82
Rudbeckia triloba L. - trikrpa sršenka
Nova ali prezrta neofitska vrsta v flori Slovenije 
New or neglected neophyte in the flora of Slovenia
0053/1 Slovenija: okolica Ljubljane, Ljubljansko barje, ruderalna mesta ob robu travnika med 
Škofljico in Iško Loko, približne koordinate: 45° 58' 29" N 14° 32' 15" E. Leg. N. Jogan, 
14. 8. 2004.
9952/1 Slovenija: okolica Ljubljane, ob ljubljanski obvoznici pri Jaršah, travnata pobočja 
useka avtoceste, 46° 4' 36,5" N 14° 32' 25,5" E. Leg. N. Jogan, 21. 9. 2011. LJU.
9853/1 Slovenija: Gorenjska, Vodice, ruderalna mesta na območju poslovne cone Komenda, 
46° 11' 14,5" N 14° 31' 4,5" E. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2012. LJU.
V Slovenski flori (Wraber 1999, 2000) sta se do nedavnega pojavljali dve severnoameriški 
vrsti iz rodu Rudbeckia: lokalno naturalizirana ali le prehodno podivjana srhkodlakava 
(R. hirta) ter po osrednji in vzhodni Sloveniji danes že splošno razširjena in invazivna 
deljenolistna rudbekija (R. laciniata), ki so jo v ljubljanskem Mostecu kot eno prvih ubežnic z 
vrtov zapazili že kmalu po polovici devetnajstega stoletja ( dežMan 1868). Šele v zadnji izdaji 
Male flore Slovenije (Wraber 2007) se kot "podivjana" pojavi tudi R. triloba z navedbo za 
preddinarsko območje, a brez podrobnosti. Ker rod slovenskega imena doslej uradno ni imel, 
predlagam uporabo ljudskega imena "sršenka", ki ga je za ta rod Drago Cenčič slišal v Beli 
Krajini (komentar na http://www.zaplana.net/flowers/Asteraceae/RudbeckiaHirta).
Glede na to, da ima ta severnoameriški rod 23 vrst ( u rbats Ch & Cox 2006), med katerimi 
so številne priljubljene kot okrasne rastline, te pa seveda tudi selekcionirajo in križajo, da 
povečajo njihovo raznolikost, gotovo tudi po naših vrtovih srečamo številne med njimi. Pri 
srhkodlakavi sršenki, ki jo na terenu videvamo le redko po ruderalnih mestih in navadno le 
posamič, se že zdi, da bi utegnila variabilnost podivjanih primerkov izvirati iz vrtne selekcije. 
Kljub temu, da se njeno omenjanje za slovensko floro vleče že slabega pol stoletja (Wraber 
2000), se zdi, da je še vedno le efemerofit, ki se le lokalno naturalizira.
Trikrpa sršenka (R. triloba), o kateri je govora tukaj, je od ostalih dveh omenjenih vrst 
lahko ločljiva, saj je močneje razrasla, spodnji stebelni listi so navadno globoko trokrpi, 
večina preostalih listov pa enostavnih, širokosuličastih, do 5 (7) cm dolgih. Steblo je že od 
dna večkrat razvejeno, tako da nosi številne razmeroma manjše koške (v primerjavi z ostalima 
dvema omenjenima vrstama), z razprostrtimi jezičastimi cvetovi so kakih 3-6 (7) cm široki, 
po barvnem kontrastu med rumenimi jezičastimi in temnorjavimi cevastimi cvetovi na 
izboklem socvetišču pa je podobna našima ostalima vrstama, tako da rodovna pripadnost že 
na prvi pogled ni vprašljiva.
Taksonomsko pripada deljenolistna rudbekija sekciji Macrocline (u rbats Ch & Cox 
2006), medtem ko sta ostali dve omenjeni vrsti v tipski sekciji, razlika pa je med drugim v 
velikosti rožk, ki so pri predstavnikih tipske sekcije približno pol manjše, dolge le do 3,5 mm.
V Sloveniji lahko trikrpo sršenko zaenkrat obravnavamo kot raztreseno pojavljajočo se 
efemerofitsko vrsto. Podobna je situacija v toplejšem delu Avstrije (Fis Cher 2008), v V eliki 
Britaniji in na Madžarskem (http://euromed.luomus.fi/euromed_map.php?taxon=417265), v 
Romuniji (s irbu & o Prea 2010), Črni Gori (stešević & Jovanović 2008), v Ukrajini pa naj bi 
Notulae ad floram Sloveniae

83
jo v velikem obsegu gojili (ibid.). Poročajo tudi o drugotnem pojavljanju na Japonskem (po: 
s irbu & o Prea 2010). Zelo verjetno se pojavlja prehodno tudi drugje, kjer jo gojijo po vrtovih.
Na podlagi pregledanega materiala in poznavanja naših vrst sršenk tako predlagam tudi 
določevalni ključ za naše vrste tega rodu (saj je ključ v zadnji izdaji Male flore - Wraber 2007 
- kljub upoštevanju vseh 3 vrst preveč poenostavljen in do neke mere zavajajoč):
1 Rastlina 1-3 m visoka, razrašča se s podzemnimi živicami in oblikuje velike sestoje, 
spodnji in srednji stebelni listi pernato deljeni v široke roglje, vsaj največji med njimi z 
razločno zoženim dnom, koški veliki, ploščica jezičastih cvetov 3-5 cm dolga, cevasti 
cvetovi med cvetenjem zelenkastorumeni, krovne luske z zaokroženim vrhom, rožka 
3-4,5 mm dolga, s kodeljico iz 4 luskic, dolgih do 1,5 mm ........................
 ...........................................R. laciniata - deljenolistna sršenka
- Rastlina 0,5-1,5 m visoka, kljub podzemnim živicam posamič ali po nekaj skupaj, listi 
enostavni, le spodnji lahko trikrpi, koški srednji do veliki, ploščica jezičastih cvetov 
1-4 cm dolga, cevasti cvetovi med cvetenjem vsaj pri vrhu temnorjavi, krovne luske 
koničaste do priostrene, rožka 1,5-3 mm dolga, s kodeljico v obliki drobne kronice ali 
brez nje ................................................................ 2
2 Rastlina močno razvejena, koškov 10 do 30, spodnji stebelni listi globoko trikrpi, gornji 
jajčasto-suličasti, ploščica jezičastih cvetov 10-30 mm dolga, kodeljica v obliki drobne 
kronice razvita .................................... R. triloba - trikrpa sršenka
- Rastlina nerazvejena (ali le malo), košek 1 (-3), vsi listi enostavni, jajčasto-suličasti, 
ploščica jezičastih cvetov 15-45 mm dolga, kodeljica manjka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
 ..............................................R. hirta - srhkodlakava sršenka
Viri:
dežMan, K., 1868: Beitraege zur Landeskunde Krains III. Laibacher Zeitung 78: 564-565, 
79: 571.
Fis Cher , M. & al., 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein, Südtirol. 3. Aufl. 
Biologiezentrum der Oberösterreichischen Landesmuseen, Linz. 1391 pp.
s irbu , C. & A. o Prea , 2010:  Contribution to the Knowledge of the Alien Flora of Romania: 
Rudbeckia triloba L. and Senecio inaequidens DC. Not. Bot. Hort. Agrobot. Cluj 38 (1): 
33-36. 
stešević, D. & S. Jovanović, 2008: Flora of the city of Podgorica, Montenegro: taxonomic 
analysis. Arch. Biol. Sci. (Belgrade) 60 (2): 245-253.
u rbats Ch , L. E. & P. B. Cox , 2006: Rudbeckia. In: Flora of North America Vol. 21. [spletna 
izdaja: http://www.efloras.org/florataxon.aspx?flora_id=1&taxon_id=128840]
Wraber , T., 1999: družina Asteraceae - nebinovke. In: Martinčič, A. & al.: Mala flora 
Slovenije. TZS, Ljubljana: 539-593.
Wraber , T., 2000: Neofiti - rastline pritepenke. Severnoameriški rod rudbekij - že dolgo tudi 
v flori Slovenije. Proteus 63 (2): 82-83.
Wraber , T., 2007: Družina Asteraceae - nebinovke. In: Martinčič, A. & al.: Mala flora 
Slovenije. TZS, Ljubljana: 633-687.
neJc Jogan
Hladnikia 32: 67-85 (2013)