Slovenskem: Santlova vakuumska črpalka 15 (2), julij 1995 str. 17-22 Zgodovina pospeševalnikov: Od idej do prvih izvedb 15 (3), oktober 1995 str. 20-24 Rentgenska elektronka1 15 (4), december 1995 str. 18-23 Zgodovina tehnologije tankih plasti_ 16 (1), marec 1996 str. 19-24 iznajdba in razvoj katodne elektronke in drugih vakuumskih elementov za televizijo (i. del)2 16 (2), julij 1996 str. 15-23 iznajdba in razvoj katodne elektronke in drugih vakuumskih elementov za televizijo (ii. del)2 16 (3), oktober 1996 str. 20-27 Termovka: odkritje in razvoj vakuumske izolacije2 16 (4), december 1996 str. 20-24 Zgodovina raziskovanja luminiscentnih snovi (i. del)_ 17 (1), 17 (2), 17 (2), 17 (3), 17 (4), marec 1997 julij 1997 julij 1997 oktober 1997 december 1997 str. 23-26 str. 20-25 str. 26-27 str. 18-25 str. 25-30 Zgodovina raziskovanja luminiscenčnih snovi (ii. del) Zgodovina raziskovanja luminiscenčnih snovi (iii. del) Sto let elektrona3 Žarnica (i. del) Žarnica (ii. del)_ 18 (1), marec 1998 str. 22-29 Petdesetletnica tranzistorja (i. del) 18 (2), junij 1998 str. 23-27 Petdesetletnica tranzistorja (ii. del) 18 (3), september 1998 str. 17-25 Zgodovina raziskovanja plazme (i. del) 18 (4), december 1998 str. 23-29 Zgodovina raziskovanja plazme - magnetohidrodinamika (ii. del) 19 (1), 19 (2), marec 1999 junij 1999 19 (3), oktober 1999 19 (3), oktober 1999 19 (4), december 1999 str. 24-29 Zgodovina raziskovanja plazme - fuzijski reaktorji (iii. del) str. 20-26 O zgodovini vakuumske tehnike na Slovenskem (i. del): Slovenski vakuumisti nekoč in danes str. 16-22 Kratka zgodovina vakuumske tehnike (Razvoj raziskovanja vakuuma in vakuumskih društev) str. 28-33 O zgodovini vakuumske tehnike na Slovenskem (ii. del) str. 20-27 Radiometer in prizadevanja za popolni vakuum_ 20 (1), april 2000 str. 23-31 20 (2), julij 2000 str. 16-24 20 (3/4), december 2000 str. 15-33 Zgodovina vakuumske metalurgije Merjenje tlaka v vakuumski tehniki Zgodovina ionske implantacije 21 (1), marec 2001 21 (2), junij 2001 21 (2), junij 2001 str. 25-33 str. 17-24 str. 25-29 21 (3), oktober 2001 str. 14-30 21 (4), december 2001 str. 24-30 J.J. Thomsonovo raziskovanje "negativnih in pozitivnih žarkov" i. del: J.J. Thomsonovo raziskovanje "katodnih žarkov" Vakuumski poskusi na Boškovicevem Rimskem kolegiju J.J. Thomsonovo raziskovanje "negativnih in pozitivnih žarkov" ii. del: Thomsonovo raziskovanje "pozitivnih žarkov" (1906-1914) Zgodovina raziskovanja tekočih kristalov 1. del: Začetki kristalografije in odkritje tekočih kristalov Zgodovina raziskovanja tekočih kristalov 2. del: uveljavitev tekočih kristalov_ 22 (1), marec 2002 22 (2/3), avgust 2002 str. 19-24 Zgodovina raziskovanja tekočih kristalov (3. del) str. 29-37 Zgodovina raziskovanja tekočih kristalov (4. del) 22 (2/3), avgust 2002 str. 38-39 22 (4), december 2002 str. 24-27 23 1), april 2003 str. 21-28 23 (2/3), oktober 2003 str. 23-30 23 (2/3), oktober 2003 str. 31-42 23 (4), december 2003 str. 15-26 24 1/2), junij 2004 str. 39-46 24 1/2), junij 2004 str. 47-52 24 3), oktober 2004 str. 18-29 24 4), december 2004 str. 24-32 25 1-2), junij 2005 str. 28-39 25 1-2), junij 2005 str. 40-41 25 3), oktober 2005 str. 25-33 25 4), december 2005 str. 28-33 26 1-2), junij 2006 str. 35-38 26 1-2), junij 2006 str. 39-46 26 3), oktober 2006 str. 23-31 26 4), december 2006 str. 19-29 27 1-2), junij 2007 str. 43-52 27 3), oktober 2007 str. 23-30 27 4), december 2007 str. 23-34 28 1-2), junij 2008 str. 41-46 28 3), oktober 2008 str. 20-21 28 3), oktober 2008 str. 22-31 28 4), december 2008 str. 23-30 29 1-2), junij 2009 str. 37-56 29 3), september 2009 str. 30-42 29 4), december 2009 str. 25-32 30 1), april 2010 str. 20-36 30 2), julij 2010 str. 17-24 30 3), september 2010 str. 17-25 30 4), november 2010 str. 29-33 31 1), marec 2011 str. 15-29 31 2), junij 2011 str. 20-27 31 3), oktober 2011 str. 12-16 31 3), oktober 2011 str. 17-21 31 4), december 2011 str. 20-25 32 1), marec 2012 str. 18-24 32 2), julij 2012 str. 16-25 32 3), september 2012 str. 25-33 32 4), december 2012 str. 15-27 33 1), april 2013 str. 14-24 33 2), avgust 2013 str. 10-23 33 3), november 2013 str. 18-31 33 4), december 2013 str. 22-33 34 1), junij 2014 str. 8-18 34 1), junij 2014 str. 19-20 34 2), september 2014 str. 13-19 34 2), september 2014 str. 26-27 34 2), september 2014 str. 28-29 34 3), november 2014 str. 10-20 34 4), december 2014 str. 13-21 150-letnica napršenih vakuumskih tankih plasti Vakuumski baloni (Ob dvestoletnici Vegove smrti) Prvih osemdeset let spektroskopije Augerievih elektronov. Ob desetletnici Augerieve smrti Kako je vakuum prišel na Kitajsko (Ob 300-letnici Hallersteinovega rojstva) Turjaški knez, prvi kranjski vakuumist (Ob 350-letnici Guerickejevega poskusa z magdeburškima polkroglama) Ljubljanski izumitelj Codelli (ob 50-letnici smrti)_ Röntgen v Ljubljani4 Vakuum v Vegovi balistiki (ob 250-letnici Vegovega rojstva) Gruber o širjenju plinov v vakuum Raziskovanje vakuuma na (dunajskem) fizikalnem inštitutu Jožefa Stefana (ob stopetindvajsetletnici Štefanovega zakona)_ Zgodnje raziskovanje vakuuma v srednji Evropi in med Slovenci. Cauchyjeve goriške teorije vakuuma ob 60-letnica Balzersa, 155-letnici Leybolda in Heraeusa Aleš Strojnik s prvim ljubljanskim elektronskim mikroskopom (Ob deseti obletnici zaslužnega slovenskega znanstvenika)5 Nanocevke (ob desetletnici sinteze nanocevk MoS2 v Ljubljani) Slovenke raziskujejo z vakuumskimi tehnikami6_ Kopernik o vakuumu Tesla vakuumist (ob 150-letnici rojstva) Knjige o vakuumu prvega ljubljanskega vakuumista Peterlinov prispevek k razvoju vakuumskih tehnik Pospeševalniki in tanke plasti v senci (jugo)slovenske A-bombe (ob 55-letnici poimenovanja instituta "Jožef Štefan" dne 24. 5. 1952) Valvasor o vakuumu in tankostenskih kipih (ob 320-letnici Valvasorjeve izvolitve v londonsko Kraljevo družbo) Vakuum trubarjevih dni (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva)_ Proslave Peterlinove 100-letnice Osemdesetletnica televizijskega patenta Ljubljančana Codellija Prvih 800 let frančiškanskega vakuuma za Slovence (ob 800-letnici frančiškanskega reda v letu 2009) Kapucinski vakuum sredi 17. stoletja (ob 800-letnici frančiškanskega reda, 2. del)_ Vakuum barona Zoisa (ob dvestoletnici ilirskih provinc) Knjige o vakuumu iz nekdanje knjižnice cistercijanov v Stični (ob 225-letnici ukinitve samostana v Stični, ob 250-letnici Florjančičeve smrti) Knjige o vakuumskih poskusih na slovenskem pred katodnimi elektronkami_ Zgodnje japonske vakuumske tehnike Hočevarjevi vakuumski poskusi Vakuum ljubljanskih frančiškanov Knjigi na pot_ Vakuum razsvetljenske Ljubljane v frančiškanski knjižnici Prve vakuumske črpalke med Slovenci Vakuum Osredkarjevih dni Vakuumske tehnike pri jedrski magnetni resonanci Roberta Blinca (* 1933; t 2011) Boškovicev vakuum (ob 300-letnici rojstva slovitega Hrvata)_ Dva vakuumu posvečena rokopisa iz poznega 17. stoletja v zbirki univerze Oklahoma Ljubljančanove knjige o vakuumu v Bruslju (ob tristoletnici rojstva Janeza Karla Filipa Kobencla v Ljubljani) Ljubljanski vakuumski učni pripomočki po ukinitvi jezuitske družbe (Ob 240-letnici smrti prvega vodje ljubljanskega fizikalno-matematičnega kabineta, barona Bernarda Ferdinanda Erberga) Slovenec z vakuumskim balonom (ob 200-letnici prvega slovenskega balonarja)_ Poslednja volja prvega slovenskega letalca (Ob 190-letnici smrti Gregorja Kraškoviča) Prvi Teslovi stiki z vakuumskimi tehnikami (ob 70-letnici smrti) 1. del Prvi Teslovi stiki z vakuumskimi tehnikami (ob 70-letnici smrti) 2. del Prvi Teslovi stiki z vakuumskimi tehnikami (ob 70-letnici smrti) 3. del_ Vakuumski merilniki Tobije Gruberja (Ob dvestoletnici obnove Družbe Jezusove leta 1814) Recenzija knjige o vakuumu Vakuumske naprave prvega profesorja fizike na Slovenskem, ki ni bil član meniškega reda (ob 240-letnici Neumannovega rojstva) Recenzija knjige - Andrej Detela: Sintropija v polifaznih zibelkah, Elaphe, Ljubljana, 2014 Prvih osemdeset let zaslužnega profesorja Janeza Strnada idrijsko živo srebro za barometre in termometre (Ob 270-letnici Voltovega rojstva) Pomen vakuumskih tehnologij pri pripravi jedil (jubilejno stoto objavljeno delo pričujočega _pisca pri DVTS)_ V soavtorstvu z: 1Andrejem Pregljem, 2Vinkom Nemaničem, 3Petrom Panjanom, 4Tanjo Žigon, 5Andrejem Paulinom, 6Majo Remškar IZJEMEN DOSEŽEK DR. STANISLAVA JUZNICA - KITAJSKI PREVOD NJEGOVE KNJIGE O HALLERSTEINU Kolega dr. Stanislav Južnič nas vedno znova preseneča. Tokrat s kitajsko izdajo knjige o Hallersteinu. Kako mu je to uspelo? Pripovedoval mi je, da je bil pred leti povabljen na Verbiestov inštitut, ki deluje v okviru Katoliške univerze v Leuvenu (Belgija), kjer je predstavil Hallersteinovo delo. Ferdinand Verbiest, po katerem se imenuje omenjeni institut, je tako kot Hallerstein, vendar stoletje pred njim, deloval v Pekingu, kjer se je tudi ukvarjal s fizikalno-astronom-skimi raziskavami. Dr. Južnič je na Verbiestovem in{titutu spoznal danskega knjigarnarja oz. tiskarja, ki je želel čim več izvedeti o Dancu Tychu Braheju. Brahejevi instrumenti z danskega otoka Ven, ki je danes pod {vedsko oblastjo, so bili zaradi Brahejevega spora z novim danskim kraljem preneseni na čežko, kamor se je preselil tudi sam. Prvi knez Turjaški Janez Vajkard Auersperg, tudi obenem prvi kranjski vakuumist, je svojemu očetu v Ljubljano poročal iz Münchna, da pri {tudiju uporablja Brahejeve naprave, kmalu nato pa se je za temi napravami izgubila vsaka sled. Kolega Južnič in danski tiskar sta dognala, da se tako edina resna replika Brahejevih naprav nahaja v Pekingu v znamenitem observatoriju na prostem, ki sta ga vodila Verbiest in pozneje Hallerstein. Razprava o Verbiestu in Hallersteinu ju je pripeljala do kitajske profesorice dr. Zhou Pingping, ki je bila na omenjeni univerzi. Kolega Južnič ji je pokazal angležki prevod svoje knjige o Hallersteinu, ki je bila natisnjena v reviji Monumenta Serica (Stanislav Južnič, Building a Bridge Between the Observatories of Petersburg and Beijing: A Study on the Jesuit Avgu{tin Hallerstein from Present-Day Slovenia, Celebrating the 310th Anniversary of His Birth; Monumenta Serica. Journal of Oriental Studies, Vol. 60 (2012)). Kitajska profesorica se je ponudila za prevajalko v kitajski jezik, kar sta gospoda z veseljem sprejela. S pomočjo kitajskih strokovnjakov za zgodovino znanosti in tehnike je dr. Pingping zahteven prevod srečno pripeljala do konca in knjiga je z naslovom: »Hallerstein the Last Great Jesuit Astronomer at Beijin« (založnik: Shanghai Sanlian Bookstore, 2014) aprila preteklega leta zagledala luč sveta. Dr. Južnič je s tem kronal svoja prizadevanja pri promociji Hallersteina doma in po svetu. Prvo knjigo o Hallersteinu je izdal pri Tehniäki založbi Slovenije leta 2003. Od takrat je v domačih in tujih časopisih napisal na desetine člankov, v katerih je opisal delo jezuita Hallersteina. Dr. Južnič je sodeloval tudi pri pripravi zbornika razprav s simpozija v Pekingu leta 2009 z naslovom: »A. Hallerstein - Liu Songling: the multicultural legacy of Jesuit wisdom and piety at the Slika 1: Naslovna stran kitajske izdaje knjige dr. Južniča o Hallersteinu Slika 2: Znamka, ki jo je Posta Slovenije leta 2003 izdala v spomin na slavnega astronoma Qing dynasty court« (ur. Mitja Saje, ACE KiBLA in Arhiv RS, 2009) in pri izdaji slovensko-kitajske slikanice »Ferdinand Avguštin Hallerstein - Slovenec v prepovedanem mestu« (Mladinska knjiga). Avguštin Hallerstein se je rodil leta 1703 v Ljubljani v mengeški plemiški družini. Želja, da bi odpotoval v {irni svet, se mu je uresni~ila leta 1734, ko je dobil odobritev papeža za misijonsko delo na Kitajskem. Zaradi spora med Vatikanom in Kitajsko ter na drugi strani med papežem in jezuiti je bilo njegovo misijonarsko delo zelo omejeno. To mu je omogo~ilo, da se je povsem posvetil znanstvenemu delu. Baron Ferdinand Avguštin Haller von Hallerstein (njegov kitajski priimek je bil Liu Songling) je bil učenjak, fizik, matematik, misijonar, astronom, demograf, diplomat in prvi slovenski mandarin tretje stopnje (mandarin je bil naziv za uradnika na Kitajskem; Hallerstein je imel status predstojnika urada za astronomijo). V Pekingu je bil 35 let vodja cesarjevega astronomskega oddelka. Bil je zadnji v nizu velikih evropskih astronomov na kitajskem dvoru. Hallerstein, jezuit doma iz Mengša, je v Evropi zaslovel s svojimi astronomskimi znanstvenimi deli, saj je odkril komet, ki so ga kasneje poimenovali po njem. Leta 1770 je kot prvi dokumentiral opazovanje severnega sija. Njegovo znanstveno delo je bilo poznano od Londona in Pariza do St. Petersburga, kjer je postal član Peter-burške akademije znanosti. Pri nas šele v zadnjih desetletjih odkrivamo podrobnosti o njegovem življenju. Prve zapise o njem kot misijonarju najdemo v delih dr. Zmaga Šmitka iz leta 1986 in 1988. Hallersteinove znanstvene dosežke pa je javnosti prvi predstavil prav dr. Južnič. Ni veliko Slovencev, ki bi se lahko ponašali s prevodi svojih knjig v kitajski jezik. Dr. Južniču zato iskreno čestitam in upam, da ta njegov dosežek, tako kot Hallersteinovi, na Slovenskem ne bo ostal spregledan. dr. Peter Panjan PREGLED KONFERENC V LETU 2015 42nd International conference on metallurgical coatings & thin films - ICMCTF 2015 20.-24. april 2015, San Diego, ZDA (rok za povzetek: 1. oktober 2014) www2.avs.org/conferences/icmctf European materials research society spring meeting - EMRS 11.-15. maj 2015, Lille, Francija rok za povzetek: 15. januar 2015 www.emrs-strasbourg.com Mednarodni znanstveni sestanek Vakuumska znanost in tehnika Hrva{ko-slovensko srečanje vakuumistov maj/junij 2015, Slovenija rok za povzetek: april/maj 2015 www.dvts.si (domača stran društva) 11th Coatings science international - COSI 2015 22.-26. junij 2015, Noordwijk, Nizozemska (rok za povzetek: 15. december 2014) www.coatings-science.com The 13th international symposium on sputtering & plasma processes 8.-10. julij 2015, Kyoto, Japonska rok za povzetek: 19. januar 2015 issp2015.org YUCOMAT 2015 31. avgust-4. september 2015, Hercegnovi, Črna gora rok za povzetek: 1. maj 2015 www.mrs-serbia.org.rs/firstannouncement15.html The European corrosion congress - EUROCORR 2015 6.-10. september 2015, Gradec, Avstrija rok za povzetek: 15. januar 2015 www.eurocorr2015.org International conference on diamond and carbon materials 2015 6.-10. september 2015, Bad Homburg, Nemčija rok za povzetek: 23. marec 2015 www.diamond-conference.elsevier.com European materials research society fall meeting - EMRS 14.-18. september 2015, Varšava, Poljska rok za povzetek: maj/junij 2015 www.emrs-strasbourg.com European congress and exhibition on advanced materials and processes - EUROMAT 2015 20.-24. september 2015, Varšava, Poljska rok za povzetek: 28. februar 2015 euromat2015.fems.eu 23. konferenca o materialih in tehnologijah 27.-30. september 2015, Portorož, Slovenija rok za povzetek: 12. junij 2015 icmt23.imt.si 16th European conference on applications of surface and interface analysis - ECASIA 2015 28. september-1. oktober 2015, Granada, Španija rok za povzetek: 15. april 2015 www.ecasia2015.com 66th Annual meeting of the International society of electrochemistry 4.-9. oktober 2015, Taipei, Tajvan rok za povzetek: 27. april 2015 annual66.ise-online.org 17th International conference on fusion reactor materials 11.-16. oktober 2015, Aachen, Nemčija rok za povzetek: 13. marec 2015 www.fz-iuelich.de/conferences/iCFRM2015/EN/ Sha redDocs/Downloads/EN/flyer first anouncement.pdf ? blob=publicationFile 51st International conference on microelectronics, devices and materials - MIDEM 2015 23.-25. oktober 2015, Brdo pri Kranju, Slovenija rok za povzetek: maj 2015 http://www.midem-drustvo.si/conf2015 4th European symposium on photocatalysis -JEP 2015 december 2015, Pariz, Francija rok za povzetek: junij 2015 www.photocatalysis-federation.eu NAVODILA AVTORJEM PRI PRIPRAVI PRISPEVKOV Tematsko Vakuumist obsega širše področje vakuumskih znanosti in tehnologij, fiziko in kemijo tankih plasti in povr{in, analitiko povr{in, fiziko plazme, vakuumsko metalurgijo ter zgodovino vakuumske znanosti. Vsebinsko objavljamo {tiri skupine prispevkov: • znanstveni članki o aktualnih raziskavah s podro~ja vakuumske znanosti in sorodnih področij; • strokovni članki, kot so predstavitev novosti v svetu, zgo{~en pregled nekega podro~ja, primeri uvajanja tehnologij v prakso ipd.; • praktični nasveti re{evanja konkretnih vakuumskih problemov v laboratoriju; • kratke novice o društvenem dogajanju, organizaciji konferenc, predstavitve knjig ipd. Znanstveni in strokovni prispevki so recenzirani. Če je članek sprejet (po recenzentovem in lektorjevem pregledu), avtor vrne popravljen članek uredniku Vakuumista. Prispevki morajo biti napisani v slovenskem jeziku. Avtorji prispevka so v celoti odgovorni za vsebino objavljenega sestavka. Z objavo preidejo avtorske pravice na izdajatelja. Pri morebitnih kasnejših objavah mora biti periodična publikacija Vakuumist navedena kot vir. VSEBINA ROKOPISA Rokopis naj bo sestavljen iz naslednjih delov: 1. naslov članka (v slovenskem in angleškem jeziku) 2. podatki o avtorjih (ime in priimek, institucija, naslov institucije) 3. povzetek (v slovenskem in angleškem jeziku, 100-200 besed) 4. ključne besede (v slovenskem in angleškem jeziku, 3-6 besed) 5. besedilo članka v skladu s shemo IMRAD (uvod, eksperimentalne metode, rezultati in diskusija, sklepi) 6. seznam literature 7. morebitne tabele z nadnapisi 8. podnapisi k slikam 9. slike (risbe, fotografije), ki naj bodo priložene posebej Praktični nasveti in kratke novice so brez povzetka, ključnih besed in literature, vsebinska zasnova besedila pa ni strogo določena. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ROKOPIS • Tekst naj bo shranjen v formatu doc, docx ali rtf. Formata tex ali pdf za tekst nista primerna. • V dokumentu naj bo čim manj avtomatskih indeksov, križnih povezav (linkov) in stilističnih posebnosti (različni fonti, formati, poravnave, deljenje besed). Pri oblikovanju se omejite na ukaze mastno, poševno, indeks, potenca in posebni znaki. Formule oblikujte bodisi tekstovno ali z urejevalnikom (npr. equation editor), lahko pa jih vključite v tekst kot slikovni objekt. • Tekst naj bo smiselno razdeljen na poglavja in podpoglavja (detajlnejša delitev ni želena), naslovi pa naj bodo oštevilčeni z vrstilci, npr. »2.1 Meritve tlaka«. Na vse literaturne vire, tabele in slike morajo biti sklici v tekstu. Vrstni red literaturnih virov, tabel in slik naj sledi vrstnemu redu prvega sklica nanje. Primeri sklicevanja: na literaturne vire [1], na enačbe (1), na tabele tabela 1, na slike slika 1. Vse samostojno stoječe enačbe naj bodo ob robu označene, npr. (1). Če je slika iz več delov, naj bodo posamezni deli označeni s črkami: a), b), c), č) itd., in sicer tako na sliki kot na podnapisu. Literaturni viri morajo biti popolni (brez okrajšav et al., ibid ...). Izogibajte se težko dostopnih virov (prospekti, seminarske naloge, neobjavljene raziskave, osebna korespondenca). Primeri pravilnih zapisov: - monografija: S. Južnič, Zgodovina raziskovanja vakuuma in vakuumskih tehnik, Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije, Ljubljana, 2004, str. 203 - članek v periodični publikaciji: M. Finšgar, I. Milošev, Vakuumist, 29 (2009) 4, 4-8 - prispevek v zbornikih posvetovanj: Novejši razvoj trdih zaščitnih PVD-prevlek za zaščito orodij in strojnih delov, Zbornik posvetovanja Orodjarstvo, Portorož, 2003, 121-124 - dostopno na svetovnem spletu: UK ESCA Users Group Database of Auger parameters, http://www. uksaf.org/data/table.html, zadnjič dostopano: 11. 2. 2010 Tabele naj bodo oblikovno enostavne. V rokopisu naj stojijo na koncu dokumenta. Za ločevanje stolpcev uporabljajte tabulatorje (ne presledkov) ali tabelarično formo urejevalnika. Slike naj bodo shranjene posebej v navadnih formatih (tif, png, jpg), lahko tudi združeni v en dokument (pdf, ppt). Slik ne vstavljajte v tekstualni del rokopisa! Poskrbite za ustrezno resolucijo, še posebej pri linijskih slikah. Slike naj bodo črno-bele ali v sivih tonih, ne barvne. Črkovne oznake na slikah naj bodo take velikosti, da je po pomanjšavi na širino enega stoplca (7,9 cm) velikost znakov najmanj 1,2 mm. Priporočljiv je oblikovno enostaven font, npr. Arial. Pri pisanju veličin in enot se držite načel standarda ISO-31 (veličine pišemo poševno, enote pokončno, isto pravilo velja tudi za grške črke). Osi grafov in vodilne vrstice tabel pišemo v obliki veličina/enota, npr. m/kg. UREDNIŠTVO Rokopise pošljite na naslov miha.cekada@ijs.si. Kontaktni podatki uredništva so: doc. dr. Miha Čekada glavni in odgovorni urednik Vakuumista Institut »Jožef Stefan« Jamova 39 1000 Ljubljana e-pošta: miha.cekada@ijs.si tel.: (01) 477 38 29 faks: (01) 251 93 85