m m n ijiioiiani, v ponfleljck, dne Z9 oKtobra 1906. im um Velja po pošti: za celo leto naprej K26-— za pol leta „ ,, 13 — i* Četrt leta „ „ 6 50 en meso« „ „ 2'20 V upravniSlvu: ya celo lilo naprej K ?(>• — za pol leta „ „ 10" — ct.-trt leta „ „ 5 — „ 170 za n en mesec ča poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo J' v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez --dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. (JrcdniSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: En:stop. petitvrsta (72 mrn): za enkrat . , . . 13 ll za dvakrat .... II „ za trikrat . . . 9 „ za ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna aarmondvrsti i 26 h. Pri večkratnem ol>-javljc-nju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelj« in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —L- Vsprejema naročnino, Inserale in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 138. Dud pogreba. Dve važni dejstvi sta pokazala pretekla dneva, ki sta splošnega pomena. Občni zbor »Akademije« je pokazal beračijo na duhu, na žepu in v volji liberalnega izobraženstva. Nekaj puhlic sc je spustilo v svet o kulturi, o delu za narod; a preden so sploh začeli, so že utrujeni do smrti. Kmalu sc nc bo treba za »Akademijo« več brigati, nego za Kunči-čevo kandidaturo. Svetijo ji že. Pri nas pa predavanja nedeljo za nedeljo; v zadnjih gorskih farah se zbira ukaželjna mladina, ki čita, se uči in dela, polna vneme, polna upov v svoje cilje. Društva žive in ž njimi se oploja naša moč. Sami smo. Ne magistrati. ne deželni zakladi, ne vlada šc ni dala za to obširno vzgojno delo nobenega groša. Sami delamo, sami plačujemo, — vse sami. Zato pa imamo pokazati uspehov brez dolgov in brez beračij. Druga važna novica jc pa z Vrhnike. Cham se za žive in mrtve trudi, da bi osnoval nekaj socialistiški stranki podobnega, seveda kot privesek našim liberalcem. Za splošne volitve bi radi imeli kaj volilcev. V Ljubljani ni nič. Na Narodovo firmo ne da naš ljubljanski delavec prav nič. Poizkusil je na Vrhniki. Sklical je shod na vabila, omejen na povabljene goste. Bilo je vabljenih 70; krog trideset jih je prišlo v varstvu štirih žan-darjev. In teh trideset se je izreklo proti Clia-niovem načrtu. Delavci so jasno pokazali, da so žc. kar so: ali socialni demokratje ali krščanski socialci in da za tretjo stranko med njimi tudi na Vrhniki ui prostora. Delavska organizacija na neodvisnem protisocialistiškem temelju pa raste pri nas. Vedno več je neodvisnih strokovnih društev; vedno več izobraženih, zavednih delavcev \ boju za pravično reč. Imajo shode, posredujejo, bijejo boje, če je treba. Glavna stvar jc pa: imajo veliko število članov in v blagajnah denar. Pokazalo se je tudi ob ti priliki, da edini dr. Tavčar prav umeva liberalno stranko, ko vedno in vedno ponavlja: Mi smo in ostanemo buržoazijska stranka in za to zadostuje »Narod«. Čemu shodi, čemu predavanja? Tam nas povsod nabijejo. Naša organizacija je naš list. Mož ima izkušnje, da je bedasto delati utopiške poizkuse, ki večinoma olajšujejo zlasti njegov žep dati liberalec neče rad — in ki se končavajo z blamažanii iu sramoto. Tega seveda ne bodo omejeni frazerji nikoli umevali. Zato bodo še vedno poizkušali prerajati liberalno stranko; na dolg bodo kupovali razno plemensko živino v tem oziru, ki sc bo izkazala vedno in povsod jalova. Trije nagrobni kamni žc stoje: neodvisni kmečki stranki, kulturonosni »Akademiji« iu narodnemu socializmu. Zadnjima dvema so iili postavili včeraj. Akademija. Preleni . . . Dr. Novak. Z velikim pomponi se je pred dvema letoma ustanovila Akademija, ki naj bi razširjala misli in nazore »mladih« pod imenitno krinko »kulturnega dela«. Bili so to visokoleteči cilji. A glej, preteklo jc dvoje let in uspeh je — ničla. Društvo je v sebi nosilo kal smrti, bilo ui nikake edinosti v načelih, kar se je najekla-tantnejše pokazalo pri občnem zboru, ko sta trčila skupaj masarykovec dr. Lončar in »mladi« dr. Ravnihar. Napravil sc je kompromis, ki je omogočil obema strujama obstanek v društvu. In tudi na sobotnem občnem zboru je povdarjal tajnik dr. Lončar, da »Akademija« ni politično društvo, ampak združuje vse svobodomiselne elemente, kojih namen je »kulturno delo«. V resnici pisana družba! Stari grešnik liberalizem leži v zadnjih vzdihih, -— ta proces opazujemo lahko doma , hoteli so ga poživiti z močnim purfeljccni »Akademijo«, a zastonj. Podajamo poročilo: Dvorana hotela »Ilirija« se v soboto nikakor ni hotela napolniti in voditelji so s strahom vpraševali, češ, Bog ve, ali bo kaj ali ne.« Počasi so cepali posamezniki in približno do tri četrt na 9. uri se je nabralo vendar približno 25 do 30 udeležencev. Dr. Ravnihar otvori občni zbor, pozdravljajoč navzočnike, zlasti zastopnike ljubljanske »Čitalnice«, »Prosvete« in nekega na-brežinskega — — društva. Proglaša zbor sklepčnim in da besedo tajniku, ki prečita poročilo o delovanju društva v prošlem letu. Povdarja nepolitičnost društva, akoravno je njegov predsednik v izvršcvalnem odboru narodno napredne stranke. Članov je bilo okoli 40. »Akademiji« je pristopilo 12 društev. Predavanj je bilo 22, največ v Idriji, kjer se je posebno odlikoval profesorski zbor, v Tržiču itd. Vendar je v Idriji ravnatelj Bevk odstopil vse delo prof. Pircu. Poročevalec se ne izraža preveč povoljno o vnemi in požrtvovalnosti članov in inteligence sploh. Delo je zaostajalo tudi radi pomanjkanja gmotnih sredstev, tako da niti v Ljubljani ni moč ustanoviti obširnejše knjižnice. A vendar upa, da se prav gotovo to izvrši s podporo magistrata. Prebralo se jc največ leposlovnih knjig, znanstvenih skoro nič. — Poročilo se odobri. Nato poroča blagajnik. Gmotno stanje je nad vse neugodno. Pri »Mestni hranilnici« je dolga 900 kron. Društvo ima toliko premoženja, da znaša deficit še vedno 470 kron. Pritožuje se, ker člani neredno plačujejo. Na razna vprašanja odgovarja predsednik, da deficita »de-facto« ni, ker sta oba skioptikona gotovo toliko vredna, povedal pa ni, zakaj se nista vštela skioptikona v premoženje. Poročilo se vzame na znanje. Stari odbor dobi absolutorij. Preide sc na volitev novega odbora. Oddanih ie bilo 16 veljavnih glasovnic. Odbor je izvoljen po večini stari, vstopila sta nanovo profesor Grošelj in jurist Žerjav. Na vrsto pride izprememba pravil. Odbor predlaga, naj sc ta izpremene v tem zmislu, da se omogoči tudi društvom, da pristopijo »Akademiji« kot redni člani. Namen predlogu jc, da oživi stare zaspale čitalnice in pritegne k »kulturnemu delu« sploh vsa društva, ki imajo ta namen, zlasti zato, ker imajo nekatera mnogo knjig in tudi precej denarja. Na ta način bi si »Akademija« znatno opomogla. Se sprejme. Drugi predlog je, da sc zniža število odbornikov na 10. Povod temu je, da sc odpravijo iz odbora mandati, kojih posestniki samo »figurirajo«; treba je delavcev. Po dolgi dolgočasni debati se predlog sprejme. Tretji predlog je, da se zniža članarina rednim članom na 6 kron, izrednim pa zviša na 4 krone. Utemeljuje sc to s tem, da imajo redni člani, ki predavajo, itak velike stroške, ker dobe povrnjeno samo potnino in prenočišče. Za hrano in za knjige, ki iili potre-jejo za svoja predavanja in te so često drage pa morajo skrbeti sami. Nasprotno pa izredni člani, ki se ne čutijo sposobnih za javen nastop, lahko malo več žrtvujejo, ker 4 kronice nikogar ne bole, zlasti če se pobira poluletno. Po daljši debati, ki je pokazala izredno »požrtvovalnost« »Akademikov«, se navedeni predlog sprejme. Slede slučajnosti. Dr. Lončar predlaga, naj sc ventilira vprašanje o delu, kakšna naj bodo predavanja, posamezna ali cikliška. On jc za cikliška. Dr. Robida meni, da je s predavanji jako težko, ker ui nikakega reda. Sedaj ni lokala, drugič ne predavatelja, nato se predavanje odpove itd. Tudi sc s predavanji malo ali nič ne doseže, ker so preučenjaška; ne interesirajo ljudi, ker jih nc razumejo! Zato bi bilo treba ljudi preparirati že v šoli, ki pa je čisto zanič. Pa ne samo delavstvo pa kmetje so indolentni, tudi meščanstvo ni boljše, pred vsem učiteljstvo, ki ima najlepšo priložnost. Grošelj meni. da je »ponižanje ljudske psihe«, ako se trdi, da se ljudstvo ne interesira. Vzrok ni v ljudstvu, ampak v predavatelju, ki ne pozna ljudskih potreb, izbere naj se aktnelna tvarina, predavatelj naj stopi v intimno zvezo s poslušalci, pridobi naj si njih zaupanje. Debata se je vlekla na dolgo in na široko. Končni rezultat je bil ta, da so posamezna predavanja boljša, cikliška predavanja pa naj ne obravnavajo ene in iste snovi, ampak različne lahke predmete. Sproži se vprašanje o skioptiških slikah. Grošelj pravi, da jc ravnatelj »Uranie« njemu osebno izjavil, da jih posodi pod prav ugodnimi pogoji. Dr. Ravnihar meni, da je ravnateljstvo »Uranie« na njegovo pismeno intervencijo odbilo prošnjo. da pa sc bo še edenkrat obrnil nanj. G. Pustoslemšek izjavi, da meni potovati v Belgrad in Sofijo, in tam predavati o politiški, kulturni in literarni zgodovini slov. naroda in da bi mu dobro služile take slike. Besedo prevzame g. dr. Novak, ki meni, da bodo vsi lepi sklepi, ki so jih sklenili ničevi, ako ne bodemo resnično delali. Uspehov ni, ker smo bili preleni, preindolentni za cilje, ki smo jih sami postavili. Uspehov tudi ne bo, ako bomo še nadalje lenobo pasli. Ni ravno veselo za »mlade« to poročilo, kajti jasna slika je njih onemoglosti in ne daje prav nikake garancije, da prodro njih ideje. V najkrasnejšo luč postavlja njih požrtvovalnost, ki se vedno neha. ko treba šteti. Liberalni shod po S 2. ua Vrhniki. V r h n i k a, 29. oktobra. Znano ie, kako žalostno je »dohtar« Cham nedavno pogorel s svojim shodom na Vrhniki. Imel pa jc Cham potem še en shod po § 2., ki jc pa tudi prav žalostno končal Chamovo mogočnost. Manjkalo je namreč ljudi za shod. Za včeraj pa je Cham sklical nov shod na Vrhniko. Znano pa mu je vendar dobro, da so tla na Vrhniki zanj mnogo prevroča in dohtar Cham je tudi jako skrben za svojo kožo. Sklical jc shod po § 2. in neki vrhniški brivec, ki tudi klerikalni denar rad sprejema in sc ga ne sramuje, je povabil na shod 70 oseb. Cham je prišel na Vrhniko, ž njim pa tudi pojačenje domačih orožnikov. V senci bajonetov je potem dohter Cham »zboroval« in mlatil puhlo slamo o ustanovitvi »naprednega« izobraževalnega društva. Toda glej ga zlomka! Bajoneti niso potolažili Chamovcga strahu. Ko so namreč prihajali od onega brivca povabljeni kmetje, zdelo se mu je„ da gleda vsakdo nanj z velikanskim žrelom »klerikalnega zmaja«, katerega se Cham najbolj boji. Zato je pa v tem strahu tudi vsakega kmeta zapodil. Pred vrati hotela na »Pošti« se je nabralo mnogo ljudi, ki so hoteli kar udreti v zboro-valni prostor, le razsodnosti naših ljudi se ima Cham zahvaliti, da je s svojim 20 zborovalci končal zborovanje in da so odšli vsi zdravi domov. Severno žpTeznlce podržnir lienn. D u n a j, 27. oktobra. Sinoči ob 10. uri jc poslanska zbornica mej živahnim odobravanjem tudi v tretjem branju skoraj soglasno odobrila načrt zakona, s katerim se podržavi Severna železnica. Poročevalec Š u k I j c je mogel v svojem sklepnem govoru naglašati z zadovoljstvom, da sc jc število protivnikov v teku obravnav v odseku iu zbornici znatno znižalo. Izprva je kazalo, da zakon sploh ne dobi večine. Sedaj pa so celi) nekateri levičarji odločno zagovarjali podržavljenje, osobito dr. Pa t ta i in celo glavni protigovornik < i ii n t h c r. Nemški levičarji so sc proti vili podržavljenju Severne železnice iz n a r o d n i h ozi-rov, boječ se, da vlada izpodrine nemške uradnike in uslužbence. Te pomisleke pa jim je razpršil žel. minister dr. pl .Derschatta, ki je z vso odločnostjo zagovarjal načrt zakona. Pač pa ne moremo taiiti, kar naglaša tudi dvorni svetnik Šiikljc v svojem poročilu, da država predrago odkupi železnico od delniške družbe. Za to pa ni odgovoren parlament, marveč prejšnje vlade, oziroma državna /e-žcleznična uprava, ki je le površno izvrševala svoje nadzorstvo. Vlada ie bila vesela, da ie dobivala polovico čistega dobička;, drugo skrb jc prepustila Taussigu in njegovi desni roki Jeitelcsu. Iu da znajo ti možje bolje računati, nego vlada, to je stara stvar. Severna železnica je donašala delničarjem lepe dohodke. Rotšildova družba je izžcniala davkoplačevalce. Ako je torej država hotela dobiti to železnico v roke, morala jo je dobro plačati. Država pa je morala dobiti to železnico v svojo last. Čirndalje bi odlašali, tem višja bi bila odškodnina. Glavni vzrok pa, ki govori /.a podržavljenje, je dejstvo, da so za-padne in vzhodne državne železnice brez neposredne zveze, ker jih deli in loči obsežno omrežje Severne železnice. Vsled tega tudi država ui mogla po svoji volji urejevati tarifne politike. In kai pomeni dobra, previdna tarifna politika, to vedo najbolje trgovci in industrijci, čuti pa tudi prebivalstvo sploh. Iu drugi nič manj važni razlog ie, da mora av strijska vlada dobiti \ roke močno orožje obrambe proti inažarski gospodarski politiki. Tudi dr. S t c i n \\ e u d e r, ki ie še najbolj stvarno grajal pogodbo podržavlienja, je moral priznati, da je podržavljenje Severne železnice nujno potrebno. Izpodtikal se je ob malenkostih, katerih nihče ne taji. A tisti, ki bi se morali zagovarjati, ne sede več v zbornici na odgovornih mestih. Država jc sedaj nasproti Severni železnici kakor dolžnik nasproti upniku. Troje je mogoče: Kratka sprava z neusmiljenim upnikom, dolga pravda ali pa nov dolg pri upniku. Navadna človeška pamet pa pravi, da je boljša kratka sprava kakor dolga pravda. Torej račun in plačilo! Iu to predlagata vlada in večina odsekova. Temu predlogu je pritrdila tudi zbornica. Proti so glasovali le nekateri Vsenemci in soc. demokratje. Ostali nemški protivniki so jo odkurili iz zbornice. Soglasno so bile tudi sprejete razne resolucije, ki poživljajo vlado, da takoj izdela in predloži načrt zakona o podržavljenju železnic, da sc med drugim podržavi tudi J u ž n a železnica iu da država odkupi od delničarjev Severne železnice tudi premogove jame. CESAR V BUDIMPEŠTO. Cesar se poda 18. novembra v Budimpešto. Delegacija bo zborovala 26. novembra. NOVI MINISTER ZA DEŽELNO BRAMBO. Cesar je imenoval poveljnika 9. kora v Jožefovcm, feldcajgmojstra Julija Latscherja za ministra za deželno hrambo. KAJ VSE VSENEMCI INTERPEl.lRAJO. Vsenemci vložc interpelacijo, naj sc našega cesarja spoštljivo prosi, da izroči krono in žezlo svete rimske države, ki je 1. 1806, pretekla biti, nemškemu cesarju iu nemškemu zveznemu svetu, kateremu te dragocenosti sedaj pravzaprav pripadata. Te »klcitioclije« so sedaj spravljene na dunajskem dvoru. IZVRŠEVALNI ODBOR MLADOČEŠKE STRANKE O KRAMAREV1 TAKTIKI. Izvršcvalni odbor mladočeške stranke je pod predsedstvom dr. Skardc izjavil, da jc mladočeški državnozborski klub bil z ozirom na važnost volilne reforme in interese češkega naroda primoran glasovati za Gessmannov kompromisni predlog v volilnem odseku. ZAKON O ZAVAROVANJU PRIVATNIH URADNIKOV V GOSPOSKI ZBORNICI. Komisija gosposke zbornice, ki je proučevala zakon o zavarovanju privatnih uradnikov, ga jc sklenila gosposki zbornici predložiti tako, kakor ga je sklenila poslanska zbornica. Med poslansko in gosposko zbornico, ki je prvi zakon že enkrat vrnila nekoliko izpretnenjen, vlada sedaj glede zakona le ena diferenca: poslanska zbornica vstraja na stališču, da bodi minimalna meja plače, ki daje pravico do zavarovanja, 6(10 K. dočim se je gosposka zbornica izrekla za 900 K. Sedaj pa se bo tudi gosposka zbornica na predlog komisije odločila za 60(1 K. IZPREMEMBE PRI VOJAŠKEM ADJUST1-RANJU. Vojno ministrstvo je izdalo malo službeno povelje, ki določa več izprememb pri vojaški obleki in adjustiranju. Odslej smejo tudi gažisti nositi havclok in semtertja posebno šotorsko čepico. V vrsti odslej smejo nositi vojaki in častniki ščipalnik. Častniki smejo tudi nositi temnorjavc rokavice, pre-vezne in lakaste črevlje, galoše in s kožuho-viuo opremljene plašče. Častniki dobijo črne obleke z dvema vrstama gumbov. V službi bodo odslej straže pozimi vedno v čepici, mesto v čaki, poleti pa z belimi hlačami. OGRSKE RAZMERE V AVSTRIJSKI ZBORNICI. V torek vložijo mnogi poslanci v avstrijski zbornici nujni predlog, ki poživlja vlado, naj objavi besedilo pogodbe, ki jo je aprila meseca sklenila / ogrsko koalicijo. Obenem bodo povzročili debato o vzrokih zakaj sta odstopila Pitreicli in Golucho\vski. Vobče pa se je sedai ua Ogrskem nekoliko zjasnilo. Novi vojni minister je namreč izjavil, da so budiinpeštanski listi izvajali iz njegovih izjav napačne sklepe, vrlitega pa gre minister sani v Budimpešto, da stvar razjasni. Novi vojni minister Sclionaich ie izpočetka nameraval oditi že 28. t. ni. \ Budimpešto, sedai pa je svoje potovanje preložil ua poznejši čas. samo zato. da se razburjenje ua Ogrskem poleže in ne bi kdo mislil, da se mu tako mudi / vojaškimi zahtevami. Siccr pa so tudi vojaški krogi prepričani, da bodo morale vojaške potrebščine z dnevnega reda, ako nočejo izzvati nove in nevarne krize. Celo vladni list »Orszag« izjavlja,, da bodo na Ogrskem v slučaju, da se Schonaich kapricira na zv išanje rekrutov, spravili na dan celo vojaško vprašanje in ogrski poveljcvalni jezik.. »Bu- dapcsti Hirlap« poroča, da je Pitreich nameraval Ogrom dovoliti ogrski polkovnl jezik, uvedbo nove cesarske pesmi in ogrske vo-jaške zastave. Demisijoniral pa je po zatrdilu tega lista zato, ker je moral armadi prepovedati oficielno in korporativno udeležitev pri Rakoczyjevih siavnostih in ker ni Ogrom iz-posloval ogrskega polkovnega jezika. SLOVENCI PROTI TRGOVINSKEMU MINISTRU DR. FORTU? Slovenski poslanci nameravajo akcijo proti trgovinskemu ministru dr. Fortu, ker na slovenskih poštnih uradih namešča Nemce. Tako poroča neki češki agrarni list. List pravi, da bodo štajerski slovenski poslanci to stvar spravili v razgovor v klubu. RAKOCZVJEVE SLAVNOSTI. — SRBSKA DEPUTACIJA ODKLONJENA. — VELIKA PANIKA NA SZEGEDINSKEM KOLODVORU. Srbska deputacija, 220 Srbov pod vodstvom predsednika srbskega novinarskega društva Marinkoviča in 20 članov skupščine je došla v Orsovo, da sc udeleži Rakoczyjeve slavnosti. Na produ jiii vozovi niso čakali in morali so do kolodvora peš. Tu pa jim je državni tajnik Szeternyi dejal, da jih ne more uvrstiti med oficijelne udeležence, ker bi bili morali potem ministerstvu za zunanje zadeve naznaniti svoj prihod in obenem priložiti govor, ki so ga nameravali govoriti. Nato jc srbska deputacija molče položila na Rakoczy-jevo krsto venec z napisom: »Rakoczyju in njegovim slavnim drugom, ki so se borili proti tlačiteljem svobode«. Ogrska \ lada je hotela zabraniti demonstracijo proti Dunaju. Deputacija ie nato odšla in naročila Jokoviču, naj položi drugi venec na Rakoczyjevo krsto v Kašavi in če tega ne bo mogel, naj venec prinese nazaj v Belgrad, kjer ga bodo shranili v narodnem muzeju. V Delnicah so hrvaški dijaki demonstrirali proti deputaciji, ki se je pripeljala iz Reke k Rakoczyjevim slavno-stim. Dijaki so vpili: »Doli z Ogrsko! Doli z Rakoczyjem!«—V Szegedinu je bila na kolodvoru ob priliki prenosa Rakoczyjevih ostankov velika panika. Na peronu jc bilo zbranih nad 30.000 ljudi, ki so čakaii slavnostnega \ laka. Red je vzdržavalo 300 policajev. Ko je došel vlak, je nastala taka gnječa, da so 15 oseb težko ranili, drugim pa obleko strgali s teles. Ministri niso mogli zapustiti vlaka, da sc podajo na peron. Tudi župan ni mogel vsled strašnega vpitja govoriti. Slavnost se seveda ni mogla vršiti in vlak je odrinil proti Budimpešti. V Budimpešti se jc slavnost vršila z izvanredno slovesnostjo. Zvonili so zvonovi vseh cerkva, pred Štefanovo katedralo pa so gospe s cvetlicami posule krsto Jelene Zrinske, matere Rakoczyjeve. Izpre-vod je vodil državni tajnik grof Hadik. V iz-prevodu so paži nosili šlem, grb, palaš in ostroge Rakoczyjev ter njegov red španskega flisa. Pred krsto jc stopala katoliška duhovščina. Krste Rakoczyjevo, hrabre matere, Hrvatice, Jelene Zrinske in sina Jožefa je vleklo po šest belih konj. Pred krsto Emerika Tokolyja je stopala protestantska duhovščina. Izprevod je bil sijajen dokaz ogrskega domoljubja. Na Rakoczyjevi krsti je bila položena njegova krona in poveljevalna palica. Slovesno črno mašo je bral nadškof Samassa. Krste so vse obsute z venci. NEMŠKE VOJAŠKE PRIPRAVE. Nemška vojna uprava bo od državnega zbora zahtevala 150 milijonov mark za preosnovo oboroženja pehote in topništva. Nemčija hoče prekositi dobro oboroženo francosko pehoto. BALKAN. V Draču so izbruhnili nemiri vsled pobiranja davkov od strani oblastev. — V Cetinju bodo kovali denarja za 25.000 kron in sicer niklast in bronast po 20, 10 in 2 pari. RUSIJA. Predrzni roparski napad v Peterburgu izvršen s pomočjo bomb. Ko ie voz državnega zaklada, na katerem je blagajnik Herman v spremstvu osmih orožnikov peljal 600.000 rubljev v državno zakladnico v Peterburgu, zavil mimo mostu Vozne-senjskega, so ga napadli roparji ter vrgli pod voz bombo. En kozak jc bil ubit. Blagajnik in nadzorniki so skočili z voza, roparji pa so jih sprejeli s streli iz samokresov. Mlad mož, najbrže dijak, se je vrgel na voz, vzel nekaj vrednostnih listov ter hotel pobegniti. Ko ga jc policija zasledovala, je vrgel bombo proti nji. Pri eksploziji sta bila dva zločinca ubita, trije orožniki pa lahko ranjeni. Tudi več drugih oseb je lahko ranjenih. Vojaštvo, ki je prišlo na lice mesta, jc po stari navadi streljalo vsevprek v množico in baje ubilo nekaj oseb. Ves Peterburg jc prestrašen. Obletnico o k t o b e r s k e g a manifesta nameravajo v južni in zahodni Rusiji »praznovati« s po-g rom i. DRUGA MIROVNA KONFERENCA V HAAGU. Druga mednarodna mirovna konferenca v Haagu se bo vršila v prvi polovici 1. 1907. KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM. Sedaj, ko je na krmilu Clemenceau, delajo zopet energične načrte. Ako versko družbe ne bodo do II. decembra sestavljene, sc bodo morali duhovniki podvreči društvenemu zakonu iz leta 1881. Morda se vlada odloči tudi za to, da odvzame francosko državljanstvo onim duhovnikom, ki se bodo pokorili kaki »inozemski oblasti« ali pa ne bodo priznavali novega zakona o ločitvi cerkve od države. Konečno bodo morali duhovniki služiti kot vojaki dve leti in ne samo eno, kot doslej. Vzlic tem energičnim sklepom pa poročajo drugi, da jc državni svet izjavil, da so take verske družbe, ki so se ustanovile brez duhovnikov, nepostavne iu da imajo le škofje pravico, določevati, ali so take verske družbe res katoliške ali ne. — lk>rd6ski nadškof Lecot je v škofijskem listu proglasil nekaj verskih družb, ki so se ustanovile v njegovi škofiji za shismatične. NEMŠKE VESTI O SRBIJI. Nemški listi poročajo, da je kralj Peter nepriljubljen, ker baje vsakdo vč, da je bil on zapleten v zaroto proti Obrenovičetn. Posebno nepriljubljen je pri preprostem ljudstvu prestolonaslednik Jurij. Srbi, da nameravajo posaditi na prestol nemškega princa. Stvar }e najbrž le nemška želja. Dnevne novice. Zasluženo priznanje. Z Dunaja nam poroča naš dopisnik: Kakor obširneje poročam na drugem mestu, je poslanska zbor-nica v petek zvečer odobrila načrt zakona, s katerim se podržavi Severna železnica. Da se je posrečila ta za vso državo velevažna akcija ima mnogo zaslug poslanec dvorni svetnik Š u k I j e , kije kot poročevalec prevzel ter sijajno izvršil jako težavno nalogo. V pododseku in odseku je poročevalec Šuklje z največjo spretnostjo in stvarnimi razlogi pobijal ugovore in pomisleke nemških levičarjev, ki so iz narodnih nagibov poizkušali zavleči nujno potrebno podržav-ljenje Severne železnice. Poljaki in Čehi pa so polagali največjo važnost na hitro rešitev tega perečega vprašanja. Poljaki so celo zapretili, da ne bode preje v odseku rešena volivna preosnova, dokler zbornica ne sklene podržavljenja Severne železnice. Gotovo je torej za nas Jugoslovane tudi velike politične važnosti, da je ravno slovenski poslanec tako spretno in uspešno zagovarjal stvar, ki je v početku bila jako dvomljiva. Zato je češki poslanec Maštalka vsled klubo-vega sklepa v petek zvečer koncem svojega govora poročevalcu Šukljetu izrekel v zbornici javno zahvalo za njegov veliki trud in požrtvovalnost. V imenu poljskega kluba se je dvornemu svetniku Šukljetu koncem razprave prisrčno zahvalil načelnik vitez Ab-rahamovicz z obljubo, da bodo tudi Poljaki radi podpirali jugoslovanske težnje glede železnic. • Javen shod. V Št. Lovrencu so se včeraj popoldne zbrali domala vsi gospodarji iz cele šentlovrenške fare in tudi nekaj iz sosednjih. šentviške in čateške; samo iz Velike Loke jih ni bilo kaj .Lep govor je bil. Govorila sta dr. Krek, ki je pojasnjeval kmečko vprašanje, in domači župnik, ki je govoril o pomenu mlekarstva. Ljudje so z zanimanjem poslušali in s svojimi razumnimi opazkami pokazali svojo razboritost in hvaležnost na to prireditev. Bil je shod, kakoršni naj bodo vsi: v poduk in bodrilo. V kratkem se osnuje mlekarska zadruga. Št. Lovrenc utegne postati zgled gospodarski organizaciji za dolenjsko plat. + Dolenjska živinoreja in vojno ministrstvo. Posredovanju državnega poslanca g. Frana P o v š e t a se je posrečilo, da se pripeljeta danes v Ljubljano dva zastopnika vojnega ministrstva, ki se je odločilo kupovati vsako leto konje za armado okolu Št. Jerneja ter se bodo vršili jutri tozadevni ogledi. Slovensko katoliško akademično društvo ,,Zarja" v Gradcu. Na prvem občnem zboru, dne 26. t. m. si je izvolilo slovensko katoliško akademično društvo .Zarja" v Gradcu sledeči odbor: Predsednik: stud. phil. Davorin Gorjanec. — Podpredsednik: stud. iur. Ivo Česnik. Tajnik: stud. iur. Fran Kovač.— Blagajnik: stud. iur. Fran Logar. — Knjižničar: stud. iur. Jernej Erman. Zopet uspeh krščansko-socialne organizacije. Zveza kršč.-socialncga tobačnega delavstva z Dunaja nam poroča sledeče : V četrtek dne 24. tega meseca je bila pri državnemu poslancu J Sturmu deputacija kršč.-soc. tobačnega delavstva — katera se je že pred več časom na njega obrnila, da posreduje za izboljšanje starostne preskrbe. Leta je izjavil , da je interpelira v tej zadevi finančnega ministra in dobil od njega zagotovilo, da jc rcgulacija starostne preskrbe tobačnega delavstva gotova stvar in da bode za delavstvo dokaj ugodna. No tedaj nastopili bodo pa gotovo rdeči bratci in na dolgo in široko razlagali, da je to sad njihovega truda, kljub temu, da niso storili zato ničesar in so izvedeli za akcijo šele sedaj, ko je uspeh že gotov. Pa pustimo jim to veselje, saj vemo da žive Ic od tujih uspehov, katere potem lažnjivo pripisujejo sebi. O razmerah v deželni hlaznici je ba v petek sklepal deželni odbor. Naše drezat' c je torei spravilo stvar nekoliko naprej. Po mestu se razširjajo o sklepih deželnega odbora najrazl.čnejše govorice. Obrnili smo se radi tega do pristašev naše stranke v dežel, odboru in izvedeli, da so sklepi še strogo tajni. Državni prispevek za vodovod v Radovljici Miaisterstvo je ravnokar dovolilo 40'f„ prispevka k skupnim stroškom vodovodne naprave v Radovliici. Vod vod bo občinsko podjetje. Dotična dela se ra/pišejo meseca novembra letos. — Vpokojen je na lastno prošnjo glavni davkar v Kamniku, g. Grundner. Naseli s^ stalno v Radovljici — Premeščen je g. Pavel L e v i č n i k, aspirant c. k. državne železnice v Kranju k železniškemu ravnateljstvu v Trst. — Upravno sodišče na Dunaju je priznalo 27. t. m. po daljši obravnavi g. nadučitelju Gašperinu namesto 80 odstotkov 84 odstotkov pokojnine. Novice iz Opatije. Poletnasezija je pri kraju in vkljub vsakdanji promenadni godbi v šetališčnem gaju, ciganski godbi pred vKvarnero« in italijanski družbi pevcev in godcev pred »Glacicr« ni več pravega življenja v Opatiji; vse je bolj tiho in mrtvo. Pač je še letos izvanredno mnogo tujih gostov tukaj, a vsi ti se malo zanimajo za vse veselice. Ti gostje si v resnici sedaj tukaj okrepčavajo zdravje. Dnevi so krasni, noči kot s kristali posuta zemlja, morske sapice tako ljubke, da bi človek vso noč presedel pri kipu blažene Device, ki razprostira roki na morje — ter občudoval to krasoto. Zaslovela je Opatija sedaj v ruski zemlji, kajti največ biva tu Rusov, Poljakov in — Dunajčanov — ljudje fini in zelo prijazni, — a vse gre z neko čudovito naglostjo — in dal Bog, da ne bi prišel s to — pravi »krah«. Da je bila letos dobra sezona, ne more sc oporekati, a kljub tej vse navprek toži, da je »slabo«. In ni čuda! Gosti, ki so prejšnje čase se zadovoljili tudi v malih vilah, oddaljenih od morja, dobč stan in hrano sedaj za isto ceno v vilah ob morju. — Nastali so namreč pravi »praskači oblakov«. Kam naj pridejo potem gostje na stan, ako eden sam tak »praskač« zamore sprejeti 400 do 600 oseb? Druge male vile se bodo morale spremeniti za privatna stanovanja, ako bodo hotele životariti. Resnično! Prave vojašnice so tu nastale! Ker sem žc omenil »praskačev oblakov«, omenim naj še nekaj o »praskačih papirja«. Tu Vam vse tiavprek agitira in agen-tira za vsakovrstne »Fiihrer-je, časopise iu »Musikprograme«. Človeku se že studi tako početje. Vsakdo bi hotel z oglasi toliko dobiti, da bi s temi živel brez skrbi. Omeniti mi je v prvi vrsti danes nekaj posebnega o tem. Tukajšnji kapelnik izdaja brezplačno in deli »Mu-sikprogram« za vsak teden posebej. V tem programu imate mnogo oglasov iz blažene Nemčije, kjer se tudi ta vspored tiska, a domačih, ozir. avstrijskih je toliko, kot belih vran. In še so ljudje, ki zahtevajo od tega »Prusseana« več slovanske glasbe. Mogoče bi to le tedaj bilo, ako bi dobil mož mnogo oglasov iz Rusije za čaj, iz Poljske za vodko in usnje, iz Češke za premog, iz Hrvatske za opanke, iz Srbije za prašiče itd. Dotlej pa po-slušajmo njegovo voljo! Ker se imenovani tako lepo zrcali s svojo podobo v vsakem programu, svetovali bi mu, da bi v prihodnje omislil za programe svojo sliko tako, da bi imel tudi oba pseta v naročji, kakor je imel vedno navado, ju po ulici nositi. — »Riviera Zeitung«! Kam je list izginil? Cuje se pač, da bode sedaj tiskan na Dunaju — za Dalmacijo. V Pulju se jc rodil (kajneda g. Krmpotič), v Reki so ga zibali, v Opatiji je dobil hrane, a na Dunaju ga bodo povili Dal-matinci za vedno. — Novo društvo »Požarna brani ba za Volosk o-O p a t i j o« se v kratkem tukaj ustanovi; kakor se čuje je mnogo članov priglašenih. — Imeli bomo z o petne volitve za občino Vepri-n a c — in konec morebiti hudi borbi za domačo zemljo — materin jezik! — Poslovodja tukajšnje tiskarne g. Fran Tavčar obhaja dne 11. prih. mescca srebrno poroko in 321ctnico kot tiskar. Prvo društvo katol. rokodel. pomočnikov v Novem mestu je poleg gg. dr. Marinkota in Krajca njegovo delo. 10 let bil jc član požarne brambe. V Ljubljani je bil med prvimi odborniki »Slovenskega planinskega društva«, bil je ustanovnik »Tiskarskega dobrodelnega društva«, ustanovnik »Penzijskega zaklada za vdove tiskarjev Kranjske«; tukaj je odbornik »Okrajne bolniške blagajne«, katero zastopa vedno v Trstu pri letnih zborovanjih. Tudi na polju knjigarstva se vidi njegovo delo: Dijaški koledar, »Abbazianer Almanach« in »Riviera-Ka-lender«. Kdo bi si mislil, da bode mož po toli izkušnjah in ljubezni do svoje domovine na obalih adrijanskega morja slavji v okrožju vseh sedmih otrok to slavlje! Akademično kočo v Koritnici jc pričel akademični češko - slovenski krožek graditi meseca septembra. Podjetnik Škvarca sc jc zavezal, da jo spravi še letos pod streho. Pot do nje pa jc uredil in nanovo označil vodnik Crnuta že avgusta meseca. Koča bo stala v višini 1350 m nad morjem, oziroma 700 m nad Logom, na kraju, zvanem »Pod jarčkom«. Po načrtu bo imela v pritličju dva, v podstrešju pa enega ali dva prostora. Pristop na Jalovec z bolške strani bo zelo olajšan; misliti bo mogoče tudi na novo zvezo z Mangartom, in nova, letos otvorjena slovenska pot iz Trente pod Jalovcem v Koritnico dobi trdno oporo, da se je bodo lahko lotili tudi zložnejši turisti. — Sestanek sodalltatls za dekanijo Žužemberk bo 12. novembra v Dobrničah. DrugI najvišji vrli Julskili planin, « iž, mora to mesto odslej odstopiti Su-plazu. Najnovejše (vojaško) merjenje jc cč dognalo nadmorsko višino Suhemu plazu (Skrlatici) z 2738 m, Montažu pa le z 2735 m, dočim sta merila doslej 2643 m, oziroma 2752 m. Podobne, skoraj neverjetne razlike so se pojavile tudi še pri nekaterih drugih vrhovih Julskili in Kamniških planin. O Grin-tavcu je itak znano, da je za okoli 9 m prenizko merjen. — 48 volov je utonilo v tržaškem zalivu. Voli so bili namenjeni za klavnico in so imeli biti prepeljani na barki iz tržaškega zaliva v sv. Sabo. Barka je bila priklenjena na mali parnik Glutin, pa se je odtrgala in ponoči v grdem vremenu in burji plula sama po zalivu. 48 volov je utonilo, trije pazniki pa so premočeni zaman čakali rešitve. Naposled jih je vendar rešil in sprejel na krov parnik »Pela-gosa«. — Zastrupil se je v Trstu brezposelni delavec Rudolf Pavlin. — Burja v Trstu je vrgla delavca Franca Dosia v ladjedelnici sv. Marka z nekega odra pet metrov globoko doli. Delavec je precej ranjen. — Na štlrimesečno ječo so obsodili v Korminu 13-lctnega Mario Torosa, ki je v prepiru ranil 17-letnega Antona Perina do smrti. — V Kropi in Kamnigorici, kjer je stara železniška, osobito žebljarska domača obrt, pospešuje že deset let to industrijo ondotna »žebljarska in železnoobrtna zadruga«, ki je štela lani 215 zadružnikov, ki so vložili v to podjetje čez 34.000 K deležev, in imela čez 1,600.000 K prometa. Kljub veliki domači konkurenci in denarnih stiskah, v katerih je bila, zadruga dobro napreduje in izdeluje kovane žreblje in verige vseli vrst, postelje za vojaščino, lastno patentirane brane itd. V obeh krajih je imela 300 delavcev. — Roparsko tolpo so prijeli v Oseku. Ta tolpa, kateri je načeloval neki L e s j a k, je oškodovala ljudi za 7.000 kron. — Legar v goriški okolici. V Kronbergu se razširja legar. Hčerka kmeta Makovca jc umrla, njena dva brata so težko bolna prenesli v bolnišnico. — Umrl je 26. t m. na Koroški Beli posestnik in gostilničar Franc Cop, bivši župan. — Vesti iz Amerike. V Steeltonu (Pa.) so napadli iu do smrti pretepli trije Angleži Miho Videtiča. Umrl je drugi dan v bolnišnici, a doma je bil iz Belčega vrha v župniji Dragatuš. — V Alleghcny (Pa.) je umrl Franc Kajzer, doma iz Mokronoga na Dolenjskem. — Bolniški postrežnik — tat. V goriški bolnišnici usmiljenih bratov je služil za postrežnika neki Franc Radanovič, okoli 30 let star, doma z Bizeljskega na Štajerskem. Ta Radanovič je ukradel g. K. Miteljaku, ki se jc zdravil v bolnišnici, prstan, uro in druge reči v vrednosti 300 K. Potem je pobegnil. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v korist je založila modna trgovina Engelbert Skušek v Ljubljani lične oklepe za mali format naših družabnih vžigalic. Praktičnost teh oklepov bode vsakdo takoj uvidel, ako jih rabi: Žepi namreč se obvarujejo, da bi se umazali. Slovenci, sezajte po teh oklepih ter si jih nabavite; zahtevajte pa tudi, da jih imej vsaka tobakarna na prodaj. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 27. oktobra 1906. Štajerske novice. š Ustanovitev slovenskega Sokola" v Gradcu. V soboto zvečer se je sešel v dvorani hotela „Schimmel" ustanovni shod graškega .Sl. Sokola". Potrebo tega društva so čutili slovenski tovariši v Gradcu že davno. Nekaj navdušenih telovadcev je telovadilo do sedaj v telovadnici češkega .Sokola", vendar so razne okolnosti silile k temu, da smo si Slovenci ustanovili lastnega Sokola. Pred vsem si je stekel zasluge, da se je ta želja uresničila pripravlj. odbor, njemu na čelu g. 1 r g o 1 i č. Zborovanje otvori jur. Irgolič in pozdravi vse navzoče. Prečita dnevni red in da najprej besedo g. J a n c u. Gospod Jane govori o pomenu Sokolstva in zlasti z ozirom na Gradec: „V rokah je moč, v srcu pogum, v mislih domovina. To je geslo na podlagi katerega je osnoval med Čehi Tyrš Češkega .Sokola". Danes je tudi slovenski .Sokol" močan, akademikov je pa le malo Sokolov. V Gradcu se je osnoval telovadski krožek Slovencev v področju češkega .Sokola". Tako do danes. Petnajst društev imamo tu Slovani, kjer delamo vsak zase. .Sokol", ki ga danes ustanavljamo pa naj bo skupno torišče, kjer bomo vsi Slovenci brez razlike političnega mišljenja urili telo in krepili ter na podlagi demo krati zma brez razlike med stanovi, delavec pole** akademika, krepili slovenski živelj v Gradcu. Tudi drugi Slovani so nam dobro došli". (Pritrjevanje.) — Nato jim razloži Irgolič. kake priprave so se ukrenile v svrho, da se ustanovi ..Sokol". Pri zaupnem shodu so se sestavila pravila in oddala namest-ništvu, ki jih je potrdilo. Govoricc. da se snuje le eno društvo, so neosnovane. Nato prečita tajnik priprav, odbora g. Černič pravila in tri brzojavke. Za sprejem se odloči kot vstopnina 1 K, mesečnina 1 K in pod-pornina (za podp. člane) najmanj 1 K. Nato se konstituira sledeči odbor: starosta: Baš Vekoslav, podst.: Irgolič Fran, načelnik: J»nc Ivan. Odborniki: tajnik: Černič, bla-g^nik: Pučnik, gospodar: Brezigar. Namestniki: Podobnik, Lah. Krek. Revizorja: Kra-| mer, Schaubach. Pri slučajnostih odgovarja g. Irgolič na vprašanje, kako je s telovadci pri Češkem »Sokolu", da se dosedaj s Čehi ni bilo mogoče pogoditi in da bo to storil novi odbor. Nato g. Jane povdarja pomen novega društva za nas graške Slovence, ker bodo nasprotja nehala in predlaga, da se v vsakem društvu izbere zaupnik, ki bi nabiral člane. š Hitro ozdravljena! Minoli teden sta privedla dva možaka staro ženico v ptujsko bolnišnico. Stara mamica se je z vsemi štirimi branila prestopili prag bolnišnice. Ko se je pa možema posrečilo, jo vendar spraviti v zavod, sta jo odkurila. Po bolezni vprašana ženica je povedala najprej, da je lačna. Ko so ji postregli z jedjo, je bila takoj zdrava in je pobegnila iz bolnišnice. š Mir v valovih Drave je iskal 68letni Valentin VVegscheider iz Maribora. Posodil je nekemu mariborskemu trgovcu 5000 K, o kojih je bil prepričan, da so zaradi slabega gmotnega stanja trgovca izgubljene. Postal je silno žalosten in je prijateljem rekel, da bo skočil v Dravo. To je v resnici storil dne 24. t. m. popoldne. Valovi so ga odnesli, ne da bi se truplo doslej našlo. Doma je zapustil Wegscheider dopis, v katerem pravi: »Pozdravim vas vse; oprostile mi ta korak. Podam se k počitku, — najdete me v Dravi!" š Porotna zasedanja leta 1907 se bodo glasom odredbe višjega deželnega sodišča v Gradcu vršila na Spodnjem Štajerskem sledeče: v Cel j u: prvo od 21. januarja, drugo od 22. aprila, tretje od 8. ju lija in četrto od 21. oktobra naprej; v Mariboru: prvo od 4. marca, drugo od 3 junija, tretje od 16. septembra in četrto od 2. decembra naprej. š Detomor zakonske žene. Ivana Cvetko iz Šmarja je bila poročena s starejšim kmetom. Imela je pa kljub temu ljubavno razmerje z nekim fantom. Posledica je bila, da je Cvetko spočela in porodila , a vse to zvesto svojemu možu prikrivala. Otroka je takoj po porodu zadavila in ga skrila na svi-slih v seno. Sosedom seveda ui ušla nosnost Ivane Cvetko ter sprememba na njej, čeravno je nečloveška mati šc na dan poroda pridno pomagala izkopavati krompir. Vsled javne govorice je orožništvo zvedelo za hudodelstvo in je morilko zaprlo. — To so sadovi odtujevanja ljudstva od vere po večni časnikarski gonji zoper duhovščino, spoved i. t. d. š Od pošte. Poštni in brzojavni ekspe-ditor Lovrenc Petovar v lvankovcih je dobil tamošnje ekspedijentsko mesto. š ..Štajerčev" urednik. V nemško-pro-testantovski „Marburgerci" se večkrat oglaša neki dopisnik,-ar". — Glavna naloga tega ,,-ar-a" je, hvaliti ptujskega »Štajerca" in pa pogrevati razne izmišljene obrekljive novosti iz farovžev. — Iz zanesljivega vira se nam poroča, da Marburgerčin „-ar-" ni nihče drugi kakor »Štajerčev" urednik K-ar-1 Linhart, ki se v »Marburgerci" sam hvali. — Lastna hvala, cena mala! š Vabilo na veselico kmetijskega bralnega društva v Šmartnein pri Slovenjgradcu dne 4. novembra 1906, v „Narodnem domu" v Slovenjgradcu. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina : sedeži po 80 vin.; stojišča po 40 vin. Spored: 1. Venček gorenjskih pesmi Mešan zbor. Fr. Kimovec. 2. Domovini. Mešan zbor. Jak. Aljaž. 3. Na bregu. Moški zbor. Jak. Aljaž. 4. Mlinar in njegova hči. Žaloigra v petih dejanjih. 5. Pogovor z domom. Mešan zbor. Dr. Vinko Krek. 6. Le pevaj ptičica. Mešan zbor. Hrabroslav Volarič. 7. Sijaj solnčice. Možki zbor. Fr. Ferjančič. Iz sodne službe. Višjesodni predsednik v Gradcu je imenoval sodna oficijala Andreja Frangeša in Franca R a d o n o-viča zemljiškima knjigovodjema v IX. či-novnem razredu, in sicer prvega k okrožnemu sodišču v Maribor, drugega pa k deželnemu sodišču v Celovec. Iz slovanskega sveta. sl Vsesokolski izlet v Prago sklicuje Svaz češke obče sokolske 28., 29. 30, junija in 1. julija I. 1907 v Prago. V Pragi se že zdaj pripravljajo za V .vsesokolski izlet. sl Število pregnancev v Sibirijo. Od 17. oktobra 1905 do l.septembral906 je bilo poslanih v Sibirijo administrativnim potom več nego 35.000 oseb. Prepovedano je izdajati 297 listov, 87 v glavnih mestih. sl Spominska plošča nazadnjaku. — Preteklo nedeljo so češki stenografi odkrili spominsko ploščo na rojstveni hiši župnika J. Gabe v Miškovicah pri Holešovu; Gaba je bil prvi razširjalec češke stenografije. Škoda, da svet takrat še ničesar ni vedel o naprednjakih! sl, Zopet Slovak obsojen. Slovaški odvetnik dr. Markovič jc bil te dni pri ni-transki sodniji obsojen radi motenja javnega miru (!) na 250 kron globe ali pa v slučaju nedobitnosti v primerno ječo. Dokazi obsodbe so zel6 klasični, zlasti originelno je uteme-ljenje visoke globe s tem, da je obsojenec bojda premožen človek, torej lahko plača. sl. Kip bolgarskega kneza v varnen-skem pristanišču uničen. Kakor bolgarski „Den" poroča, kip bolgarskega kneza, ki je postavljen v varnenski luki in je narejen iz brona, „da bi razbijal črnomorske valove, ka- kor se razbijajo sovragi dinastije", jc bil te dni od dozdaj neznanih zločiucev uničen. Uradi domnevajo, da so ta zločin storili Grki. Nobene vojaške pogodbe z Bolgarijo. Uradno dementirajo vse vesti, ki so jih širili belgrajski listi o vojaški konvenciji med Rumunijo in Bolgarijo. LjuDlJansKG novice. NOVO KORNO POVELJSTVO V LJUB-LJANI. »Poljska korespondenca« poroča, da bo armadni zbor v Przemyslu v drugi polovici leta 1908 prestavljen v Ljubljano. Vojaška uprava v Przemyslu se že pogaja s prevoznimi podjetji, ki bodo oskrbeli preselitev. lj Razpečevalec ponarejenih bankovcev po 20 K prijet. V petek zvečer sta prišla v Ljubljano dva razpečevalca ponarejenih bankovcev po 20 K in pričela svoj delokrog v Šentpeterskem predmestju. Oddala sta jed-nega v Cešnovarjevi gostilni v Kolodvorskih ulicah, o čemer je izvedela policija in obvestila nekatere gostilničarje. V soboto popoldne sta prišla neznanca v Babnikovo gostilno in plačala s falzifikatom. Ker se je Babnikovi zdel bankovec malo čuden, je poslala svojo služkinjo v Mencingerjevo filijalko nekaj kupit s pripomnjo, da je bankovec ponarejen. G. Mencinger je bankovec takoj spoznal in poslal svojega vajenca na Zaloško cesto, ki je o tem obvestil policijskega nadstražnika Ažmana. Ta je šel takoj v Babnikovo gostilno, kjer je dobil še enega tujca in ga preiskal. Našel jc pa pri njeni le pristen denar. Ko ga je hotel predstaviti uradu in ga peljal po Ce-gnarjevih ulicah, je Mencingerjev vajenec Ažmanu povedal, da je drugi neznanec na Brenčevem dvorišču. Ko sta prišla mimo, ju je oni na dvorišču zapazil in skočil v vrt g. dr. Šlajmcrja, nakar jc stekel tudi aretovanec. Ko je stražnik uvidel. da tega ne more več vieti, je skočil za onim v Šlajmerjev vrt in ga pripodil na Zaloško cesto, kjer je bil prijet in aretovan. Ko so aretovanca na straži natančno preiskali so našli pri njem 114 ponarejenih bankovcev po 20 K. Aretovanec pravi, da se piše Anton Maglica, da jc rojen 1878. leta v Gobah pri Voloskem in da stanuje v Trstu Via Pianino št. 3. Svojega tovariša prvotno ni hotel poznati, potem je pa povedal, da je Ivan Kosič in da stanuje tudi v Trstu v Via Fortina št. 3. Policija jc takoj sporazumno z orožništvom začela zasledovati pobeglega Kosiča, kateri je šel proti Štepanji vasi. kamor ga je tudi sledila. Kosič je bil ob pol 8. uri na kolodvoru v Škofcljci. kjer je tudi vprašal, kedaj pride vlak. Ni ga pa čakal in je rekel, da gre peš proti Uncu. Navedenec je okolu 30 let star, bolj velik, ima precej velike črne brke, nosi črno suknjo, črn klobuk. O tem so obveščena vsa oblastva in je upati, da pride tudi drugi razpečevalec kmalu pravici v roke. Ij »Zadružni dom« namerava postaviti v Ljubljani »Zadružna zveza«. li Vodovod na Rakovnik so pričeli danes graditi. lj Repertoire slovenskega gledališča. — Jutri, v t o r c k, sc igra prvič za par-aboneiite italijanska drama »Gioconda«. Glavni ulogi igrata ga. M. Taborska in g. nadrežišer V. T a b o r s k y. — V četrtek zvečer žaloigra »Mlinar in njegova hči«. — V soboto prvič ruska narodna opera M. I. Glinke »»R u-s 1 a n in Ljudmila« (po snovi A. S. Puškina.) lj Nemirna Ljubljana. Policija je aretovala v poslednjih 24 urah 13 oseb radi različnih de-liktov, posebno radi razgrajanja in pretepa. lj Nepreviden voznik. Sinoči je peljal hlapec Anton Cinkole iz Šiške z vozom tako naglo in neprevidno po Sodnijskih ulicah, da je zadel z vozom v nekega izvoščeka tako močno, da je izvošček padel s sedeža na tla in se lahko poškodoval. Tudi hlapčcv konj se je na nogah poškodoval. lj Panorama - Kosrnorama. Več kot vesoljna zgodovina vedeli bi povedati o preteklosti Francije oni kraji, ki so ta teden razstavljeni v Panorami-Kosmorami. To so gradovi bivših francoskih vladarjev. Vse bogastvo in razkošnost oprave je danes le še nema priča nekdanje slave. — Vredno je ogledati si to serijo, ker se tudi slike odlikujejo z natančno perspektivo. lj Cemu pa je to dobro? Prihaja nam sledeča pritožba od starišev: Par učiteljicam na mestnih dveh dekliških šolah je med poukom tako vroče, da odpreta razen svojega vsa okna, odkodar piha potem cel čas deklicam na glavo in za vrat. Mestni fizikat skače okolu z odredbami, kako bi ošpice in legar udušil, tu ti pa sitnava učiteljica izpostavlja med poukom otroke mrazu, ko kaže zunaj termometer komaj 40 -{-, in jim bolezen po sili nakopava. Mestnem šolskemu svetu svetujemo, da ohladi dotičnima učiteljicama na primeren način njuno kri in --trmoglavost! lj Konje je popustil brez nadzorstva v soboto neki posestnik iz Horjula v Razpotnih ulicah. Konja sta se splašila in dirjala proti Trnovskemu pristanu, kjer sta zlomila oje, voz pa je zdrknil v Ljubljanico. Konja sta divjala potem na Rimsko cesto, kjer so ju prijeli. Ij. Štirikrat z nožem zaboden. Na Dunajski cesti je nastal pred neko gostilno med dvema delavcema tepež, kateri se je končal s tem, da je bil delavec Anton Lončar z nožem štirikrat zaboden, provzročitelj pa aretovan. Ij Izgubila je včeraj gospa M. Debevc, na potu z Drenikovega vrha do Spod. Rožnika denarnico s srednjo svoto denarja. Pošteni najditelj naj jo odda v upravništvu »Slovenca". Koroške novice. — Promovlran je bil predvčerajšnjim v Gradcu doktorjem prava Henrik G r a f e n -a u e r, sodnijski avskultant pri deželnem sodišču v Celovcu. Trgovsko učno potovanje. Celovški trgovci so se 25. t. m. odpeljali v Trst v svrho proučevanja tamošnjih trgovskih razmer in naprav. SIouensKo gledališče. Trdno življenje imata stari mlinar Krištof Črnot in njegova hči Marica . . . Leto za letom ju vidi Konrad na pokopališču med mrtveci bodočega leta, a vsako leto posebej vstaneta od mrtvih ter se ob tem času pokažeta ne-le na našem odru, ampak tudi drugod. Vedno pa pride cela množica občinstva poslušat pobožne glasove stare Konradove piščalke. „Mlinar in njegova hči", to igra zlasti pozna ljudstvo na deželi in vsako leto vidimo veliko večino kmetskega ljudstva v gledališču; tudi včeraj je bilo tako. Gledališče je bilo natlačeno in marsikatero oko je solzilo, marsikatero srce se srdilo nad trdosrčnostjo skopuha in lakomnega mlinarja. Seveda ni manjškalo smeha ob prizorih, ko je bil najmanj na mestu. Bodisi kakorkoli, stari Raupach jo je le pogodil: ne bo se še kmalu izkašljal mlinar Črnot, in občinstvo, ki ga z veseljem posluša, tudi še ne bodo izmrlo, Sicer pa je bila včerajšnja popoldanska predstava nenavadno dobra, kar je seveda edino umestno. Videlo se je, da so se jeli igralci vendarle brigati za dostojne popoldanske predstave. Igralcev v vlogi Črnota videli smo od Borštnika dalje več in reči moramo, da g. Verovšek ni bil najslabši med njimi. Prav ugajal je s svojo premišljeno igro vsestranski, zlasti v onem prizoru, ko pripravi denar, da ga zakoplje, ter ga skriva pred Marico. Vloga je naporna, a gospod Verovšek jo je vzdržal izborno do konca. Prav vrlo dekle je bila Marica, kakršno nam je predstavljala gdč. Noskov a —■ Tudi ostali igralci v drugih vlogah so ugajali, nekateri bolje drugi manje. Zvečer se je ponovila opera »Biseri", ki je doživela že četrtič razprodano gledališče. Uprizoritev je bila po vsem zadovoljiva. Novega ni povedati ničesar. Zavozil jo je enkrat prav pošteno zbor. Boljše je gledati na taktirko, kakor ozirati se po občinstvu. Solistom seveda ne moremo ničesar očitati. Orkester bi moral biti mestoma nekoliko manj glasen. Razne stvari. Samoumor s topom. Po smrti svojega očeta je podedoval neki Tissow v Massachu-ssettu ogromno premoženje. Mož je pa iz-poznal, da ni sposoben, da upravlja to ogromno premoženje. Sklenil je zato, da izvrši samoumor. Na vrtu je stal top, ki ga je nabil s smodnikom, žreblji, železom in se vsedel na topovo odprtino in ga zažgal. Njegovo truplo jc razneslo v nebroj koscev. Pouk z levo roko prično za poizkušnjo po ljudskih šolah v Kraljcvcu na Pruskem. Dve uri na teden se bodo učili učenci in učenke z levico pisanja, deških ročnih del in pa risanja. Pouk »levičarjev« bo le za take, ki se bodo prostovoljno zglasili. »Der Schuster von Kopenick« je naslov komediji, katero predstavljajo v dunajskem Koloscju. Tiskovna svoboda na Ogrskem. Rumun-sko glasilo v Rabu jc priobčilo članek, v kate, rem navaja imena vseh žurnalistov, ki so bili obsojeni zaradi hujskanja nasproti mažarske-mu narodu. Komaj so objavili to Statistiko, je pa tožilo rabsko državno pravdništvo odgovornega urednika in sicer zaradi hujskanja proti ogrski narodnosti. Gotovo je, da pride urednik rabskega rumunskega lista v ječo. Stavka železnictrjev na Ogrskem Mažarski list „Az Ajsag" poroča, da v kratkem skoro gotovo izbruhne velika stavka železničarjev na Ogrskem. Samoumor radi služkinje. Ker ni dobila primerne služkinje, se je v Newyorku usmrtila neka boljša dama. Iskala je vsekrižem, poskušala služkinje, a z nobeno se ni mogla zadovoljiti. Zato se je zastrupila. Zena polila moža s špiritom in ga zažgala. V Budimpešti živr potnik Josip Weiss, ki je že 25 let oženjen. Zadnje čase je občeval z neko inalovredno žensko in šel te dni ž njo v gledišče. Pred glediščem ga je ozmerjala njegova žena in mu obljubila maščevanje. Ob eni ponoči je prišel Weiss v svoje stanovanje, in ko je zaspal, je polila njegova žena njega in posteljo s špiritom in nato zažgala. Potem se je šla naznanit na okrajno glavarstvo, a tam so jo imeli za noro. Od tam je šla v bolnico, kjer jo bodo zdravniki preiskali. Nov šport. V neki gostilnici v dunajskem predmestju v Budjejevicah pila sta poleg drugih gostov tudi dva dobra prijatelja. Izvrstno pivo iz češke delniške pivovarne jima je dišalo čedalje bolj. Oba prijatelja sta ga pila kakor žabe. Beseda je dala besedo in konec je bil, da sta stavila za »Štefan" piva, kdo izmed njiju bo dalj časa vzdržal drgati svoj nos ob nos drugega. In res! Objela sta se in drgala nos ob nos iz vse moči. Gledalci so mogli počiti od smeha Za neki čas sta dobila njuna nosa prečudno obliko in kmalu je začela leči kri . . . Dvoboj se je končal in tudi zabava. Oba prijatelja sta bila že dvoboja sita in nikdo ni mislil več na .Štefan" piva. Šla sta domu in njune družine ju niso mogle niti spoznati. Z alkoholnim vprašanjem v Afriki se bo pečal mednarodni kongres, ki ga sklicuje belgijska vlada in se bo vršil najbrže v Bruslju. Državnozborske volitve in alkoholno vprašanje na Danskem Pri zadnjih državnozborsk h volitvah na Danskem so vprašala vsa abstinentska društva kandidate, jeli hočejo nastopiti za to, da bodo po občinah smele odločevati vse nad 25 let siare neomadeževaiie osebe, če in koliko se sme prodajati v občini opojnih pijač. Izmed 114 kandidatov jih je izjavilo 45, da so brezpogojno zato, primeroma enako število se ni izjavilo določno in le 10 jih je ugovarjalo. Ponarejanje novih cekinov. Minister za trgovino naroči! je poštnim in telegra-fičivm uradom, naj strogo pazijo pri sprejemanju cekinov po 20 kron. Čutili so se namreč v trgovini že ponarejeni dotični novci. Pozna se ponarejeni cekin po tem, da ne žvenkajo enako pravemu in vaga le 5 75 gramov, dočim ima pravi 0 76 gr. teže. Ponarejeni cekini so izgotovljeni iz pravih, to pa le kot nekak ob6d, med tem ko je znotraj v njih ničvredna kovina. Z dunajskega vseučilišča. Nižjeavstrijsko namestništvo razpisuje 800 kron nagrade za rešitev sledečega vprašanja: Etnografične in geografične razmere v knjigi sodnikov naj se obdelajo po sedanjem stanju vede. Priložiti se mora natančni seznamek vporabljenih literarnih pripomočkov in alfabetično stvarno kazalo. Pogoji so: 1. Nc nagradi se delo, ki ni popojno v smislu enciklike »Providentissimus Deus« in ki ne pospešuje napredka vede. Od konkurence sc izključijo tudi dela, ki kažejo, da pisatelj ni zmožen za uspešni študij svetega pisma potrebnih jezikov. 2. Jezik naj bo latinski ali pa nemški. Pri enakovrednosti vsebine imajo prednost latinski spisi. 3. Konkurence se lahko udeleže slušatelji teologičnih fakultet na Dunaju, obeli v Pragi in one v Budimpešti, kakor tudi vsak rimsko-katoliški duhovnik Avstro-Ogrske. razven vseučiliških profesorjev. 4. Konkurenčna dela se morajo vposlati zadnji čas do 15. majnika 1908 na dekanat dunajske teologične fakultete. 5. Elaborati ne smejo izdati pisatelja. Dela naj se označijo z geslom. V posebnem zapečatenem pismu naj se zunaj na ovitek napiše geslo, znotraj pa bodi pisatelievo ime iu stanovanje. Najboljše delo sc natisne z izpremembami cenzurne komisije. Zato naj se ne vpošlje konkurenčno delo vezano, marveč pisano le na eni strani. Na češki tehniki v Brnu jc postal redni javni profesor matematike Matej Lerch. d<>-zdai redni profesor na friburškem vseučilišču. Afera Hohenloheova. Nemški cesar Viljem je upokojil začasno predsednika kneza AleksandraHohenloha. Kakor znano, je princ izdal spomine svojega očeta nemškega kanclerja kneza Hohenloha, kar ni bilo všeč nemškemu cesarju Viljemu. IZ SRBIJE. B e I g r a d , 27. oktobra. Nedavno v Kra-gujevacu aretirane srbske častnike in podčastnike so pripeljali v Belgrad. Obravnava proti njim se v kratkem začne. Vlada pripravlja vse potrebno za zgradbo nove kraljeve palače. NOVE KITAJSKE BOJNE LADJE. T i e n c i n , 27. oktobra. Kitajska vlada je sklenila, da naroči osem oklopnih križaric in dve vojni ladji po 8000 ton. Telefonska In brzojavna poročila TRGOVINSKI MINISTER OBOLEL. Dunaj, 29. oktobra. Dr. FoFt je obolel na koliki ledvic. Vsled tega nekaj časa ne bo mogel opravljati svojih poslov. DR. LUEGER BOLAN. Dunaj, 29. okt. Bolezen dr. Luegerja se jc znatno poslabšala. Semtertje dr. Lueger Izgubi zavest. Dunaj, 29. okt. Magistratna korespondenca javlja: V soboto zvečer se je pričel dr. Lueger mrzlično tresti ter se je pojavljala pri njem mrzlica. Včeraj je dr. Luegerju bilo bolje ter je Imel mirno noč. ODSEK ZA VOLILNO PREOSNOVO. D u n a j, 29. okt . Odsek za volilno reformo je sprejel točko 2 temelj, zakona in po predlogu Starzynskega novo točko 3 temelj, zakona o obsegu kompetence državne in deželne postavodaje. Sprejel jc resolucijo posl. Starzynskega o definiranju deželnih kulturnih zadev in resolucijo Tollingerjevo o zaslišava-njn deželnih odborov. Nato jc Pergelt utemeljeval svoj predlog o gotovem zajamčenem številu nemških delegatov Iz Ccške in Morave. Sejo so prekinili do 3. ure popoludne. NADVOJVODA OTON NA POTOVANJU. D ii n a j, 29. okt. Nadvojvoda Oton ho na neki avstrijski bojni ladji nastopil daljše potovanje po morju, da se okrepča. ZAPRTE PRODAJALNICE PREKAJENECiA MESA NA DUNAJU. D u n a i, 29. okt. Prodajalci prekajenega mesa na Dunaju v sredo zapro svoje prodajal-n.'ce, ako pomočniki do tedaj ne prenehajo s stavko. MAŠČEVANJE RADI ZAPELJANE HČERE. Gradec, 29. okt. Tu je posestnica Terezija Heschl v Attenisovi ulici ustrelila na dr. F., aslstenčnega zdravnika v njegovem stanovanju. Revolver je obakrat odpovedal, nakar se je napadenemu doktorju po hudem hoju za življenje in smrt posrečilo ženski izviti revolver. Napadalko so odpeljali na policijo, kjer je izjavila, da je hotela mladega zdravnika ustreliti iz maščevanja, ker je imel z njeno hčerjo razmerje, vsled katerega je hči umrla. Ker ne more več živeti, je hotela potem ustreliti tudi sebe ter je vso svojo zapuščino pred napadom uredila. PONAREJEVALCI DENARJA V TRSTU ZAPRTI. T r s t, 29. okt. Policija je zaprla štiri po-narejalce denarja, ki so člani organizirane družbe, ki je po Trstu ponaredila že mnogo denarja ln je spravila ponarejene bankovce po 10 in 20 kron že v promet. NA STOPNICAH UBIT. Trst, 29. okt. Tu se je ubil trgovski agent Emil Edling, ki je ponoči padel čez ograjo stopnic v hiši, kjer je stanoval, v pritličje. STAVKA NA CESTNI ŽELEZNICI V BUDIMPEŠTI. B u d i m p e š t a, 29. okt. Stavka na cestni železne! se nadaljuje, ker ravnateljstvo noče dati nič koncesij. RAKOCZYJEVI ZEMSKI OSTANKI. K a š a v a, 29. okt. Zemske ostanke Ra-koczyjeve in tovarišev so slovesno pripeljali sem. Krste so razpostavili v stolnici. RUSKI ZUNANJI MINISTER V BEROLINU. B er o 1 i n, 29. okt. Danes popoludne je nemški cesar sprejel ruskega zunanjega ministra Izvolskega. lzvolski je nato konferiral z Biilovom. »KOPNIŠKI STOTNIK« — OBOLEL. B e r o I in, 29. okt. Aretirani čevljar Vogt je v zaporu obolel. OTVORITEV BOLGARSKEGA SOBRANJA. Sofija. 29. okt. V navzočnosti kneza Ferdinanda je bilo otvorjeno bolgarsko sobranje. NOVA DRAMA D' ANNUNCIJEVA V RIMU PROPADLA. R i m. 29. oktobra. Tu so v navzočnosti najvišje aristokracije, vse literarne elite in drugega občinstva uprizorili v gledišču Co-stanzi novo dramo d' Annunzijevo »Več kot ljubezen««. Predno so mogli dokončati igro, ie občinstvo z nepopisnim vriščem in žvižganjem prisililo igralce, da so z igro prene« hali. D'Annunzio je že po 1. dejanju užaljen zapustil gledališče. Igra je namreč strašno dolgočasna in brez smisla. ITALIJANSKI SOCIALISTI (iORKEMU. N e a p o I j, 29. okt. Tukajšnji socialni demokratje so priredili Gorkemu navdušene ovacije. Gorki je ginjen pozdravljal laške pro-letarce. Ker je množica vedno bolj naraščala in se ie bilo bati panike, je ena pehotna stotnija zaprla ulice ter pustila skozi le Gorkega in An-drejevno. NEMIRI V MAROKU. Pariz, 29. okt. Francoska križarica Jeanne d' Are je odplula proti Maroku. Moštvo bo odkorakalo proti Arzili, kjer so izbruhnili veliki nemiri, povzročeni od mohamedan-skih ulem, ki oznanjajo sveto vojsko proti tujcem. Tudi Španska odpošlje vojaštvo proti Maroku. UMORJENA TRAFIKANTINJA. G a b e I, 29. okt. Po noči so v Pakracu bili umorjeni tralikantinja Julija Liebig in njeni otroci. Neznani morilci so svoji žrtvi oropali 30 K. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. N e w Y o r k, 29. oktobra. Električni vlak Pennsylvanske železnice je skočil preko odprtega železniškega mostu pri Cleasandville v 30 čevljev globoko vodo. Mnogo oseb je mrtvih, mnogo ranjenih. Do polnoči so izvlekli iz vode 44 utopljencev POTOPLJENO FRANCOSKO PODMORSKO LADJO NAŠLI. F e r r y v 111 e, 29. okt. V potopljeni podmorski ladji »Lutin« so našli poveljnika ladje poročnika Feponxa s prekiano glavo. Mornarji so ga v obupu ubili. 822 RIBIČEV UTONILO. Tokio, 29. okt. Vso japonsko brodovje ribičev koral je presenetil vihar. Od 266 ladij se je vrnilo le 38. Utonilo je 822 ribičev. ATENTAT V SEVASTOPOLU. Se v as to pol, 29. okt. Šel politične oblasti Mihael M.hajlov je b'l tu umorjen. Morilca so takoj obsodili na smrt in še ponoči ustrelili. 1. ' ■] JI Bi' 9) trgovskega tečaja, spretna stroje-pisalka, išče primerne službe, tudivtrgovini. Naslov: Alojzija Japelj, Tomišelj. Pošta lg pri Ljubljani. 2413 3—2 Učenec, kateri je dovršil ljudsko šolo, se sprejme z ugodnimi pogoji v trgovino na deželi. 2404 3—3 Kje, pove upravništvo „Slovenca". Stanovanja o dveh sobah in kuhinji se oddajo s 1. n o v e m b ro m, ozir. 1. d ec e m b r o m t. I. na Rimski cesti št. 16. Vpraša naj se pri ,,Ljubljanski kreditni banki" v Stritarjevih ulicah štev. 2. 2417 3—2 V globoki nepopisni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem žalostno vest. da je danes ob '1,6. uri zjutraj naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestrica v nežni dobi 5 let prominula. V Kostanjevici, 27. okt. 1906 Franc Čebulj, c. kr da <*ni kontrolor,oče — Leopoldina Čebulj, mati. — Danimir in Darinka, bratec in sestrica. Več mizarskih pomočnikov sprejme za dolgotrajno delo 2449 3—1 Josip Stare, mizar na Bledu št. 107. Hišo se proda iz proste roke v Sp. Šiški št. 74. Več poizve se ravnotam. 2448 6-1 Razpisuje se služba 3447 3-1 organista in cerkovnika Zahteva se poleg strokovne izobrazbe tudi sposobnost in volja, prevzeti obenem dobro gostilniško obrt na račun. Prošnje je poslati s spričevalom o orgljanju in nravnosti župnemu uradu v Podgorju, poita Slovenji Oradec, do 11. novembra 1906 najbolje potom pristojnega župnega urada. Sladki mošt in 2111 24-21 nova istrsh vina rebula, muškat, belo vino, rdeče vino in teran se dobi najzanesljiveje pri flotenu Fcrlanu di CJiorgic, vinogradniku u t^cuinju v Istri. Mizarja izurjenega, sprejmem takoj v = trajno delo. == 243t 1-1 ANDREJ ZUPAN v Kropi na Goreujskem. Dobi se havelok zastonj ako se kupi za gld 4 sledečih 6 predmetov: za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, kari rane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk, I čepico 2116 30 Ansiesko skladišče oblek 0. BERMATOUIČ Ljubljana, Mestni trg 5. Priporočam 2.61 l perje in puh najboljše kakovosti po nizki ceni NE.5lr*v«wr ANTON SARC, zaloga belega blaga in izdelovanje perila v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev 8 Zaradi preselitve se odda takoj stanovanje, obstoječe iz 3 sob, z vsem pohištvom vred ali pa nemeblovano. 2462 2—i Več se izve na Elizabetini cesti 6/1. Spretnega kovaškega delavca sprejme FRANC ŠČUKA, kovaški mojster v Vipavi. 2453 -1—1 Jubilejna ustanove. Št. 3629 Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1906 osemnajst Cesar Franc Jožefovih ustanov (osem po 50 K in 10 po 20 K) za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske ; in pet Cesarice Elizabete ustanov po 40 K za onemogle vboge vdove kranjskih obrtnikov. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 20 novembra 1906. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog; oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika. V Ljubljani, dne 28 oktobra 1906. 2445 2-1 Trgctfsl^a in obrtnike zbcroica za l^ranjsl^c. v y x /> ■ Jk odstotkovceneje o. C|1 kot doslej pro- ^t0/-, \X JU dajam svojo ve- ^ - ww Hko zalogo : izdelanih po lastnem modelu, za katerih trpežnost morem popolnoma jamčiti. — Prečastiti duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici priporočam dalje svojo veliko zalogo ::::•:::::: nagrobnih spomenikov iz vseh vrst marmorja in jih prodajam radi preselitve obrta :::::: 50 odstotkov ceneje kot doslej Z odličnim spoštovanjem Ignacij Camernik kamnoseški mojster, Ljubljana, Komenskega ulice 26. 2141 6 6 ujii Riljauslca kpeal1^siitka^ Podružnica v SPLJETU. V LjufisSJatlŠ, Špitalske ulice Št. 2 Podružnica v CELOVCU. Delniška glavnica tS,4i><*»«►.<*St«5> —- Rezervni zaklad JWL 3<»<>.4M»0*' sprejema od I. novembra tekočega leta vloge na vložne knjižice in ^ I na tek*»či račun po ^ ter jih obrestuje od dne vloge do O dne vzdiga ; obenem : 4'2° rišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na začenši s I. novembrom t. I. Rentni davek plača banka sama. 2291 256 I Podružnice: Pr»« i m«n|«lnlcaml Oraben J5, Mul« stran, Moit ulica 17, Žilkow. Brno, Haden. «'*Ha Up«