St. /t amfc m K tf Trstu, v soboto 24. 192». Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVIIl Uhaja. izviemfc poaddjekf ffiaff^it jfri- Uredništvo: ulica v. r» Aiifceg* it 20. L nMrtr ofjff■ C' pošiljajo \ pihnit s* ac sprejemajo, rdtofj^sPSeviačajo. Uda] A ti 10:i Gerbec. — UitnV^arfra Edipott. T:«k ti**^. ^ ->st fi otft zns5a za m-se: L 7.—, 3 mesccE L *tđ( pol leta L 32.— in celo teto L 60.—«. Za iMcesutvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredniitva in uprave it 11-fT EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Srokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev hi obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ta vabita po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se po&ijajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FranČiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprav« 11-57. Kvišku srca ! ♦ Zavedam. se, da se zahteva rek«.j več, nego same besede.» pesnik Schilller je rekel nekoč: «Eni plačujejo svetu s tem, kar dajajo, drugi pa s tem. kar so.'» Danes nismo mi nič več razkrojen narod, razbita dežela. Pa nočemo t'*iiti in jadikovati. Hočemo bili — možje. Hočemo dajati svoje delo, neutrudno, pošteno, ustvarjajoče delo, ki bo koristilo in hranilo. Hočemo dajati pogum, ki se ne straši zaprek in težav, marveč jih premaguje s trdno voljo. P,a še nekaj moremo dati: duha! Kajti kljub vsemu in vsemu je vendar še vedno duh, ki vlada svet. Kar je v sedanjosti na Tirolskem posebno tol^žljivo, je listo, kar imenujemo duševno življenje». Tako je izvajal te dni predsednik tirolske ljudske stranke dr. Fran Schu-macher v svojem nagovoru na avstrijskega kancelar ja Seipla na nekem zborovanju v Inomoslu. V podkrepljenje je navajal na to konkretne podatke, ki dokazujejo, kako sc na Tirolsem sedaj bujno razvija snovanje na polju kulturne in gospodarske zgodovine, pesništva in umetnosti. Cela vrsta nadebudnih mladih sil da je na delu duševnega življenja, kar obeta lepo bodočnost. Če ohranimo ta duh — je vzklila nii govornik — pridemo zopet do miru in varnih odnošajev. Potem bo Tirolsko plačevalo državi s tem, kar ba dajalo. «Sila more mnogo, ali duh je, ki zmaguje otopeli svet». Mi Jugo slov eni v Julijski Krajini živimo v drugačnem položaju, hego Nemci severnega Tirolskega. Oni žive v državnem pripadništvu svoje narodne države, mi pa smo pripadniki drugorodne države, h kateri so nas priključili svetovni dogodki. Vendar dajejo izvajanja dra. Schumacherja tudi nam smernice za delo, da pridemo do miru in varnih odnošajev. Tudi nam more naše lastno delo dati varno bodočnost! Delo med ljudstvom za ljudstvo. To delo bo uspešno tudi za nas, če bo med nami vladal krepki duh, ki premaguje vse težave in zapreke. Duh, ki ne pozna malodušnosti in ki ohranja živo vero, da bo delo prinašalo sadove. Posebno pa mora biti v nas živa zavest, da moramo biti vsi združeni na delu za svojo bodočnost! Vsi: vsak na svojem mestu, vsak v svojem socialnem položaju, vsak po svoji moči in sposobnosti/ če boirto vsi delavci, na gradbi svoje bodočnosti, ne bodo zastonj naš trud in naše žrtve. Posebno naši mladini je prisojen važen delež na snovanju našem. Z blažilno zavestjo bomo gledali v bodočnost, če bomo mogli reči z drom. Schumacherjem: tudi nadaljne parlamentarne situacije. Ni še znano. Če se Radić odloči priti v narodno skupščino in priseči kralju na ustavo. Mogoče je pa tudi, t , . . . i j-« -i • i.Lf| V«!**3 bo Radić nadaljeval svojo abstinenčno po- od nas pri nas je vojska mladih sd na delu! vf litiko. Treba pa je nanašati, če bi Radić začel Nemški združeni v duh« delavnosti m požrtvoval- p^tično akcijo proti sedanji koncepciji države, nosti bomo ustvarjali obramben jez proti bo na merodajnih mestih naletel na odlo-vsero zaprekam, ki se nam stavkajo na|čen odpor in da bo znala Pašićeva vlada va- pot, in v nas bo odporne sile proti vsej zli'----" J ' " * ----M volji zlohotnih nasprotnikov. Duh zaupanja v bodočnost in trdne vere v uspešnost naših trudov naj oživlja in krepi naša skupna stremljenja! Vemo, da v položaju, ki se nahajamo v njem, često prihajajo trenutki, ki tudi duševno najjačjega potiskajo raoralično. To razpoloženje pa ne sme biti trajno, marveč se moramo dvigniti iz njega s krepko voljo in z zavestjo, da je izgubljen le tisti, ki kloni pred domnevo, da je izgubljen! Tudi na naslov naših državnih gospodarjev naj naslovimo besedo dra. Schumacherja: če pridemo do miru in varnih odnošajev, bomo mogli dajati tudi državi! Če bi državna uprava izpremenila svoj dosedanji sistem proti nam, če bi podpirala naše gospodarsko snovanje, če ne bi z grdim in nezaupljivim očesom gledala na naše kulturno delo, bi imela dvojen dobiček: naše ljudstvo bi ji moglo dajati večje materialne vrednote, a moralni dobiček bi imela v zadovoljstvu našega ljudstva, v njega zavesti, da sta mu v tej državi zagotovljena svoboden razvoj in napredek. In zadovoljstvo državljanov na taki izloženi točki je prevažna aktivna postavka v računih države! Temu spoznanju se more obtegati le slepec, le človek, ki mu predsodki in zakrknjenost kalijo vid, le Hudi6* ki menijo, da morejo nekažnjeno s silo ubijati ustvaritve duha. Ljudje, ki ne razumejo, da je v duhu tvorna sila in da je vsako nasilje na duhu zlo, ki neizbežno poraja druga zla! Pa naj se že oblastniki odločijo za eno ali drugo — ali naj se izpremenijo v smislu pravega spoznanja in usmerijo svoje bodoče postopanje napram našemu ljudstvu v skladu z idejo pravičnosti in svobodo-ljubja, ali pa bodo nadaljevali svoje dosedanje načine neblagohotnosti in izrav-nega nasprotovanja — naša- naloga in dolžnost je, da združimo vse plasti naroda za smotreno delo na vseh poljih človeškega snovanja, da pride med nas hlagoslovljeno duševno življenje in -z njim mir in vami odnosa ji. Ako nas bo spajal in bodril tak duh, se vendar-le — ta vera naša je trdna — kljub vsemu in vsemu tudi glede nas uresniči stara resnica, da ne umira narod, ki je v njem krepka volja za življenje. Vir duha je srce. Kvišku srca! In na delo z umom in roko! Anglija Pred novo lausannsko konferenco — Skorajšnja sklenitev miru? LONDON, 23. Zavezniška konferenca za j Odškodnin in ruhrski zadevi, turških predlogov dela ■talila Jugeslovenski ugovori proti italijanskemu načrtu za reški konsorcij OPATIJA, 23. Na včerajšnji seji pari-teiične komisije je dr; Rybaf razložil oklepe, do katerih je jugoslovenska delegacija prišla po natančnem proučavanju italijanskega načrta za ustanovitev reškega konsorcija, p-idržujoč si pred vsem pomisleke političnega značaja, ki se lahko matrajo kot temeljna ovira normalnemu delovanju komisije. Dr. Rybar je izjavil, da so točke načrta, ki se tičejo Brajdice Vn MartinŠčice, nesprejemljive, ker kršijo neoprečno suverenost Jugoslavije. Sen. Quartieri je pripomnil, da bi se lahko obravnavala točka za točko italijanskega načrta, nakar je dr. Rybar izjavil, da bo predložil italijanski načrt jugoslovenski posvetovalni komisiji. Požar v brzojavni centrali v Rimu RIM, 23. Davi ob 3. uri je začelo goreti Odločilna Radićeva konferenc«. - Prihod Radića v Belgrad negotov. - Pašić odločen za nastop proti Radića. LJUBLJANA, 23. Današnji «Slov. Narod» objavlja sledeče poročilo svojega belgrajskega dopisnika o presojanju položaja v belgrajskih krogih. Politična situacija je po končanih volitvah stopila v zelo kritičen stadij. Vsi bel-grajslti politični in parlamentarni krogi sedaj edinole razmotrivajo vprašanje: kakšne smernice dobi notranja politika. Kot glavna točka teh političnih ra zmot K vanj pa je vprašanje, kakšno politično taktiko zavzame voditelj hrvatskega naroda Stjepan Radić. Okoli Radi-ćeve osebe so sc koncentrirala v Belgradu vsa politična razmišljanja. Resni politiki odkrito priznavajo, da je Radićeva zmaga med Hrvati velikega pomena za nadaljni razvoj konsolidacije države. Na drugi strani pa belgrajski tisk in bel-grajska javnost enodušno konstatirala, da je v nedeljskih volitvah pretrpela prava državna misel velik uspeh in da so volitve kolikor toliko pripomogle do zelo kritične situacije, ki se mora končno vendar odstraniti in da se morajo likvidirati vsa notranjepolitična vpra- v brzojavni centrali sv. Silvestra. Prihiteli sanja. Priznavajo odkrito nacionalistični krogi, so na lice mesta cgnjegasci, ki so omejili ( da je nastopila državna kriza. Veleugleden ogcnj. Brzojavni promet je bil le deloma za par ur prekinjen in je bil že v zgodnjih jutranjih urah popolnoma vzpostavljen. Poslednja poročila zatrjujejo, da se je razširil skoraj po vsej dvorani brzojavnih aparatov. Deloma je ostal rešen le oddelek Hugesov. Ob 3 je bil pogled na poštno palačo strašen. Vse poslopje je bilo zavilo v i 'ien ogenj, podirali so se tramovi in iiost je bila vedno večja, da jt>a\:. situacijo države po volitvah, kakor tudi a parlamentarnem programu. Glavna točka r.vtparavam ministrskega sveta pa je bilo sta-•iAčc vlade napram Radiću in njegovemu .zbro.-u, ki je sklican za dan 25. t. m. v Zagreb. tj>--dc tega zbora jc sklenjeno, da se Radiću dovoli popolna zborovalna svoboda, v okviru obstoječih in veljavnih zakonov, toda v nove:! cm slučaju ste ne bo dovolilo, da bi se na zboru raAnotrivala vprašanja, *ki so profesor državnega prava v glavnem radikalnem glasilu ^Samouprava* ^am konstatira, da so prinesle volitve krizo v državi in da so volilni rezultati velika nevarnost za državo. «Preporod» naglasa izrecno dejstvo, da so volitve katastrofa za jugoslovensko ideologijo. So pa tudi mnenja, da stojimo po končanih . volitvah na prelomu. Srbski narod na eni j bi raje videli, da bi se ti poslednji posvetili strani je jasno in odločno dokumentiral proti holj verski vzgoji ljudstva, kakor pa politične-Radiću glede državne oblike. Srbski narod je mu delovanju. V aprilu pojdejo radi iste za-—-----1- « « deve v Rim čehoslovaski nadškofi in škofi. Madžarska lumraapa napram odškodnmsui. PRAGA, 23. Večnim obtožbam Madžarov proti trianonski mirovni pogodbi še je pridru- rovati državno edinstvo na način, ki si ga gotovo Radič ne želi. V privatnem razgovoru z vodilnimi radi kalnimi politiki je vaš dopisnik dobil zagotovilo, da so vsi radikalni krogi odločeni proti Radiću, če bi počel kako protidržavno akcijo, nastopiti z vso odločnostjo in resnostjo. Sklepi proti Radiću so povsem resni. Današnji Cicvaričev « Dnevnik* objavlja zanimivo stvar o nadaljnih ciljih Radićeve politike. Uredništvo Dnevnika» je baje dobilo avtentične informacije, da namerava Radič na konfercnci dne 25. t. m. v Zagrebu predlagati, da Radićevi poslanci ne odidejo v Belgrad v narodno skupščino, obenem namerava predložiti Ligi narodov posebno spomenico. Čas do prvega izrednega zasedanja novoizvoljene narodne skupščine namerava sedanja Pašićeva vlada uporabiti za to, da pripravi teren za vladno večino in da popolnoma razčisti razmerje z Radićem, Jasno je, da bo moral Pašić končno nastopiti: proti Radiću, če hoče varovati državno avtoriteto. V interesu državnega edinstva in države same pa je tudi, da mora sedaj biti rešeno hrvatsko vprašanje. Dr. Tnmbić m izvoljen BELGRAD, 23. Po sedanjih poročilih iz Splita je ugotovljeno, da pri skupščinskih volitvah dr. Trumbić ni bil izvoljen za narodnega poslanca. Na dr, Drinkovićevi listi sta v resnici izvoljena dr. Drinković kot nosilec liste in lcmet Mate Čeruga. Pričakujejo, da se slednji odreče svojemu mandatu in da bo tako kot njegov naslednik prišel v skupščino dr. Ante Trumbić. Ta pa še ni gotovo, ker se Mate Čeruga odločno temu brani. Sporazum z Bolgaru definitiven BELGRAD, 23. Pooblaščeni minister Ljuba Nešič je izjavil, da so pogajanja v Nisu med jugostovensko in bolgarsko delegacijo zaključena. Pogajanja so imela popoln uspeh. Dosežen je sporazum glede skupne akcije proti makedonskim komita-škim organizacijam. V petek, dne 23. t. m. se podpiše zadevna sporazumna pogodba v Belgradu. Likvidacija pokrajinskih namestništev. BELGRAD, 23. Na seji ministrskega sveta je bila tudi razprava o izvršitvi zakona glede administrativne razdelitve države. Ministrski svet je sklenil, da se ukinete in likvidirate pokrajinski nanrestnišivi, in sicer v Splitu in Ljubljani. Glede pokrajinskega namestništva v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo pa je ministrski svet sklenil, da naj to namestništvo še nadal;e ostane v veljavi z ozirom na politično situacijo, ker se ima v prvi vrsti rešiti vprašanie sporazuma z Radićem, oziroma da se končno in odločno zavzame stališče vlade napram Radiću. O pokrajinskem namestništvu v Sarajevu razpravlja ministrski svet v prihodnjih dneh. Seja občinskega sveta ▼ Ljubljani LJUBLJANA, 23. Včeraj popoldne se je vršila prva redna seja dne 3. decembra izvoljenega občinskega sveta, v katerem ima- SLS skupno s socialistično stranko delovnega ljudstva 36, Zajednica 8, demokrati pa 5 obč. svetnikov. Zveza delovnega ljudstva je zasedla cen trum in levico, demokrati skrajno desnico, pred njimi Zajednica. Seji je prisostvoval kot zastopnik pokrajinske uprave vlad. svetnik Leon Graseili. _ Čehostovaška Papirnati denar v Čehoslevaški. PRAGA, 23. Iz najnovejšega poročila bančnega urada je razvidno, da je bilo v Čekoslo-vaški dne 15. marca 8544 miljonov papirnatega denarja v prometu, ki so kriti z 824 mi- ljonov zlatih rezerv in 505 miljonov kč v de- s[ovanski žive I j močno nadkriljuje nacio-vizah. Ta svota papirnatega denarja pred- . ;<> Kil As> nhvestiio stavlja najnižjo svoto, ki se je kedaj dosegla po ločitvi čehoslovaške od avstrijske valute. Čehoslovaikl kleriki in Vatikan. PRAGA, 23. Minister mons. Šramek, načelnik čehoslovaške ljudske stranke je odpotoval v Rim, kjer se bo pogajal z Vatikanom o pripustitvi katoliških duhovnikov k poslanskim mandatom. Vatikanski krogi so načeloma proti pasivni volilni pravici duhovnikov, ker Rusija Proces proti nadškofu in 15 duhovnikom v Petrogradu PARIZ, 23. «New York Heraldu^> brzo-javtjajo iz Moskve, da se je včeraj pričel proces proti katoliškemu nadškofu Čep-laku in 15 duhovnikom v trudeči delavski zbornici. Proces bo traja! skozi ves velikonočni teden. Ujetniki so bili prepeljani na sedež sodišča na kamjonih, zastraženi od vojakov z nasajenimi bajoneti. Med duhovniki je eden star komaj 18 let. in Emericha. Končno vsebuje gospedarske ukrepe državne vlade povodom vpada v ruhrsko kotlino. Mirno razpoloženje na zasedenem ozemlju — Nemčija pripravljena za pogajanja s Francijo? PARIZ, 23. Poročajo iz Diisseldorfa, da je položaj na vsem zasedenem ozemlju neizpremenjen. V okraju Mannheima vlada popoln mir in je bil izročen brzo-javni urad nemški upravi. LONDON, 23. Dopisnik «Daily Cro-nicle» poroča iz Berlina, da je dchil lord Dabernon nalog, da informira angleškega ministrskega predsednika o pogojih, pod katerimi bi Nemčija začela direktna po-jgajanja s Francijo in Belgijo o vprašanju proučevanje turškin predlogov dela neumorno pod predsedstvom lorda Curzona. Polkovnik Tlastiras je izjavil, da je Grčija pripravljena skleniti mir za vsako ceno. Londonski uradni krogi so zelo' optimistični. Pričakuje se skorajšnje sklicanje druge lausannske konference. Poletni čas t Angliji LONDON, 23. Poletno štetje ur se bo pričelo letos v Angliji 22. aprila in bo trajalo do 16. septembra. Nemiija Izjave nemškega kancelarja o francoski politiki — Nemčija ni prosila nikogar za posredovanje MUNCHEN, 23. Kancelair Cuno je imel na tukajšnjem magistratu govor, v katerem je ostro napadal francosko politiko nasilja v ruhrski kotlini. Trpimo, tako je dejal, pod bremeni versailieske mirovne pogodbe, ampak ne bomo odnehali, dokler ne bo pravica zmagiala nad krivico. Francija hoče uničiti Nemčijo, hoče ločiti ruhrsko kotlino in Ren od Nemčije. S tako Francijo so vsaka pogajanja nemogoča in proti njenim načrtom' se bo naše prebivalstvo, ki ječi sedaj pod kruto pestjo sovražnika, znalo vpreti kot en mož. Do mej svojih možnosti je Nemčija vedns pripravljena pogajati se z zavezniki, ampak hoče vse zahteve, ki presegajo te možnosti, najedločneje zavrniti. Govornik je končno zanikal vesti, da se je Nemčija obrnila do raznih vlad s prošnjo za posredovanje v ruhrski zadevi ter zaključil, da je edinost edino orožje nemškega, naroda preti poskusom razdelitve, pravica edino orožje proti nasiljem in svoboda oni cilj, ki ga bo Nemčija dosegla za vsako ceno. Bela knjiga o ruhrski zasedbi BERLIN, 23. Zunanje ministrstvo je predložilo poslanski zbornici drugo belo knjigo o napadu na ruhrsko kotlino. Knjiga se pobližje bavi s prihodom Francozov in Belgijcev na ruhrsko ozemlje, omenja zasedbo Offenburga, Appenwiera, Wesela vsako posre- Amerika odklanja definitivno dovanje. LONDON, 23. Brzojavljajo iz Washingtona, da se je ameriška vlada končno odločila, da ne bo posredovala pri rešitvi ruhrskega vpra-Šarija. V Washin|$onu prevladuje naziranje, da bi morala Nemčija nasloviti svoje predloge naravnost na reparacijsko komisijo. Španska Pred začetkom državljanske vojne na . Španskem PARIZ, 23. Po umoru predsednika ru,-dečih sindikatov v Barceloni je zavladalo po vsej deželi zelo napeto razpoloženje Obe stranki si stojita zelo sovražno na sproti. Zatrjuje se, da je nevarnost izbruha državljanske vojne zelo velika, ker se bi gibanje gotovo razširilo po vsej deželi. Glavni ravnatelj policije v Barceloni je bil odstavljen. Včeraj sta bila umorjena v Bar. celon? dva delavca. Zveza španskih žen za ruske katoliške duhovnike MADRID, 23. Zveza španskih žen sc jc obrnila na vlado z zahtevo, da se bi diplomatskim potom nastopilo pri sovjetski vladi v obrambo nadškofa in drugih ruskih katoliških duhovnikov, ki imajo biti v kratkem sojeni od sovjetskih sodišč. Turčija Nov generalni guverner v Carigradu ANGORA, 23. Na mesto Essad bega je bil imenovan Haldas beg za generalnega guvernerja v Carigradu. Avstrija Kroženje papirnatega denarja DUNAJ, 23. Glasom zadnjega obrač! ,na nove državne banke iznašajo zlate rezerve 1305 miljard papirnatih kron, ned-tem ko je v prometu 4196 miljard kr m v papirju. Iz tega sledi, da je 31 % pap.rna-tega denarja kritih z zlatem in je tako to kritje doseglo razmerje izza pred^ ojnih časov. DNEVNE VESTI Odgovor na interpelacijo posL Siangerja glede dogodkov v Bademi. Svo ječasno smo priobčili interpelacijo pesi. Stangerja glede dogodkov v Baderni, ki je gotovo še čitateljem v spominu. Odgovor, podpisan od državnega podtajnika Finzi-ja, glasi: «Dne 14. decembra t. 1. zvečer se je podalo pet poreških popolnoma neoboroženih fašistov v avtomobilu v Bademo, ker so bili iz Trsta obveščeni, da nekateri slovanski propagandisti izvršujejo v Istri živo propagando, da dosežejo združenje vseh Slovanov Julijske Benečije, tudi če bi Istra imela tvoriti pokrajino zase, in ker so bili nadalje obveščeni, da se je ta propaganda vTŠila posebno v okrožju Baderne, kjer za monarhijo, ostala plemena pa so za republikansko obliko. Kako premostiti načelna nasprotja med monarhijo in republiko, to je najbolj sporno in za nadaljni sporazum najbolj važno vprašanje. _ Dani sta Pašiću dve možnosti« prvič da izvrši nasilno operacijo, in drugič, če ta ne uspe, amputacijo države. Današnja «Pravda» odločno protestira proti temu političnemu na-z i ran ju. V Belgradu pa z veliko napetostjo pričakujejo Končnih sklepov Radićeve stranke o nadaljni politični taktiki. Z nekako nervoznostfc> gledajo vodilni politiki in tudi vlada sama na nedeljski zbor Radićeve stranke, ki fe sklican v Zagreb. Vlada prepušča Radiću popolno zborovalno svobodo, vendar se že sedaj ču-jejo glasovi, da bo vlada proti Radiću odločno in s trdo pestjo nastopila, če bi se na tem zboru manifestirali kaki protidržavni pojavi. Radikalci sami so sklenili, da store vse, kar ba moglo olajšati prihod Radića v Belgrad. V tem oziru je zelo značilen današnji članek v glavnem radikalnem glasilu ^Samoupravi» o akciji Stjepana Radića. Članek konstatira, da je edino Radićeva skupina, ki stoji čisto na negativnem stališču proti ustavi in državi .vf odlHva interesom državnega in narodnega j in da moramo s tem dejstvom računati. Raču- j nati moramo z dvema možnostima: če se Ra-Sef ie prisostvoval tudi minister vojne in dićeva politična akcija usmeri v okviru ustave cm.vriu-/*ce ,ki je dobil glede Radićeve konte- j in obstoječih zakonov, tedaj lahko računamo, Ida ~ j \ ZuiJrebu oosehna na vod U a. mora imsf: R^d'ć veJ nalnega; njihov namen je bil, da obvestijo poveljnika postaje kr. orožnikov o tem, kar se dogaja. Ko so dospeli, so se podali ž njim spremljani od orožnikov na sedež Hrvatskega gospodarskega društva, kjer se je vršilo zborovanje najbolj zagrizenih slovanskih demačih voditeljev z navzočnostjo enega popagandista iz Trsta in drugega iz Pule. Potrkali so na glavna vrata, Ki so bila zaprta, in ko niso dobili ed£o vora, so se podali za poslopje, da vidijo, če se nahaja v notranjosti kaka eseba. Ko so našli odprta postranska vrata, ki vodijo na polje, so omenjeni fašisti vstopili z o-rožniki in so dognali, da je bilo poslopje par trenutkov prej v hitrici zapuščeno od zbranih oseb, ki so izginile podpirane od teme in prikladne oblike zemlje naokoli. Fašisti so se nato povrnili v Poreč, ne da bi povzročili kako škodo v prostorih zadruge in ne da bi kaj odnesli, kakor je to potrdil sam predsednik, ko je bil vprašan od orožniškega častnika, ki je vodil preiskavo. Orožniki pa so s svoje strani zasledovali begunce, posebno omenjena dva tujca, in to iz dveh razlogov: pred vsem, da ugotovijo njihov položaj, da najdejo vzrok njihovega sestanka in kakih sredstev so se evenhjelno posluževali za izvrševanje svoje propagande; v drugi vrsti, da jih ustavijo iz razlogov javne varnosti in da tako preprečijo, da bi eventuelno trpeli nasibtva se strani fašistov. Bili so tudi vstavljeni neki Peter Burič, goreč slovanski propagandist v Bademi, kateri je bil pridržan v zaporu, nadalje ob treh iste noči od 14 na 15 neki Tomaž Herak (v odgovoru: Cheriac), ki se je bil tudi udeležil omenjenega zi»ono»vanja in v katerega sta-inovaniu sta bila ndsfaaiena orooatfandfjst iz Trsta, Anton Iveša, in oni iz Pale, Ivan Stari, katera sta bila s Herakom odpeljana v orožniško vojašnico v Sv. LovreČu Pa-zenatičkem ter tam pridržana v zaporu. Orožniki niso izvršili nikakega nasiistva, da so prišli v Herakcvo stanovanje ter so se omejili na lo, da so ponovno trkali na vrata, dokler jim je bilo odprto; v omenjenem stanovanju sc; bile najdene zelo številne knjižice pisane v slovanščini, katere so bile zaplenjene. Pristojni komisar javne varnosti je, prečitavši poročilo, odredil, da se Herak in Burič pustita na svobodo ter da se Iveša in Stari prepeljeta k svojim pristojnim kvesturam v svrho nadaljne preiskave njihovega osebnega položaja v smislu čl. 85 zakona o javni var. nosti:*. Tako glasi cdgovor. Marsikak sličen odgovor smo že čitali in vsi vemo, kake problematične vrednosti je, sicer lepa inštitucija parlamentarnih vprašanj. Poslanec dobi iz Rima tisti odgovor, katerega bi dobil lahko naravnost iz Poreča. Pri vsej dobri vodji, katere centralnim oblastveni nikakor ne odrekamo, se ta oblast\a omejujejo na to, da kratkomalo prepišejo poročilo podrejenega urada ter ga predložijo radovednemu poslancu. Prava svrha vprašanja, kontrola poslovanja podrejenih uradov, je potisnjena v ozadje. Državno tajništvo v Rimu se ne bi bilo smelo zadovoljiti z gori navedenim c;dgovorom poreških oblastev, moralo bi biti bolj radovedno. Strašna beseda «prcpagandist >, ki se tolikokrat ponavlja v odgovoru, bi morala vendar vzbuditi vprašanje, v čem je obstojala ta «propaganda«, kaj so prav za prav hoteli «propagandisti» na svojem sestanku. In tedaj bi bilo državno tajništvo zvedelo, da se je dne 14. decembra 1922 vršil v Bademi le občni zbor gospodarskega društva, kateri ni samo po zakonu dovoljen, ampak celo po zakonu predpisan! Državno tajništvo oziroma minister bi bil lahko tudi vprašal, kakšne so bile tiste knjižice, ki so bile zaplenjene v He-rakovem stanovanju, in zvedel bi bil, da je šlo tu za šaljivo brošurico, izdano o priliki petdesetletnice Franine in Jurine te* za nekaj zvezkov nabožnega lista «Sveto Srce Isusovo*. Tedaj bi imel minister pri-< liko, da vidi, kakšne stvari se včasih dogajajo, in poskrbel bi bil, da se take stvari odpravijo. S tem bi bil tudi namen inter^ pelacije detsežen; kajti poslanci ne želijo! lepo soisanih odgovorov, ampak kontrolo,1 odpravo nedostatkov v javni upravi. In tedaj bi bil minister z lahkoto odgovoril tudi na vprašanje posl. Stangerja, na katero mu je sedaj ostal dolžan odgovor, vprašanje namreč: Kaj se je storilo aH se namerava storiti, da- se ščitijo svoboda, življenje in zdravje državljanov slovanskega plemena in njihovih naprav in da se končno odpravijo samovoljne aretacije? Tudi bi bilo moralo mmistiBlvo vprašati ba-dernske orožnike, kakšen zločin je pre-Ivezna želja Slovanov, da ostanejo združeni v eni pokrajini, ko se vendar ta želja po eni sami pokrajini ravno v zadnjih lednih tako široko razpravlja v tržaških listih; vprašati bi tudi moralo, kje stoji predpis, da Grgan javne varnosti aretira in zapre človeka, katerega hoče ščititi proti nasilslvom fašistov, ki so, kakor odgovor sam pravi, mirno cdšli v Poreč. Promocija. Dne 17. t. m. je bil promoviran na stareslavni univerzi v Pragi g. Ante Deprato, rodem iz Marčane v Istri, na čast dektorja medicine. Čestitamo! Nameni Radićcvi. Poročevalec dunajske -Ncue Freie Presse je imel razgovor z Radićem. Ta je naglašal, da bo njegova stranka za radikalno najmočnejša v skupščini. Rekel jef da bo skušal ustanoviti brvatsko-sloven-sko-nemški blok, ki naj bi pritegnil k sebi šc druge manjše skupine. Izključen da ni tudi kak sporazum z demokrati. Zahteval bo av-lonojzujc Hrvatske. Če bi se mu to ne posre- ] čilo, bo moral nadaljevati z abstineneno politiko. — Ako so Radičeve izjave tečrio in pravilno podane, bi bil to preokret, ki bi ga morali le z zadoščenjem pozdravljati. Saj to ravno je bila njegova najhujša zmota, da ni hotel! iti v Belgrad in priznati države. Tej nesrečni politiki hoče dati slovo in se boriti za svoj' program, kakor ga je označil v razgovoru s poročevalcem dunajskega lista. A ta program tie bi bil več »republika^, marveč avtonomija.-Ta pot ne bi bila samo pravilna, ampak tudi edina, ki bi bila koristna za državo in nien hrvatski del. Če so — ponavljamo — navedbe, v «Neue Freie Presse» točne, hoče Radič pri- ; znati državo in aktivno sodelovati za njeno notranjo uredbo. To bi bil vsekako velik odlo-j čilen korak za ozdravljenje. Pri tem naj nas j ne moti dejstvo, da je Radič vse do zadnjega obeial svojim volilcem — republiko in da soj ti tudi trdno verjeli v ta prihodnH obljubljeni ■ raj. Kolikor poznamo te Radičeve mase, smemo biti uverjeni, da mu ne bodo delale j nikakih sitnosti, marveč sc bodo pokorile nje- j govi avtoriteti, kakor so se doslej in mu bodo j gotovo sledile tudi na novih poteh. Bližnji; dnevi utegnejo prinesti važne vesti o ukrepih! v Radičevem taboru. Odprava zaščite najemnikov. S kraljevimi dekretom od 8. januarja 1923, je bila v starih pokrajinah naše države odpravljena zaščita najemnikov- Z dekretom od 4, marca pa je ta odredba raztegnjena tudi na nove pokrajine. Opetovano smo že naglašali, da je odprava zaščite najemnikov velikega pomena v gospodarskem in socialnem pogledu. Res je sicer, da ta zaščita ni povsem odpravljena, ker bodo poslovale najemninske komisije, ki bodo sodile o utokih proti povišku najemnin. Na drugi j Strani pa je znana resnica, da za posledice kakega zakona ali naredbe ni odločilna samo mrtva črka vsebine, marveč v posebni miri tudi način, kakor ga izvaja naredba. Ko je vlada izdala svojo naredbo, je nastavila na hišne posestnike resno svarilo, naj ne zlorabljajo sredstev in možnosti, ki jih jim daje naredba, ker bi vsako zlorabljanje povzročilo težke gospodarske in socialne škode in nevarnosti. Iz pomanjkanja stanovanj je postal zanje monopol, ki ga pa ne smejo brezobzirno izkoriščati na škodo najemnikov. Zmerni naj bodo v svojih zahtevah, da se kolikor le možno ublažijo ostrine odprave zaščite najemnikov. Ta problem pa ni samo socialen in gospodarski, ampak tudi psihološki. Znano je, da je v času zaščite najemnikov prihajajo često do osirih nesoglasij med gospodarji in najemniki. In priznano bodi iudi, da je bilo slučajev, ko so najemniki neupravičeno izrabljali to zaščito, tako da se ni čuditi, če so gospodarji zahtevali odpravo zaščite. Nikakor /ih pa to dejstvo ne upravičuje, da bi oni pretirano izkoriščali najemninsko razmerje, ki fim ga je ustvarila nova uredba. Na drugi strani pa naj se tudi najemniki ne vznemirjajo preveč, ker tudi oni niso ostali brez vsake zaščite. Najbolje bo, če sc organizacije najemnikov — kakor se je že zgodilo po nekaterih krajih — prijateljski dogovorijo med seboj za smernico, ki bo kolikor h možno zadovoljiva za obe strani. Če se uveljavi duh zmernosti in pravega razumevanja na obeh straneh, je opravičena nada, da odprava zaščite ne bo imela take hudih posledic, kakor se je zdelo s noče tka. Zborovanje Državnega učfoženja vojnih jetikavcev, goriški oddelek, V torek, dne 27. t. m. cb 11. uri se bo vršil v društvenih pri storili v ul. Mazzini 7 izredni cbčni zbor goriškega cddelka Državnega udruženja vojnih jetikavcev s sledečim dnevnim redom: 1.) Imenovanje delegata za iretji državni kongres. 2.) Slučajnosti. Članom se toplo priporoča, da se zborovanja udeleže. Udeležiio se ga lahko tudi prizadete ocebe, ki niso člani. Tržaško kolesarsko e zadnji, kateremu bi hotela biti obvezna. Toda naj bo! Za Lauro, mislim, da bi še vse kaj drugega izvršila. Dne 2. decembra. — Če prebiram zadnje liste dnevnika, tedaj moram ugotoviti, da govorim o gospodu Persivalu vedno v nespoštljivem tonu. Kot so se pa sedaj reči obrnile, moram se oprostiti tega predsodka. Sama s seboj si nisem na jasnem glede svojih čustev. Eno pa roi je popolnoma jasno: da je zdaj več kot nikoli poprej moja dolžnost, da ne delam krivice gospodu Persivalu z neutemeljenim sumničenjem. Če mi je prešlo že v navado, da pišem o njem v slabi luii, tedaj se hočem in se moram tega odvaditi; tudi če bi imela za-preti svoj dnevnik do poročnega dne! Dne 16. decembra. — Preteklo je celih štirinajst dni, odkar nisem odprla svojega dnevnika. Pustila sem _ svoje zapiske toliko časa nedotaknjene, da se povrnem k njim z boFšim mnen:em in brez predsodkov o gospodu Pcrcivalu, ki ga pričakujemo za ju-trajšnji dan. Dne 17. decembra. — Gospod Percival ie danes nrissel m zdi se mi, da te ie nekoliko shujšal. Na obrazu sem mu brala skrb, četudi je govoril in se smejal, kakor človek, ki je najboljšega razpoloženja. Prinesel je Lauri nekaj resnično lepih dragocenosti v dar, katere je prijazno in s samo-zatajevanjem sprejela. Edini znak njenega resničnega notranjega razpoloženja in njene notranje borbe, sem opazila, ko je dala razumeti, da ji je mučno, ako se jo pusti samo. Z obotavljanjem je šla v svojo sobo. Ko sem danes po zajtrku sla v svojo sobo, da se odpravim za izprehod, je želela spremljati me. Tudi pred kosilom je odprla vrata, ki ločijo njeoo sobo od moje, tako, da sva se lahko pogovarjali, med opravljanjem najine toalete. Ne pusti me nikoli same, daj mi priložnosti, da bom vedno v družbi in ne pusti mi časa za razmištjevanje, to te prosim Marijana, je rekla Laura. rdečici njenih lic in po mrzličnem sijaju njenih oči, je sklepal na povratek njene lepote in zadovoljstva. Pri obedu je gdvorila s tako ponarejeno veselostjo in brezekrbnostjo, da sem si na tihem želela prekiniti jo, da umolkne, in odvesti jo proč odtod. Gospod Percival je bel neizrečeno vesel in presenečen. Skrb, ki sem mu jo opazila na obrazu, pri njegovem prihodu, je popolnoma izginila in še meni se je zdel naimanj deset let mltiftž, kot je bil v resnici« V Drežnžci sta postala 23tetni Josip Knnjc in njegova mati žrtev neeksplodiranega naboja, Pri Sv, Luciji je prišel vsled naravnost nerazumljive neprevidnosti vojakov cb življenje posestnik Štefan Rov-šček iz M odreja. V strugi Idrijce med postajo in Sv, Lucijo so vojaki razstreljevali granate in po vsaki eksploziji so leteli daleč naokoli drobci granat in kamenja. Ob eni taki prifiki je zadel Rovščeka, ki je bil skoraj pol kilometra oddaljen od. m&sta razstreljevanja, 10 kg težak kamen in mu je razbil lobanjo. Ob cesti, ki pelje v Cerovo, so našli truplo 251etne ženske. V tem slučaju gre najbrž za kak zločin, V prenočišču «Bolonja» v Gorici je hotela skleniti račune z življenjem 25letna Lucija Čast dlani iz Gradiške in se je v to s vrh o napila karbalne kisline, pa so ji še pravočasno izprali želodec. Število tatvin je tudi precejšnje, toda postale so že nekaj tako navadnega, da se ne izplača več o njih pisati. Kot smo že na kratko poročali, se je v noči od petka na soboto dogodil v Ročinju grozen umor. Zločinec, ki so ga menda že izsledili, je umoril posestnika Franca Krega u z udarcem sekire po glavi v kleti njegove hiše. Po izvršenem umoru je zli-kovec zavil svojo žrtev v žaJcelj ter jo je odnesel v gnojnici v nadi, da na ta način prikrije sledove groznega zločina. Pokojni Franc Kregau je slovel kot bogat človek in je živel sam v svojem stanovanju, vsled česar so prišli na sled zločinu šele v nedeljo zjutraj. O. S. O. Telovadno-športni odsek Gor. Slov. OoiJaid. ima v nedeljo, 25, marca 1923., ob 10,30. uri v društvenih prostorih v Trgovskem domu, I. nad., zborovanje za Gbnovitev telovadnega odseka in ustanovitev kolesarskega, motociklističnega in turistovskega pododseka. — Vabijo se vsi člani G. S. O. in nečlani Ljubitelji športa in telovadbe. — Načelnik. DAROVI V počeščenje spomina pok. Gregorja Povh iz Trsta in pok. Jožice Bizjak iz Vel. Repna, daruje Urška Štolfa L 50 za »Dijaško Matico >. Da se Gvido in Silve odkupita, ker sta brez dovoljenja izostala, darujeta L 15 «Dij, Matici . Oba zneska hrani upravništvo. Borzna oorožila. Valuta na tržaškem trgu. Trst, dne 23. marca 1923, flprskf krone avstrijske kron'S - . . če*kosIova£ke Krone • dinarji • * • • • • • le jI» t i • » •••• marite •••••••• dolarji 1 rancoskl franki . . . švicarski franki t . • angleški funti papirnati 0.4.5 0.0290 G0.60,-20.<*(X-9.75.--0.0975 20.30.— 134 50.— 375.—.— 95.«).- 0.55 0.0310 61.— 2120 10 25 0.1025 30.45 135.25 378.-95.90 POZOR I Krone, korale, zlato, platin m zobov« ie po najvišjih cenah plačuje edini frorialt Befleli Vita, via Madonnina 10, I, 3» Mali oglas MESARSKI pomočnik s koncesijo išče službe. Ponudbe pod *Poštenost» na upravništvo, 423 ŽENSKA trgovska moč išče mesta. Eventu-elno vstopi kot praktikant inja. Naslov pri upravnaštvn. 424 RADI SELITVE prodam posestvo na prometnem kraju, ob državni cesti. Obstoji iz hiše z dobro idoče mesarijo in gospodarskimi poslopji, iz njiv, travnikov in gozda. Pojasnila daje Franc Kovačič, A rehin pri Vojniku, Slovenija. 425 SLUŽKINJA, Zglasiti se v ulici srednje starosti, Fabio Severo 19, gostilna. se sprejme. 426 KUPUJEM železo in druge kovine po najvišjih cenah. Via Molino grande 16. 394 SOBO in kuhinjo iščeta zakonca brez otrok. Pojasnila Settefontane 33, trgovina, 417 OKOLIČANI! Trte cepljene se zadnjikrat oddajajo v soboto, dne 24. t. m. v Kojanu