22 številka
Maribor rlrip 15 m*-»rra 1915
Trtnik YTT.
P*o leto fri leta . «rt leta
s —
K 10'— ■ 5-
» 2*50 Mesečno. . . „ 1*— $una] Avstrije:----Celo leto . . « 15’— òsamente številke — IO vinarjev. --
STRAŽA
Inserat! ali ornante
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pit
večkratnih oznanilih velik — popust. —
„Straža“ izhaja v pon»
deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaj*
f Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. 8 z
vsak dan od 11.—12. ure dopoldne
Nameravan upad v Južno »Ogrsko.
Spopadi z Rusi se vršijo na celi bojni črti. obleganje Przemysla. . General Rennen-
kampf zopet na bojiščih. — Kužne bolezni v Srbiji. — Mirovni grof Witte umrl.
Uporaba moke in žita.
Iz kroga poslančevi Slovenske Kmečke Zveze, M so posredovali zaradi uporabe moke in žita na Dunaju, izvemo :
Osrednja vlada še nima pregleda čez zaloge žita in moke v avstrijski državni polovici, ker bodo n;a,-mestništva še komaj danes dne 15. smarca izgotovila popise in sestavila popisne podatke. Le toliko je gotovo, da se bo za prebivalstvo, ki se živi od mesa, določila manjša svota, kakor za prebivalstvo, M se prehranja večinoma z moko. Vrhutega bodo dobile politične oblasti pravico, dovoljevati za okraje, kjer to zahtevajo razmere, za uporabo |Še večje količine žita in moke, kakor bo določeno v odredbi. Tudi ta druga odredba bo le začasna in se namerava še le v poznejšem času izdati stalna odredba.
"Turšiče bode, kakor upajo merodajni krogi, dovolj dobiti iz Ogrske. Priprave za dobavo so vse gotove. Kako se bo iz Ogrske dobavljena turšičina moka porazdelila po državi in kako bo uplivala na za uporabo določeno količino moke in žita, o tem se Še vršijo posvetovanja.
Zelo važno je, da bo v drugi odredbi kaznovalna pravica odvzeta sodiščem ter prepuščena sa,mo političnim oblastim.
Odkrit® in resne besede.
Znani vseučoliščni profesor in vzgojeslovni pisatelj dr, F ö r s t e r je imiel v torek dne 9. marca na Dunaju predavanje o predmetu „država in nravni zakon“. Izvajal je sledeče: Moje predavanje se utegne -dandanes, ko vlada vojni bog Mars in molči zakon o nravi, smatrati kot sanjarija. Toda zdi se mi, potrebno ])Ovdarjati, da imajo tisti, ki stoje zadaj za bojno črto, druge naloge, kakor pa tisti, ki stoje v bojni črti. Ko se je bojeval Izrael, je molil Mojzes, ni se kregal. To se pravi, mi se moramo že danes vprašati: Kako ..moremo zabraniti, da se taka svetovna nesreča ne bo več ponovila? V Monako vem je pred kratkimi nek čast,-
LISTEK.
Nravni pomen svetovne vojske.
3. S. piše v časopisu „Mentor“: Sloviti nemški general Moltke je dejal, da bi se brez vojske človeštvo pomehkužilo in se izgubilo v salmo uživanje. Zola pa je zapisal, da je vojska med prvimi pogoji napredka: vsak korak naprej, ki ga je dp sedaj storilo Človeštvo, je spremljalo prelivanje krvi. Res, vojska, posebno svetovna vojska, ni brez velikega družabnega in nravnega pomena. Posebno to-le bi lahko povdarili :
1.	Dvignil se je verski čut:	malomiselni ljudje
so videli Gospoda vojnih čet; duša, že po naravi krščanska (anima naturaliter Christiana — Tjertullian) se je zbudila iz omotice.
2.	Nravnost, ki jo je marsikje že hotela izpodriniti francoska moda, si je zopet priborila ugled — mladeniči zatrjujejo v svojih pismih, da bodo zana-prej trezni, resni možje.
3.	Velika stiska je razvila še večjo požrtvovalnost, temelječo na ganljivi ljubezni do bližnjega (Ru-deči križ).
4.	V močni luči je zasijala vrednost človeka nasproti vsemu tvarnemu. Kaj bi pomajgali kupi zlata, če bi ne imeli požrtvovalnih, vzornih državljanov ? In tako je ta vojska tudi boj mamonizmu (pretiranemu hlepenju po denarju).
5.	V teh mesecih smo wdeli, da je plemenita človečnost pri evropskih narodih že zelo razvita. Celo vojskovanje se vkljub novemu orožju omiljuje. Ce
nik rekel svojemu znancu: „Rad bi vedel, kakšen pomen ima svetovna vojska,. Ne vidim ničesar drugega, kakor veliko evropska klanje“. Razpoloženje, ki odseva iz teh besed, se oprijema vedno šršib krogov. Medno bolj splošno postaja spoznanje, da dejansko vrednost,. katero ustvarja vojska, v obilni meri odtehta in prevagu}© škoda, katero povzroča vojna. Splošno je' naziranje;, da je vilsoka politika popolnoma odrekla. Ne vsled tega, kakor bi ji bilo manjkalo zvitosti in pretkanosti, ampak vsled tega, ker se vkljub svojemu realno političnemu opravilu, ni znala .prilagoditi izpre-minjavi, kateri je bil v resnici podvržen svet v zadnjih desetletjih. V visoki politiki so se držali starega narodno-sebi-čnega načela v času, ko bi bila potrebna organizacija za poravnavo in upravo narodov. Visoka politika je bila tak tire koč privesek, in orodje mil tariz-ma. Ona je vsled svojih mnogokrat zamotanih in mno-gopomembnih pogodb le samo pomnožila povode za svetovno vojsko. Seveda se pri tem ne sme samo njej predbacniti krivde za svetovno vojsko. Dr. Förster je nato skušal dokazati, da bi se moglo spremeniti na bolje le tedal, če bi se premagalo machiavelistično na-ziranje (začetnik tega nauka! je Itajlijan Machiavelli), ki se je ukoreninilo v široke kroge, češ, da nima politika ničesar opraviti z moralo (z nravnostjo z božjimi zapovedmi), da država ,ni podvržena nravnemu zakonu, marveč da mora z: vsemi sredstvi stremiti po pomnožen ju svojih moči. Kot nositelje in zastopnike tega nazivanja v moderni Nemčiji je oznac.l profesor dr. Förster 'državnega kan Celarja Bismarcka, zgodovinarja Treitschkeja in generala Bernhardija. Ločitev od nravnega in božjega zakotna izvira od Machiavellija, čegar ideje še obstojajo. Iz njega je .črpal Trei-tsciike svoje nazore o politiki sile v svrho dosega moči, istotako Bernhardi, kojega spis „Nemčija in bližnja vojska“ se je v inozemstvu smatrala za izraz nazorov oelega nemškega naroda. Nepreračunljiva je
je v začetku zažvižgalo nekaj dum-dum-krogel, se jih je takoj oglasilo sto in sto, ki so to obsojali. Bojevanje ni več mesarsko klanje, ampak hoče le sovražnika napraviti neškodljivega.
6.	Ljubezen do bližnjega, kakor smo jo občudovali, se razteza celo na sovražnika, Kakor hitro se ne more več braniti, ni več sovražnik, ampak človek, ki mu naš vojak ponudi zadnji Košček kruha in mu ugasi žejo z vodo iz daljnega studenca.
7.	Svetovna vojska zelo ostri smisel za pravico. Vse vojskujoče se države trdijo, da so prijele zia orožje iz pravičnih nagibov in odločno zavračajo sramotne očitke. Tako mednarodno pravo razveseljivo napreduje.
8.	Celokupnost Človeštva se menda tudi še nikdar ni tako Vidno pokazala, kakor sedaj. Saj celo že manjše države stopajo na pozor išče, večje neudeleže-ne pa priznavajo, da je njih gospodarstvo zelo prizadeto; ali z drugo besedo, da so zelo odvisne od vojskujočih se držav. Ta izkušnja bo v prihodnosti zelo podpirala protivojno gibanje^ Ce to premislimo, potem moramo res z Balaamom vojsko blagoslavljati. Vojska z žarečim jeklom izžge rane, ki jih je usekal mir.
Danes se vojskuje katoliška misel z novim duhom, judovsko-pogansko-brezverskim. Slabotni bojevniki padajo, bojazljivci se umikajo, čete brezbrižnih pa se vale s tokom zmagujočih.
Japonec narohe-Evropejec.
Japonec ni samo zemljepisno, ampak tudi še v svojih običajih v marsičem narobe-Evropejec. Japonec oprasne vžigalice od sebe, ne k sebi, kajkor Ev-
škoda, katera je bila vsled tega povzročena. Sociologija (.družboslovce) Machiavellija je bila taka, kakor kakega srednjeveškega vojaka-landsknechta in se more ravno iz realno-političnega stališča izpodbijati. Država se ne sme n.kdar postaviti izven nravnih zakonov in se opirati izključno le samo na načelo moči. Taka zunanja politika moči namesto pravičnosti učinkuje škodljivo tudi na znotraj. Izrazit dokaz za to je Anglija, koje kolonijalna posest je vsled teh nasilnosti trpela škodo, ki se ne da preračunih. Država je po svojem bistvu organizacija, med tem ko učinkuje stremljenje po moči razdirajoče. Nobena država ne more pogrešati duševnih in nravnih temelj brez lastne škode. Kam pa vodi načelo moči? Narodi so navezani na gospodarsko in duševno medsebojno izmenjavo. Anglija si reže v lastno meso, če hoče uničiti svoje najboljše gospodarsko odjemališče — Nemč jo. Nazori, kakoršne je zastopal general Bernhardi, niso za Nemce. Moč Nemčije slovi v njenem čutu, v nravnosti in pravičnosti, v njenem stremljenju-, da se brez pridržka uvrsti med. kulturni svet. Takšna politika vesti in poravnave se mora pričeti na celem omikanem svetu.
MjsiMisho bojišče.
Proti Przemyslu!
V zahodnem delu gozdovitih Karpatov (vi ozemlju prelaza LupKov) se je avstrijska bojna črta ob cesti Cisma—Baligrad pomaknila dalje proti severu. Cesta, ki vodi iz Baligrajda v mesto Lisko ob Sanu, se tukaj odcepi v Sanak in Przemysl. Smer našega napredovanja v tem ozemlju je torej naperjena, kakor je razvidno iz dosedanjega bojevanja, proti Przemyslu. Na zalhodni strani omenjene Črte so se Rusi navalili zadnje dni pretečenega tedna z močnimi sila-
ropec, nasprotno pa žaga z žago, ki vreže le, kadar K sebi potegne. Japonski otrok se ne more načuditi, da so naše knjige „odzadaj“ pisane in da mi „narobe“ beremo. Mi pri črki F ali T najprej napravimo navpično črtko, potem vodoravno. Japonec protestira z obratnim ravnanjem, kakor tudi na i postavi piko. še preden kaj spodaj stoji. Pri nas pravijo v šoli: „Piši tako, kakor pravilno govoriš!“ Na Japonskem pa pravijo; „Govori tako, kakor pravilno pišeš!“ In vsakdo ve, s kakšno kretnjo komu namignemo, naj se približa, če hočeš pri Japoncu isto doseči, mu moraš po naše namigniti, naj sede. Ce kaj naštevamo, storimo to tako, da desno roko zapremo in potem stegnemo prst za prstom, Japonec pa v ta namen levo roko odpre in potem prst za prstom skljuČi. Kedo bi verjel, če bi ne bilo popolnoma resnično, da na Japonskem po noči prižigajo luč, da bi lažje zaspali, a-li da se ženskam redilno kravje mleko gnusi, ali da japonski stavbenik najprej izgotovi streho, potem šele spodaj dela! V Evropi velja kot zlato pravilo za zdravje: „Glavo mrzlo, noge gorke!“ V Tokio pa vidiš v mili zimi ljudi, ki imajo glavo in vrat mogočno zadelana, dočim svobodne noge brodijo po tajajočem se snegu. Ni Čudno, saj tudi narava, ki jih obdaja, ne pozna evropskih manir. Nikjer si nista solnce in dež taka sovražnika, kakor na. japonskem, nikjer tako toplota in mraz. Konec septembra:	odpreš okno,
pa te oblije debel, gorak zrak, kakojr iz peči. V kratkem času pa se okna prevlečejo z belo slano: tako je temperatura padla. V januarju ne veš, po kateri — strani ceste bi šel. Na južni te solnce v hrbet vžiga in zbada, če pa pogledaš v senčno stran, se streseš od mraza., ko vidiš, da. mimoidoči puhajo iz sebe ledene oblake.
mi na prelaw Lupkov. Ruski napad je bil pod težkimi ruskimi izgubami odbit. Veliko število Rusov so naši ujeli. Borba traja noö in dajn. Rusom je mogoče, da vsled premoči menjavajo svoje čete, dočim je našim četam vkljub silnemu mrazu, ki je nastopil še zadnje dni v Karpatih in izrednemu naporu, nemogoče, da bi se odpočile. Rusi zelo potratno ravnajo z ljudmi. Kar cele trume mečejo kot žrtev pred ogenj naših topov. Ruski vojaki se upirajo, a častniki jih s knutami in samokresi gonijo naprej.
Obleganje, Przemysla.
Dolgotrajno obleganje Przemysla v primeri s hitrim zavzetjem belgijskih in francoskih trdnjav v Londonu zelo učinkuje. Pred Przemyslom sta namreč najmanj dva armadna zbora, več konjeniških 'divizij in del težkega topništva. Kdaj bo obleganje končano, se ne more reči, ker je zaloge še za nadaljne tri mesece in je posadka dobro razpoložena. Skoro še vsak dan prineso avstrijsko-ogrski letalci 400 funtov živil v trdnjavo.
Boji pri Cernovicak.
„Az Est“ poroča iz Cern o vic:	Sneži nepresta-
no. Izredno močni snežni zameti preprečujejo vsake večje operacije. Po noči se je slišalo v Cernovicah močno bombardiranje. Naši topničarji so videli, kako gre sovražnik naprej v krilu noči in sneženih zametov. Naše topništvo je videlo,kako beži sovražnik radi izvrstnega bombardiranja proti Novosielici. Splošen položaj je zaznaš izvrsten.
Hud mraz v Karpatih.
Vojni poročevalci poročajo: 'Mraz in sneg ne pripuščata nobenih večjih bojevanj V Karpatih. Mraz je dosegel 25 stopim j.
Ogrski Rusini proti Rusom.
Rusinski list „Negyilya“ javlja: Rusinski prebivalci kraja Also-Berecke so pod vodstvom svojega sodnika viteza Jurija Griga napravili na višjega sodnika svtojega okraja vlogo, v kateri prosijo, naj se jih v bodoče ne imenuje več Rusine ali Rusniake — ampak grško-katoliške Ogre. Istočasno tudi prosijo, da bi se uradno upeljal enolen koledar. Rusini so se namreč dosedaj posluževali ruskega koledarja, ki pa je za 14 dni za našim. Svojo prošnjo utemeljujejo s tem, da nočejo več z Rusi, kateri so jih pri znanih v-padih na Ogrsko tako pritiskali, imeti skupnih praznikov. Tej vdogi je župnik Bertalom Halattovič pristavil:	„(Potrjujem vse, kar je zapisano v tej vlogi!
Okrutni ruski vojaki so dvakrat vlomili v našo cerkev v Rakoczy-Sallasu in so cerkev oropali cerkvenih oblek, svečnikov, odvzeli so tudi ves denar iz nabiralnikov. Ruski pop si je prilastil altarno pokrivalo in druge aitarne predmete in je pridigoval, da so Rusi prišli s tem namenom na Ogrsko, da bi širili pravoslavno vero. Mi Rusini pa nočemo zavreči naše stare vere in hočemo torej vsako vez, ki bi nas vezala z Rusijo in s pravoslavjem, pretrgati. Ostati hočemo zvesti katoličani in zvesti ogrski državljani. S tem preklicujemo tudi (vsako nadaljno skupnost z
Rusijo.“	.
To župnikovo izjavo so sopodpisali tudi sodnik v Rakoczy-Sallasu, Franc Komarniczyky, in cerkvena oskrbnika Andrej Repyan in Elija Raliczak ter nižji sodnik Mihael Blaidin.
Artilerijski dvoboj.
List „Az Est“ poroča iz Cernovie dne 11. marca:	Naše postojanke, ki ležijo izhodno od Cernovie
na drugi strani reke Pruth, je sovražna artilerija nar padla. Ruskim topničarjem se je posrečilo, da so sprožili le nekaj brezuspešnih strelov. Naša artilerija je na vsak napad takoj in' prav krepko odgovorila in sicer tako močno, da so ruske artilerijske postojanke bile tekom pol ure razstreljene.
Goreči potrolejevi studenci.
Poljski list „Kuryer Codzienny“' javlja, da so petrolej evi vrelci v Maryampolu ob priliki zadnjega hudega boja med avstrijsko in rusko artilerijo-na črti Tamov—Gorlice (v zahodni Galiciji) hudo trpeli. Posebno dne 27. februarja je bila škoda, ki so jo napravile topovske krogle na petrolejevih studencih in pripravah, zelo velika. Velike zaloge petroleja so gorele več dni. Ognjeni žar je razsvetljeval po noči celo okolico. Tudi mesto Maryampol je zelo trpelo vsled topojvskega obstreljevanja.
Amerikanski topovi-velikani za Rusijo.
Nemško-ameriški listi so prinesli vest, da je dne 14. januarja večje število velikih topov, kateri so bili namenjeni za Rusijo, došlo v mesto Minneapolis (v Severni Ameriki). Dne 14. januarja so pripeljali v Minneapolis na 24 železniških vozovih zopet 12 novih orjaških topov za Rusijo. Streli teh amerikanskih topov so baje tako silni, kakor streli 42 cm možnarjev. Vlak, na katerem so bili ti topovi, je bil dobro zastražen po vojaštvu. Skozi Minneapolis je vozil vlak s topovi po noči. Kakor listi poročajo, je posebni ruski odposlanec Vikonovič te topove že pred meseci naročil pri amerikanskih topovih tovarnah. Ti topovi so baje namenjeni za obleganje Przemysla.
Topničar-Pol]ak mora razrušiti zvonik domače cerkve.
Poljski list „Piast“' priobčuje pismo poljskega topničarja, v katerem ta pripoveduje:
Po večdnevni vožnji smo prišli s svojimi topovi po noči do roba nekega gozda, in smo postavili topove za dobro kritje. Častnik nam je rekel, da bomo že kmalu začeli streljati. Malo sem se ogledal po okolici in kraj' se mi je zdel tako znan. Vprašal sem, kje da smo. Povedalo se mi je ime kraja. „Jezus. Marija!“ sem zaklical, ,„to je blizu moje domačije. Za-tem hribom leži moja domača vas.“ Začel sem se tresti. Kaj neki počne sedaj moja žena in moji ljubi otročiči ? Mogoče niti več ne stanujejo v vasi ! Ko smo začeli streljati, mi je postalo zelo težko pri srcu. „0-genj!“ se je glasilo povelje in dya topova sta začela bruhati smrtonosne krogle. Skočil sem k svojemu topu. Povelje se je glasilo, da morata, meriti naravnost' na neko črno točko, ki smo jo opazili nad snegom — bližnjega hriba. Tam na cerkvenem zvoniku je skrita ruska opazovalnica . . . Zvonik se mora porušiti. A hitro, da nas ne opazijo . . . Jiezus, to je vendar zvonik moje rojstne vaške cerkvice, kjer sem bil krščen, poročen, kjer so bili krščeni moji otroci .... „Gotovo! Ogenj!“ Izvršil sem povelje . . . Zagrome-lo je . . . In črna točka, na katero sem moral meriti, je izginila, . . . Porušil sem s topovsko kroglo — zvonik domače cerkvice . . . Črno mi je postalo pred očmi . . . Toda vojska je vojska!
Na pokopališču zakopani ruski topovi.
Krakov, 12. marca.
„Kuryer Codzienny“ javlja, da so zakopali Rusi na svojem umikanju meseca decembra v veliki naglici več svojih topov v velikem grobu na mestnem pokopališču v Bochniji pri Krakovu, nakar so postavili na grobišče velik križ, da bi prikrili na ta način svoje zakopane topove. Toda slučajno so prišli na sled ruski zvijači. Vsled južnega vremena se je začela slabo potlačena zemlja rušiti z ruskega grička, dokler se niso opazili topovi, M so bili zgoraj. Ker je upati, da utegne biti na pokopališču zakopanega še več drugega vojaškega gradiva, so začeli prekopavati na celem pokopališču.
Hindenburg zopet porazU Ruse.
Kakor poroča netašiki generalni Štab z dne 12, marca, so bili Rusi ob meji Izhodne Prusije (severno od Varšave) zopet občutno tepeni. Na severni strani gozdov pri mestu Aughstovo je bila ruska armada od Nemcev poražena. Rusi so se umaknili v smeri proti mestu Grodno. Nemci so ujeli 4900 Rusov, med njimi dva polkovna poveljnika. Uplenili so 3 topove in 10 strojnih pušk. Sovražnic se je tudi iz okolice mesta Avgustovo umaknil proti Grodnu. Severozahodno od Ostrolenke so Nemci ujeli 3 Lastnike in 220 mož. Hindenburgov» armada napreduje tudi severno in sever-no-zahodno od Prasnyša. Na tem ozemlju so Nemci ujeli čez 3200 Rusov.
Kako poročajo Rusi o bojih ob meji Izhodne Prusiji.
Preko Londona in Kodanja poročajo iz Petrograda, da sili novo rusko prodiranje generalfeldmar-šala Hindenburga, da hitro izpremeni svoj vojni načrt. Sedaj skuša zbrati svoje štiri armade severno od Visle ma krajši fronti, ker sedanja fronta vsled svoje širine ogroža zvezo med posameznimi vojskami. Severna vojska, ki je pred 14 dnevi prodirala v smeri na Kovno, se je umaknila od Njemena in zopet ^ prispela na izhodnoprusko mejo. Druga vojska], ki je poskusila priti severno od Grodna in prekoračiti reko Njemen, se tudi umika. Umikanje stane Nemce velike žrtve. Nemci se trudijo na vso moč, da bi držali cesto v Lyck, ki je edina, na kateri morejo spravili težke oblegovalne topove nazaj do pruskih železnic. — Vojska, ki je stala prej v gozdovih pri Avgustova, se v neprestanih bojih umika proti zahodu, da krije armadne zbore, ki so napadli Osovjec. Končno je rusika zmaga pri PrasnySu prisilila Hindenburga, da je svoje čete zbral bližje črti Mlava-Thorn. Se pred kratkim so se bojevali Rusi nad Chorzellnom na o-beh straneh meje in v še večjem obsegu med Mlavo, in prusko mejo južno od Soldava.
Ruski general Rennenkampf zopet na bojišču.
List „Birševija Vjedomosti“ poroča, da je ruski general Rennenkampf zopet došel na poljsko bojišče.
Samoumor poveljnika poražene 10. ruske armade.
Frankobrod, 12. marca.
Listu „Frankfurter Zeitung“ se javlja iz Petrograda:	Poveljnik 10. ruske armade, general baron
Sievers, ki je bil poražen pri Mazovskih jezerih, je izvršil samoumor, kar je razvidno iz pogrebnih slavnosti v protesfantovski Anini cerkvi. General Sievers je torej bil protestant___________________________
Austrljsfeo-srbsfeo bojišče.
Srbija vpoklicuje do 50. leta.
Iz Sofije se poroča: Srbska vlada je poklicala pod orožje vse moške do 50. leta, ki so sposobni za vojaško službo.
Kužne bolezni v Srbiji.
Curih, 12. marca.
Ruski poslanik v Nišu brzojavlja društvu za pomoč v Odeso sledeče:	V mestu Niš, ki šteje sicer
23.000	prebivalcev, je sedaj 90.000 beguncev; zdravstvene razmere so nepopisne. Vsak dan umrje na stotine ljudi na nalezljivih boleznih.
teiie-fimosta bojišče.
Anglija ne pošilja več svojih čet na Francosko.
Haag, 12. marca.
Od dne 18. februarja ni VjCč poslala Anglija nobenih čet na francosko bojišče. Angleška admira-liteta namerava od zdaj naprej prevaževati svoje čete čez Irsko proti zahodu Francije in sicer v Bordo.
Kanadske in avstralske čete za Anglijo.
Iz Londona se dne 12. marca uradno poroča: Po poročilu lista „Central News“ so Angleži izkrcali v Evropi oddelke svojih avstralskih in kanadskih čet.
Francozi nočejo dati Grkom posojila.
Francija je sklenila, da ne izplača Grčiji že dovoljenega posojila. Ta sklep je volov aižeu za presojo sedanjih političnih sprememb in dokazuje ozko zvezo, ki . vlada med visoko financo in med politiko na Francoskem. Francoski bogataši so bili že od nekdaj v izredno bližnji zvezi z vlado. Iz finančnih podvzetij so se že poprej dale spoznati politične težnje, načrti in namere, katere iz diplomatiških, posvetovalnic in di-plomatičnih listin še dolgo niso prišle v javnost. Tako je Francija pritiskala tudi na Avstrijo in Nemčijo in je hotela od leta 1908 najš bagvoj ovirati s tem, da je odpovedovala posojila. Seveda je pri tem več trpel sloves .„syetovnih bankirjev“, s katerim naslovom se Francija tako radia ponaša, kot pa naše narodno gospodarstvo. In sedaj v svetovni vojski igra denarno vprašanje zopet veliko ulogo. Malim državam se udeležba vi vojski drago in dobro plačuje, nevtralne države pa se vabi z obljubami. Isto sredstvo, ki so ga francoski bogataši porabili proti Avstrijcem s tem, da so nam odtegnili kredit, se uporablja sedaj tudi proti Grčiji. Pritisk na Grčijo je tem večji, čim večje so tudi njene denarne zadrege. Da potrebuje Grčija mnogo denarja, je zna'no. Javni državni 'dolgovi so se v Grčiji po balkanskih vojskah dvignili za 375 milijonov frankov. V državnih proračunih v letih 1913 in 1914 pa se je izkazalo 155 milijonov frankov primanjkljaja. Kratko pred izbruhom sedanje vojske je sklenila Grčija z nekim angleško-francoskim konzorcijem pogodbo, po kateri bi dobila Grčija novo državno posojilo 250 milijonov frankov, ki bi se obrestovalo po 5%. Od te svote bi Francija sama dala 175 milijonov frankov. Del te svote se je nakazal že v prvi polovici leta 1914, a večina prvega roka novega posojila se je uporabila za odplačilo predujemov, ki so jih Grki v-zeli v Franciji in pri angleški nacijonalni banki. Suhega denarja je prišlo nfa Grško zelo malo. Omenjena angleško-francoska družba kapitalistov je obljubila dati grški vladi preteklo jesen zopet enak del obljubljenega posojila. V vsled vojske je ostalo samo pri obljubah. V mesecu novembru 1914 je francoska vlada dovolila Grčiji, da ji sme francoska banka na račun omenjenega posojila izplačati drugi delni znesek 20 milijonov frankov. Radi oboroževanja, gradnje ladij itd. so obveznosti Grčije izredno naraptlo. Koncem meseca januarja 1915 so se raznesle govorice, da je Grčija v pogajanjih z Anglijo, da ji ista dovoli posojilo do 200 milijonov frankov na zelo kratko odpoved. Začetkom meseca, mairca pa se je denarno mešetarjenje tako zaobrnilo, da je po zborovanju finančnih veljakov v Parizu, dovolila ne Anglija, ampak Francija Grčiji 250 milijonov frankov novega posojila. Na ta način so trosporaizumne države upale, da bodo pritegnile Grčijo na svojo stran in jo bodo v-pregle v svoj jarem. Ker pa si je Grčija obdržala še prosto roko in ni hotela postati tlačan tujcev, so jo Francozi sedaj kaznovali s tem, da so ji odtegnili že dovoljeno posojilo.
Boj za Dardanele.
London, 11. marca.
Angleška admiraliteta javlja:
Turške utrdbe v Dardanelah so oborožene s topovi sledečega kalibra:	Utrdba U (Hamidie I, Ta/-
bia) n_a avstrijski obali 2 topova kalibra 355 mm, 7 topov kalibra 240 mm: utrdba V (Hamidie III) ob a-zijski obali 2 tokova kalibra 355 mm, po 1 top kalibra 240 in 210 mm, ter 4 topove kalibra 150 mm. Angleški naddreadnought „Kraljica Elizabeta“ je oborožena s topovi, ki 'daleč nesejo. Dosedaj' se je streljalo na daliavo 21.000 jardov (1 jard = 3 čevlje). Utrdbe so oddale tri strele na ladjo, ki pa niso napravile nobene večje škode. Ob uhodu v Dardanele so streljale angleške križarke:	„Vengeance“, „Albion“, „Maje-
stic“ in „Prinz George“, kakor tudi francoska križar-
ka „Suffren.“ Poslednja je obstreljevala baterijo F utrdbe Soglianclero na evropski obali in baterijo E na utrdbi Dardanus na azijski obali. Utrdbe na obeh straneh so hudo obstreljevale ladje. Nismo imeli prav nobenih izgub.
Dne 7. marca se je nadaljevalo obstreljevanje utrdb na obeh straneh. Obstreljevanja so se udeležile križarke: „Gaulois“, ^Charlemagne“, „Bouvet“ in „Sulfren“, nadalje veliki ladji „Agamemnon“ in „Lord ,Nelson.“ Iz utrdb U in J se je hudo streljalo na angleške ladje. Obe utrdbi sta morali utihniti, ko je bilo slišati dve eksploziji y notranjih prostorih. Tudi križarka „Dublin“, ki je obstreljevala Bulair, je bila nekoliko poškodovana. Neki angleški zrakoplovec, ki je plul nad Dardanelami v svrho opazovanja, je bil poškodovan vsled' strelov in je padel v morje. Zrako-plovca in opazovalca so močno poškodovana rešili.
Težki angleški topovi obstreljujejo Dardanele.
Sofija, 11. marca.
Iz Dedeagača se javlja, da je včeraj dne 10. t. m. zopet obstreljevalo 10 velikih angleško-francoskih vojnih ladij dardianelske utrdbe. Pri Seddil-Baru so prvikrat obstreljevali težki angleški oblegovalni topovi utrdbe. Turške utrdbe so z vso močjo in uspešno odgovarjale na ogenj angleških topov. Angleži so i-meli 5 mrtvih in 11 ranjenih vojakov.
Izkrcanje čet pred Dardanelami.
Berolin, 13. marca.
Listu „Lokalanzeiger“ se poroča iz Aten: Angleži in Francozi so poskušali vnovič izkrcati čete v zalivu Saros, ki bi naj pomagale vojnim ladjam premagati dardanelske utrdbe. Izkrcali so 2000 mož, katere so pa Turki napadli in jih prisilili, da so morale nazaj na ladje. Izgube angleško-francoskih čet so bile uničujoče.
Napad ha Carigrad od treh strani.
Rim, 13. marca.
Listu „Tribuna“ se javlja iz Londona, da pripravlja trosporazum velikopotezna vojna podvzetja zoper Turčijo. 150.000 angleško-frajneoskih čet baje nameravajo izkrcati na polotoku Gallipoli, v severnoafriški francoski pokrajini Algir je zbrala Francija 100.000 mož, ki so deloma že na parnikih, da odplujejo proti Dardanelam, in 40.000 mož aSv&tralskih čet je pripravljenih v Egiptu za prejvoz proti Dardanelam, ker jih Anglija za sedaj ne rabi v Egiptu. Istočasno zbira Rusija 200.000 mož, katere, namerava izkrcati ob severno-zahodni morski obali Bospora. — Trosporazum natoerava tedaj napasti Carigrad od severne in zahodne strani na suhem in od izhodne strani na morju ter zadati na ta način Turčiji smrtni sunek.
Mohamedanska trozveza.
„iSüdslavische Korrespondenz“ poroča iz Teherana: Novoustanovljeni list „Islamska Zveza“ objavlja v svoji prvi številki oklic, ki je podpisan od u-plivnih Perzijcev, Afghanisitancevi in Osmanov. V o-klicu se poziva na ustanovitev mohamedanske tro-zveze. V oklicu se izvaja, da se mora mohamedansko ljudstvo združiti, da prepreči damerò sovražnikov, ki hočejo ugonobiti sveti kalifat. V Aziji se mora tega ustanoviti mohamedanska trozveza, ki bo nalogo zasigurati Azijo Azijcem za vse čase.
Podmorski boji med in Angleži.
Nemci
Angleška pomožna križarka se potopila.
London, 13. marca.
Angleška admiraliteta javlja, da je nemški podmorski čoln potopil dne 13. marca angleško pomožno križarko „Bayano“, ki je plula med Belfastom in Ay-rom. Od posadke se je rešilo 8 častnikov in 15 mož, ostalo moštvo je utonilo. Rešeno moštvo pripoveduje, da se je križarka potopila v treh minutah.
Raznoterosti.
Prihodnja številka „Straže“ izide radi praznikov v soboto.
Duhovniške spremembe. C, g:. Pavel Živortnik, kaplan pri St Liju v Slov. goricah, je prestavljen v St. Lenart v Slov. goricah; za kaplana v St. Ilj v Slov. goricah pride č, g, Vid Pavlič, kaplan pri Sv. Emi.
Obsojen obrekovalec. „Farji so te vojske krivi.“ Zaradi teh besed je bil dnei 10. svečana, pri c. kr. o-■ krajnem sodišču v Dobri vasi; na Koroškem obsojen tamošnji brivec Štefan Redioritsch na 20 K globe, o-ziroma dva d i zapora in v povrnitev sodnih stroškov zavoljo prestopka po § 491 kaz. zale. Kazenski zako-nik določa za take prestopke sicer kazen od 1 do C mesecev zapora, a z ozirom na razne olajševalne o-kolščine mu je sodišče odmerilo samo gori omenjeno zelo milo kazen. Kljub temu pa je brivec proti tej razsodbi vloži pri zi,v na deželno sodišče v Celovcu,. Pri prizivni razpravi, ki se je vršila minoli teden v Celovcu, je bil pa njegov priziv seveda odklonjen in prvotna razsodba v polnem obsegu potrjena.
radi
imela
Bolgarija pomnožuje svojo armado.
Budimpešta, 11. marca.
Listu ,„Kel. Est“ se poroča iz Sofije: Bolgarski vojni minister je predložil bolgarski zbornici zakonSr ko predlogo, v kateri zahteva zvišanje stanja bolgarske armade za 180.000 mož. Nadalje zahteva pravi-eo, da sme tiste bolgarske podanike, ki so bili dose-daj iz kateregakoli vzroka oproščeni od vojaške službe in sicer v starosti od 21. do 50. leta, vpoklicati k 45ctnevnim orožnim vajam, da se morejo v (vojaškem oziru popolnoma izvežbati. Za pokritje stroškov je dovolila bolgarska zbornica vojaški upravi svoto 90 mi-, lijonov.
Kaj ponuja Francija Italiji.
Frankobrod, 12. marca.
Listu „Frankfurter Zeitung“ se poroča iz Rima: Pariški list „Temps“ predlaga, da naj ponudi Francija Italiji Korziko, ki je potrebna kot nekaka spopol-nitev za Sardinijo, nadalje nekaj poprave meje v Tunisu ter ozemlje Obok ob Rudečem morju.
Kitajska in Japonska.
Iz Geneve se poroča: Po poročilih, ki so došla iz Kitajske, so oblasti zaplenile spise neke prekucu-ške družbe, katera si je zapisala kot geslo „združitev Kitajske in 'Japonske.“ Na podlagi zaplenjenih spisov se je več oseb aretiralo. Na južnem Kitajskem se je vršilo več zborovanj, na katerih se je ostro govorilo zoper Japonsko.
„List „Agence Havas“ obj'aylja francosko noto, v kateri se povdarja, da Francija japonskih zahtev glede Kitajske ne more podpirati.
Italijanski katoliški vseučiliščniki. V Genovi se je dne 8. marca pričel sedmi kongres italijanskih katoliških Vseučiliščnikov. Shoda se udeležuje 172 zvez. Predsednik Ferrari je proglasil, da je geslo o-srednje zveze „bramba resnice“ proti onim, ki trosijo neresnico. Ob enem se je predsednik spominjal prve društvene skupine, katero je ustanovil jurist Della Chiesa, sedanji papež Benedikt XV. Pozdravil je navzočega genovskega nadškofa monsignorja Gavottija, kateri je isti dan bil ustoličen. Ob enem s kongresom vseučiliščnikov v Genovi sie je v Neapolju vršilo važno mladinsko zborovanje in v. Padovi evharistično zborovanje, ki je bilo ob enem priprava za narodni evharistični kongres v Genovi, M se bo po 25 letih prvokrat vršil namesto mednarodnega evharističnega kongresa.
Cirilica v Bosni in Hercegovini odpravljena.
Uradno je določeno, da je cirilica v bosanskih in hercegovskih šolah in uradih odpravljena, ravno tako, kakor je bila odpravljena pred kratkim tudi na Hrvaškem.
Grof Witte umrl. V Petrogradu je dne 13. septembra umrl eden največjih ruskih državnikov in ii-nančmkov grof Julij W tte v 66 letu svoje starosti. Finančni minister je postal leta 1893. Njegovo delovanje ni bilo omejeno samo le na ruske finance in trgovino, ampak grof Witte je bil povsod kot vodilna o-seba na prvem mestu pri. vseh velikih gospodarskih in tudi političnih podvzetnostih Rusije v letih 1892 do leta 1906, katerega leta se je umaknil iz političnega življenja. Grof Witte je vod'1 mirovna pogaianja med Japonsko in Rus:jo leta 1905 s tako spretnostjo, da ga je občudoval ves svet. Grof Witte je bil goreč pristaš in zagovornik miru in ni izključeno, da si je s tem nakopal nasprotstvo merodajnih ruskih vojaških krogov.
Aretacija nemških socialnih demokratov. Kakor poroča Strassburger Post“ so v mestu Mühlhausen aretirali .7 socialdemokraških občinskih svetnikov, med katerimi je bil tudi deželni poslanec Martin, Do-tičniki so baje pri nekem omizju rabili izraze* kateri so bili sovražni nemštvu.
Slovenski odlikovanci. Srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda so dobji narednik Franc Sau-rič„ korporala Josip Nedok in Lovro Divjak od 26, domobranskega pešpolka, vodji patrulje Ivan Remec in Franc Petek od lovskega bataPona št. 8.
Odlikovani slovenski častniki. Hrabrostjo od-1'kovanje „Signum laudis“ sta dobda nadporočnik Rudolf Janžekovič od ulanskega polka št. 6 in poročnik Gustav Štuhec od pešpolka št. 59.	,
Voini kurat č. g. Franc Pavlič niše s severnega bojišča: Presneto lepo je nositi vojaško sivo uniformo m se nazivati vojni kurat, pa samo takrat, kadar Rus' ne pošiljajo „težkih pozdravov“ — s; misli mars:kateri' duhovnik pri regimentu. Pa vendar je tudi dVm med neprimtelisMm ogrnem se zavedati svoje vzvišene dolžnosti in tolažiti težko in lahko ran jene. Do sedaj smo imeli lepe uspehe in upam, da za paz mesecev lahko rečemo: „Ni Rusa v Avstriji razen
ujetnikov.“ A vendar mislim, da se ne vidimo to leto. Pozdravljeni mi vsi znani!
Vojni kurat č. g. Marko Sagaj piše z dne 18 februarja svojemu sorodniku: Dragi L.! Zopet ti naznanim, da sem Še zdrav in živ. Od 'dne 30, januarja do danes smo bili visoko v gorah, kamor zaidejo le turisti in drvtetrji. Po strminah, v debelem snegu, smo lezli čez Karpate, 'Celih 14 dni nismo videli človeških bivališč. Z nami so šli zvesti konjički, ki so na syo-jih hrbtih nosili vse potrebno za nami. Naše prenočišče je bil večinoma karpatski pragozd, kjer smo si kurili cele noči. Neprecenljiva dobrota pa so bili res mnogoštevilni kozolci dišečega planinskega sena, katero nas je varovalo mraza. Brez teh bi bili zelo na slabem. Dne 12. februarja je naskočil naš polk utrjeno rusko postojanko, 948 m visok hrib, in jo vzel z bajonetom. To je bil dan, kakoršni sö redki tudi v Mojski. Ruski in tudi naši mrtvi so pokrivali hrib. Vjeli pa smo do 200 Rusov, drugi so zbežali. Jaz pa sem naše padle cerkveno blagoslovil. Pozdrav!
Slovani v avstrijski vojski. „Moravska Drlice“ je priobčila statističen pregled odstotov poedinih narodnosti v vsej avstro-ogrski vojski:	52 odstotkov je
Slovanov, Nemcev in Madžarov, skupno je 42 odstotkov, Romunov in Italijanov je 6 odstotkov. V vojni mornarici je Slovanov 56 odstotkov, Italijanov 27 odstotkov, Nemcev 10 odstotkov, Madžarov 7 odstotkov, V vojski je 3 odstotke Slovencev, 7 Hrvatov in Srbov, in 1 odstotek Italijanov.
Kuratorji za vpoklicane. Pravosodno ministr-vo je odločilo, da imajo na podlagi odloka z dne 23. oktobra sodišča imenovati knratorje, da se tako omogoči dvignenje denarja za, vpoklicane. Da se izplačila olajša, naj sodišče v vsakem slučaju obvesti tudi izplačilni urad, 'da je postavilo ali pooblastilo kura-torja za dvignenje 'denarja.
Preskrbovalne podpore za družine invalidov. Ministrstvo za deželno hrambo je odredilo, da dobijo družine oseb, ki so bile vpoklicane k aktivnemu vojaškemu službovanju, a so postale v vojski invalidi ter ne morejo skrbeti za kruh svojim družinam, dobijo tudi nadalje preskrbovalno podporo. Ako pa še družine take podpore niso dobivale, se jim naj na novo nakaže Ta ministrska odredba ima samo začasno veljavo in se torej podpora ne more pravnim potom zahtevati.
Pisma v Polo. Ker se nahaja Pola v bojnem stanju, je dovoljeno, da se sme. vojaškim osebam tamošnje garnizije pošiljati pisma in dopisnice poštnine prosto. Tudi dopisi vojakom v Krakov in Przemysl so prosti poštnine.
Kletvina in molitev. Kjer sezida Bog hišo, postavi hudič hitro svojo, pravi stari rek. Tako je zdaj. Vojska je priklicala marsikatero dušo k Bogu, moli se več kakor kedaj poprej, kajti hujših in resnejših časov ni še bilo. Sliši se pa tudi več kletvine. Kakor da bi bil napel zloduh vse svoje moči, da odtegne Bogu te preplašene duše, ki iščejo pri njem utehe. Najbolj v navadi je zdaj grdo preklinjanje devištva Mar tere božje. Kakor da bi hoteli ustvariti s tem, Marijino mogočno priprošnjo za ta ubogi svet, ki je ogrožen vseh nadlog. Preklinja Marijo nedorastel deček, preklinja jo odrastel pijanec in le pregostoma se sliši zdaj ta kletev iz ust vojakov. Zona obide človeka. Glej vojak, ti greš v boje, ti greš smrti naproti. Kaj te ni strah preklinjati ono, ki stoji tako rada vojaku na strani, Id hodi po boju po smrtnem polju in kliče duše vojakov: „Pojdi za Jezusom!“’ Vedno se sliši izgovor: Lahi so prinesli to kletev. Prazna je ta. Ako veš, da je kletev, da je najgrša in najsurovejša vseh kletev, zakaj jo ponavljaš, ali zakaj ne ubraniš, da ne bi preklinjali v tvoji navzočnosti? Kletvina nam ne bo prinesla blagoslova!
Brat ni spoznal brata. Iz dobre kmečke hiše so odšli štirje bratje v vojsko, od k)a,terih ni vedel drug za drugega. Starejši je prišel ranjen v Ljubljano, in je bil poslan kot okrevajoči na rezervno bolnico na Prulah. Tam je ležal na postelji, poleg njega pa silno shujšan vojak, ki je bil precej oslabljen po hudem legarju. Stiri dni je ležal poleg njega, pa se ni zanimal toliko zanj, da bi bil pogledal na ime. Vojska prinese toliko različnih obrazov in trpljenja, da ni več zanimanja in radovednosti. Peti dan je slišal novi prišlec govoriti soseda poleg sebe, stresel se je ob znanem glasu, ali videl je popolnoma neznan obraz! Pogleda na ime, pa je bil res tu njegov rodni brat, vsled bolezni tako shujšan, da ni bil podoben sam sebi, Brat je pravil bratu, da ne ve nič kdaj je obolel in kako je prišel iz tabora v bolnišnico nekje na O-grskem, Tam. mu je pravila usmiljenka, ko se je zavedel po dolgih dneh nezavesti: „Vas je varoval vaš angeljc prav posebno. Odnesli so vas zvečer z drugimi mrtvimi v mrtvašnico od spodaj, jaz grem ponoči in gledam enega in drugega, in res je vam še bila žila. Hitro smo vas odnesli nazaj, dala sem vam par žlic vina in oživeli smo vas.“ — O vojska, ti grozno gorje!
Poroke med nemškimi civilnimi ujetniki in Angležinjami. Kakor se javlja iz Londona, se je vršila pred kratkim v Soutbenu poroka štirih nemških civilnih ujetnikov s štirimi angleškimi deklicami. Po poroki so novoporočenci zajtrkovali v neki restavraciji. Po izvršeni poslovitvi so se poročenci zopet vrnili v ujetništvo.
Pegasti legar v Srbiji. Sofijski listi poročajo, da se pegasti leg’a.r v Srbiji strašno širi. V samem mestecu Valjevo je baje pred kratkim v enem tednu umrlo 1300 oseb.
Omejitev uporabe mleka. Štajersko namestništvo razglaša: Med vojsko je prepovedano pitati odstavljene prašiče in teleta. Izdelovanje, uporaba in prodajanje smetane je med vbjsko prepovedano. Izvzete od prepovedi so kavarne in slaščičarne ob nedelj ali in praznikih. Prestopki se kaznujejo z globo 2 do 200 K, ali pa s šesturnim do Hdnevnim zaporom.
200 g moke za osebo na' dan. V Nemčiji se je do sedaj ra/čunalo 225 g moke za vsako osebo na dan. Od dne 15. marca nadalje so pa znižali uporabo moke za osebo dnevno na 200 g.
Krušne nakaznice v Avstriji. Dunajski listi poročajo, da, ko doženejo zaloge moke in žita, uvedejo v Avstriji najbrže krušne in močne nakaznice. Nakazana množina je odvisna od .doznane množine zalog. Najbrže se določijo meščanom drugačne množine kakor kmetom, ki se preživljajo večinoma s kruhom in moko.
Krušne izkaznice. Mesto Tropava je upeljalo s 15 marcem krušne izkaznice. S temi izkaznicami dobijo družine pri pekih kruh. Brez izkaznic peki sploh ne smejo kruha prodajati,
Meko iz slame je poizkusil dobiti berolinski proiesor. Pravi, da ima ta moka dosti redilnih snovi( Drugi proiesor trdi, da ne bo ta moka prebavljiva za človeški želodec; torej bi prišla le živini v prav.
¥ Budimpešti bodo brez popoldanske južine. Ogrski listi poročajo, da je budimpeštanski magistrat ukazal, da odslej nadalje v ondotnih kavarnah popoldne ne bodo več smeli prodajati za južino mlečne kave.
Poizvedovalno mesto za nasad zelenjav in krompirja. C. kr. namestništvo v Gradcu n aim piše: Od namestništva ustanovljeno poizvedovalno mesto za nasad zelenjav in krompirja, koje vodstvo se je poverilo strokovnemu učitelju g. Otonu Briiders, je že pričelo s svojim delom v Gkadcu, Burggasse 2, in se podajajo tam o tozadevnih vprašanjih med uradnimi urami — od 8. do 12. ure dopoldne — vsakomur in brezplačna pojasnila.
Živinski sejm v Gradcu. Na živinski sejm v Gradcu dne 11. t, m. se je prignalo zavsem 885 glav. živine, in sicer: 865 volov, 148 bikov in 272 krav. V prejšnjem tednu se je pia prignalo 850 glav živine, torej tokrat za 35 glav več. Na sejmišču nabita odredba namestništva določa, da je med časom od ’/29. do %10. ure predpoldne za dobo trajanja vojske dovoljen vstop na sejmišče le samo domačim, to je graškim mesarjem in prekajalcem mesa, in sicer pod pogojem, da nakupijo živino le za lastno uporabo in da ni dovoljeno, kupljeno živino istega 'dne prodajati — drugim prekupcem. Na sejmu je bilo kupljene več živine za vojaštvo in za dunajske velike klavnice. Zaradi živahnega popraševanja so se zvišale cene ^pri nekaterih vrstah živine za 6 do 12 K za 100 kg žive
teže.
Kedaj se lahko odpiše dohodninski davek. V
smislu postavnih določil se odpiše najemninski davek s pr ti klinami, ako vložite nekolekovano prošnjo na o-krajno glavarstvo kot davčno oblast v teh Slučajih: 1. Ako je ostalo, stanovanje, od katerega se plačuje najemninski davek, prazno, se torej ni moglo oddati in se tudi drugače ni porabilo. Prazno stanovanje se mora najkasneje 14 dni po odhodu zadnje stranke naznaniti okrajnemu glavarstvu, kdti davčni oblasti; ako se to tekom 14 dni ne zgodi, se odpiše davek še le od dneva zakasnelega, naznanila. 2. Najemninski! davek se odpiše, ako ni bilo mogoče najemnine iztirjati, kar se pa mora pokazati s potrdilom, da je bila sodnijska izvršba brezuspešna, S takih odpisov pa je izključena najemnina oseb, ki so s hišnim posestnikom v sorodu ali ki so pri njem nastavljene. Prošnje je treba oddati najmanj šest mesecev po onem roku, katerega je najemnik moral najemnino plačati. Pač pa je dolžan hišni posestnik okrajnemu glavarstvu kot davčni oblasti najmanj tekom 14 dni naznaniti, ako je dobil dolžno najmnino, zaradi katere je prosil za odpis davka, plačano. Ako bi tega ne storil in bi davčni' urad zvedel, da je bila dolžna najemnina poravnana, bi bil hišni posestnik, če je prosil za popust davka, zdatno kaznovan. 8. Odpiše se najemninski davek s prit klinami, ako služi poslopje za državne urade, bolnišnice, javne šole, dobrodelne namene, seveda brezplačno. Za čas vojske je pa iinančno mJnistrstvo določilo za oprostitev od najemninskega, davka precej razširilo in je na korist hišnim posestnikom, da se teh določil prav zdatno poslužijo,
Maribor. Na živinski sejem dne 10.. marca, se je prignalo samo 236 glav goveje živine. Kupcev je prišlo "veliko število, cene so bile izredno visoke. Za 100 kg žive teže se je plačevalo: debeli voli po 130 do 140 K, srednje debeli 114 do 124 K, suhi 104 do 114 K, voli za pitanje 118 do 128 K, debele krave 100 do 110 K, srednje debele 95 do 105 K, suhe 86 do 96 K, biki 104 do 116 K, dome krave 104 do 115 K, breje krave 102 do 115 K, mlada živina 115 do 130 K, teleta (1 kg žive teže) 1 K 20 v do 1 K 60 v. Prihodnji živinski sejem se vrši v sredo dne 24 marca.
Ptuj. Uredništvo c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju je darovalo mesto venca na grob umrlemu pre-čast. g. proštu Jo7efu Flek v Ptuju znesek 50 K v prid vojaškemu fondu za nabavo umetnih udov.
* Loška gora v Zrečah. Tu je umrl posestnik Jožef Kovše, star 51 let. Kot naročnik naših listov je bil v narodnem oziru pohvtale vredna oseba in vselej zanesljiv, Počivaj v miru!
Dobrna. Občni zbor naše kmetijske podružnice se je 7. t. m. prav dobro obnesel. V teh vojsfcinih hudih časih se vlada večkrat obrača na kmečki stan, od
njega pričakuje pomoč, da zamore prehraniti vojake in prebivalstvo sploh. Važnost kmečkega stanu se je že tolikokrat povdarjala, da je le obžalovati, da se kmet sam tega še premalo zaveda. Narodni in gospodarski nasprotniki kar naravnost kmeta odvračata od kmetijskih podružaso: vsako podučno zborovanje prezirajo, smešijo in se jim dobro zdi, da.se leimet nič ne uc, in da ostane v temni neumnosti. Načelnik je kmeta na to opozoril in glasno svaril pred nevednostjo in stanovsko brezbrižnostjo velikega dela naših kmetov, Ce vlada države in dežela res nvažujeta kmečki stan in ga tudi posebno nekaj let sem. podpirate na potu omike, naj b; še pa take rovarje proti kmečki organizaciji malo bolj ostro potipal;1. Po kratkem poročilu o delovanju podružn.ce pozdravi načelnik c. kr. okraj. g. gozdarja Petra Zabovnik iz Maribora. Srečna pa je bila misel odbora, povabiti strokovnjaka v gozdarstvu, je vendar naša občina navezana posebno na gozdarstvo in živinorejo, V prav mičnem skozi in skozi zanimivem govoru nam je gospod podal v kratkem najvažnejše nauke in. nasvete v gozdarstvu in je še posebno opozord na naše St. Joštke pašnike, ki so bili pred leti lepi gozdovi, zdaj pa je samo zanemarjena paša brez vsake koristi. Pašniška zadruga se leta in leta trudi 'te pašnike dobiti v najem, da jih zboljša in da bi kakor drugod na Štajerskem lahko svojo živino čez poletje na teh pašnikih imeli., pa nasprotniki hujskajo posestnike. Skušnja uči, da bodo zdajšni posestniki teh pašnikov, ako jih tudi deloma oddajo, lahko več živine redili na skrčenih pa zboljšanih pašnikih kot zdaj. Ko je g. načelnik povzel besedo in se zahvalil za krasen poduk, so mnogobrojni poslušalci kar na glas dali duška svoji hvaležnosti. Ob enem se je kar izrekla želja, da bi gospod še v jeseni prišel in nadaljeval svoje predavanje posebno o merjenju lesa itd. Sklenili smo še, vlado prositi v smislu danih navodil, da se kmečkim delavcem več moke na dan odmeri. To zborovanje nam bo pač ostalo v prijetnem spominu.. Načelnik se spominja naših hrabrih vojakov, rojakov in z željo, da bi prišli kot zmagovalci ‘domov, sklene zborovanje ob % 11. uri dopoldne.
*	Sv. Jurij ob juž. žel. Janez Klajnšek, bivši predsednik bralnega društva v St. Juriju ob juž. žel., je poslal sledeče pismo iz Vodnjanav Istri, kjer služi kot črno vojnik: „Bliža se čas, ko bo treba voliti novi odbor bralnemu društvu. Želim društvu mnogo uspeha v novem lotu. Ne vem pa nič, kedaj bo konec vojne, še manj pa, če se še kedaj povrnem v domovino, zatorej ki.čem vsem doma ostali',n : Pristopajte k bralnemu društvu, ki Vam nudi mnogo poučnega berila, ki je za današnje čase posebno primerno, da zamore vsak posameznik zavra.t', protiverske napade la_ žnjivih obrekovalcev, katerih nikjer ne manjka, in ki so vsi naperjeni proti katoliškim organizacijam in ka-toliškim društvom. Obrekovalci imajo namen, zatrosi-li med nepokvarjeno mladino duha breztežnosti in nenravnega življenja, kar pa nas Bog varuj! Slovenska mladina, varuj se krivih prerokovi! Celemu odboru bralnega društva moje najiskrenejše pozdrave!
*	Gornja Ponikva. Mihael Sredenšek, ki služi
pri 37. pešpolku, piše dne 14. februarja iz srbskega boišča: (Sredenšek je bil poprej že na severnem bojišču.) Dragi stariši in sestra! Brat Franc mi je pisal, da je zadovoljen v vojaškem stanu, čeprav sva Ruse po nesrečni Galiciji že 4 mesece lasala. Jaz sem tukaj, hvala Bogu, še zdrajvh voljno opravljam svojo službo, poleg tega pa se ravnam po Vaših dobrih naukih, dragi stariši! Kaj delate Vi, ljubi Štajerci? Ah že kopljete v vinogradih? Oh. nehote mi pride naenkrat na misel stari rek:	„Dolgo stal iveč
svet ne bo. Te bodo djali v to črno zemljo.“ To se bo tudi najbrž zgodilo z menoj, ker toliko mo’j h tovari-šev-sobojevnikov je že odšlo tje, kjer je večna pomlad. Ce se tukaj na svetu ne vidimo več, Vam ki čem: Na veselo svidenje nad zvezdami! Priporočam se Vam v molitev in pošJjam g. župniku rokopoljub., Pozdrav tudi organistu Dolinarju, vsem dekletom in fantom pevskega društva.
*	Griže pri Celju. Nepričakovano je došla brzojavno žalostna vest, da je dne 25. februarja nagle smrti umrl Janez Aschenherger. 'Služil je cesarja pri trdnj. tjpnič. polku št. ... v Poli. Bil je slovesno pokopan od svojih tovarišev, ki so ga z godbo spremili k zadnjemu počitku. Vojni kurat je ob grobu blagoslovil njegovo truplo in v nagovoru tolažil sočutno njegovo ženo, ki je žalovala ob njegovih nogah. Rajni je opravljal do zadnje ure zvesto svoje dolžnosti. Naj v mra počiva!
*	Višnjavas pri Vojniku. Marija nas povsod, varuje, tudj na Ruskem. Jaz B. J. in moj sosed Jfurij Dokler sva bila še na večer dne 25. avgusta skupaj v Celju ter si pred odhodom v Galicijo na bojišče voščila, 'da naju Bog in Marija varuje vsega hudega. Ker sem imel več komadov Marijinih svetinjic, dal sem eno tudi mojemu najljubšemu prijatelju. IZ veseljem jo je sprejel ter rekel: Moj oce so tudi imeli Marijino svetinjico na vojski in,' niso bili nič ranjeni, a priborili so si srebrno hrabrostno kolajno. Jaz pa, ar ko mi Bog pomaga, si hočem priboriti zlato. Več mescev ni bilo nič slišati o Doklerju.! Dne 2. februarja na sprejme njegova žena pismo z ruskega ujetništva, datirano z dne 21. novembra 1914. Mož ji naznanja, da je Še zdrav in da je) v ruskem ujetništvu v Sibiriji, Pismo se glasi: „Bog in Marija nam vrnita že mir, da se zopet kmalu vidimo. Prosim, piši mi, ljuba žena,kako je novorojenčku ime in pa kaj je vse novega doma. Tvoj zvesti mož Jurče Dokler.“
*	Škofja vas pri Vojniku. Topničar Fra"c Tan. s?k piše svojim siarišem s severnega bojišča, da je še zdrav in da se ima Bogu in Mariji zahvaliti za sre-
čo, da ga še ni nobena krogla zadela. Pravi, da si srčno želi še vsaj enkrat videti1 drago slovensko domovino.
* Luče. Jože Kosmač, p. ‘d. Kosmač iz Konjskega vrba, ima na bojišču Miri sinove, namreč: Jožef, kateri služi pri topničarjih v Dalmaciji, Jaka je bil že ranjen v Galiciji, zdrajvil se je nekaj časa v bolnišnici na Ogrskem, potem je prišel domov. Ko je o-kreval popolnoma, je zopet šel na bojišče. Anton pa je padel na južnem bojišču; najstarejši France pa je bil odrajtan ‘dne 22. decembra 1914 in šel dne 15. februarja k vojakom v Maribor. Ubogi oče pa je sam doma na zelo velikem posestvu, dasi je že čez 7(7 let star in že čez poldrugo leto bolan. — Drugi je Ignacij Zavratnik, p. d. Raiduršnik, iz kraja Stramški vrh, jd ima tri sinove v vojski. France je bil ranjen v Karpatih in se nahaja sedaj v bolnišnici na Ogrskem, Jože in Ferdinand sta pa na južnem bojišču, a ne ve se pa, ali sta še živa ali ne. Tudi Zavratnik ima obširno in težavno posestvo in še celo visoko v hribih.
Dol pri Hrast iku. V nedeljo, dne 7 t. m. se je vršil občni zbor tukajšnega izobraževalnega društva. Po običajnih formalnost h je novi župnik g. P. Gorjup označ'1 temno, preračunjeno delovanje vseh cerkvi sovražnih sil, Jramazonstvo in njega izrastke in proti temu, oziraje se na priporočila sedanjega svetega Očeta, naglašal važnost, zbirati se vsem dobromi-slečim v katoliških izobraževalnih društvih. Na po g. Veterniku izpraznjeno predsedniško mesto je bil izvoljen sedanji gospod župnik. Sicer se društveni odbor ni spremenil» Prečitanih knjig je bilo lani 1466.
Zadnja poročila došla v pondeljeh dne IS. marca.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 14. marca-
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Na Poljskem in na bojni črti v Zahodni Galiciji sé splošni položaj ni spremenil. Napadalni sunki Rusov ob spodnjem toku reke N i d e, nadalje pri G o r 1 i c a h ter na južni strani Gorlic, so bili po kratkem boju odbiti.
V	Karpatih so bili na številnih raznih mestih zopet odbiti srditi napadi Rusov, tako na bojni črti med sedlom Lupkov in prelazom" Usok, nadalje v dolini reke Opor (južni pritok reke Stryj na gališkem ozemlju Karpat), kjer so se vršili tudi srditi ponočni boji pri prelazu Vyskov. R'azven veliko ujetih ranjenih Rusov so ujele naše Čete čez 400 neranjenih Rusov, ki so se udaji v boju osebe proti osebi.
Tudi na postojankah južno oil D n j e s t r a so se razvili boji. Izvrstno učinkujoči ogenj naših čet je hitro ustavil napad močnih ruskih vojaških oddelkov. Napad Rusov je bil popolnoma odbit, pri Čemur je i-mel sovražnik velike izgube.
Dalje proti izhodu prodirajoča sovražne- kava-lerija je bila vnovič vržena nazaj.
Upad Da Južno-Ogrsko.
Kolin, 14. marca.
Kolinski list „Kölnische Zeitung“ poroča:
Francoska armada, katero so zbirali v severni Afriki, ni bila namenjena le samo zoper Turčijo, ampak tudi za upad na Ogrsko. 200.000 angleško-fran-coskih čet so namerlavali izkrcati v Solunu z namenom ojačiti v toliki meri srbsko armado1, da bi mogla upasti na Ogrsko.
Za ta načrt pa niso mogli pridobiti grškega kralja Konstantina. Odločno se je ustavil vsakemu podvzetju, ki bi bilo neposredno naperjeno proti Av-stro-Ogrski in Nemčiji, ter prepovedal neoviran prevoz francoskim četam skozi grško državo.
Kaj dela Italija.
V	italijanskem državnem zboru se je sprejel zakon, ki bi naj zasigural Italiji nemoteno gospodarsko in vojaško obrambo. Skratka bi se lahko imenoval ta zakon: zakon proti Vohunstvu. Ob tej priliki je povzel tudi ministrski predsedniki 'Sblandra za besedo in izjavil, da nima svoječasnim izjavam ničesar odvzeti in ničesar pridjati.
Dovoz na Angleško.
Meseca februarja je iznašal uvoz v Anglijo 2 milijona ton, namesto navadnih 3 milijonov. Anglija baje tudi s tem lahko izhaja.
Rusi nimajo premoga.
Rusko črnomorsko brodovje nima že tri tedne nobenega premoga več. Sedaj poskušajo upeljati kurjavo z oljem.