PoStnlna plačana v gotovini LetO LVIII.
V Liublfanl, v torek, dne 13. maia 1930 St. 108
St. 2 Din
Naročnina
Dnevna lidaja
u kraljevino Jagoilitljo mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljsko Izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
l stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 1'30 In 2 D.veCfl oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pn večjem □ nnrocuu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici it. G UI Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne aprefemalo * Uredništva telefon it. 2050. upravnlStva it. 2992
Informativen tisi za slovenski narod
Uprava fe vKopllarfevl ul.ši.b Čekovni račun; Cfubllana itev. 10.650 ln 10.34V xa lnaerale. Saralevošl.7563, Zagreb it. 39.011, Praga ln litina/ št. 24.797
Ob jubileju ljubljanskega velesejma
Dalekovidni so bili možje, ki so leta 1921 priSli na misel osnovati po vzoru drugih mest velesejem tudi v Ljubljani. Mnogo težkoč so morali premagati in niso povsod našli potrebnega razumevanja za to institucijo, v veliki meri tudi pri onih, ki bi imeli od velesejma največjo korist. Zlasti trgovina in industrija sta presojali velesejem bolj pesimistično. Toda danes, ko smo neposredno pred otvoritvijo X. mednarodnega vzorčnega velesejma, imajo ti dalekovidni ustanovitelji velesejma to zadoščenje, da velesejem uspeva, je vsako leto večji in danes ni človeka, ki bi smatral naš velesejem za nepotreben. Glasovi, da se sejem ne bo obdržal itd., se niso uresničili in sedaj računamo z velesejmom kot vsakoletno prireditvijo.
Kmalu po vojni se je pokazalo, da se naša Industrija, obrt in trgovina lepo razvijajo in da njihova prodaja lepo napreduje. Opazilo pa se je, da je trg za naše gospodarstvo zelo omejen, saj ni segal daleč čez slovenske meje. Priti je moral velesejem, ki je pridobil naši produkciji in trgovini odjemalcev po celi državi, pa tudi v inozemstvu. Pokazal je vsem, da imamo razvijajočo se obrt, da nam mnogo stvari ni treba uvažati, kar obremenjuje občutno našo trgovinsko bilanco, dalje da je naša produkcija sposobna kriti v mnogočem potrebe v naši državi in da je kvaliteta naše produkcije taka, da lahko konkurira z obrtno delavnostjo drugod v državi in celo v inozemstvu. Velesejmi so bili najsijajnejša manifestacija našega gospodarstva, ki se je ponavljala vsako leto in vedno privabila dovolj kupcev in interesentov.
Velesejmi so vzgojno vplivali na našo produkcijo. Pokazali so nam, kaj zmore naša produkcija in katere predmete bi se še izplačalo producirati. Mnogim našim obrtnikom je preskrbel dovolj naročil, da so lahko svoje podjetje povečali, saj so dobili odjemalce tudi iz drugih krajev države, dočim se je prej krog njihovih odjemalcev gibal v ozkih mejah okoli njih domačije. Omenjamo le našo pohištveno obrt, ki sedaj stalno razstavlja na naših sejmih, in ki vsako leto beleži nove uspehe zlasti, kar se tiče kakovosti izdelkov. Povzpela sc je na tako visoko stopnjo, da nam boljših kvalitet ni treba hoditi iskat v inozemstvo in da je popolnoma nepotreben uvoz pohištva iz tujine, ki ga še vedno izkazuje naša uvozna statistika. Z velesejmom si je naša pohištvena obrt, ki se vedno bolj industrializira, pridobila odjemalcev ter ime tudi drugod v državi, tudi v onih krogih, ki so doslej domače proizvode smatrali za manjvredne in se niso mogli privaditi na misel, da je tudi domača produkcija sposobna izdelovati izdelke, ki so kvalitativno na višini.
Največje važnosti pa je naš velesejem za tujski promet. Lahko rečemo, da je eden izmed najvažnejših tujskoprometnih faktorjev, zlasti pa je koristil Ljubljani, ki je z njim ogromno pridobila. Pomisliti je samo treba, da privabi velesejem vsako leto na tisoče ljudi iz naših slovenskih krajev v Ljubljani, kamor najbrže ne bi prišli tako pogosto. Nadalje prihaja letno na tisoče ljudi iz ostalih pokrajin države, ki najbrže zaradi Ljubljane same ne bi prišli k nam, pač pa jih je privabil velesejem. Izračunati je treba, kako velike vsote puste tujci v Ljubljani. Koliko stanov je v Ljubljani, ki imajo znatne dohodke od tujskega prometa. Poleg vsega tega pa mnogo ljudi, ki pride v Ljubljano na velesejem, porabi priliko ter si ogleda tudi druge naše kraje, ki imajo tako tudi korist od velesejmske prireditve. Skratka, velesejem stori izredno veliko za povzdi-go našega tujskega prometa, od katerega imamo vedno več dohodkov in ga negujemo z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Zaradi navedenih razlogov je potrebno, da se vsi zavedamo teh dejstev in da zlasti merodajni faktorji podpirajo prizadevanja agil-ne velesejmske uprave, ki se trudi, da vsako leto napravi prireditev tako privlačno, da oni, ki pridejo na velesejem, ponovno zopet prihajajo, saj vedo, da jim bo prihodnja prireditev zopet prinesla kaj novega, kaj pomembnega. Zlasti pa si velesejmska uprava prizadeva, da bo letošnja prireditev res uspela. Zaradi tega, ker so dosedanji prostori za to število razstav-Ijalcev bili premajhni, je zgradila dva nova paviljona, ki bosta lahko pod svojo streho vzela dobršno število razstavljalcev.
Trdno smo prepričani, da bo, kakor doslej vsako leto, tudi ieiošnja prireditev zadovoljila, zlasti ker je jubilejna, in Selimo ljubljanskemu velesejmu, da bo šc nadalje tako
25 milijonov za Ljubljano
Gradila se bo carinarnica z uradniško hišo in skladišči ter tlakovale ceste
Belgrad, 12. maja. m. V Belgradu se mudi že več dni ljubljanski podžupan prof. Evgen J a r c in intervenira v zadevah ljubljanske občine.
Belgrad, 12. maja. m. Finančni minister je podpisal rešitev, s katero se
1. sprejme predlog ljubljanske občinske uprave, da se lahko izvršijo dela za zgraditev poslopja za carinarnico, za carinska skladišča, za občinski trošarinski urad, in stanovanjskega poslopja za uradnike;
2.	da se sme izdati potrebna vsota za nakup zemljišča za premestitev v raznih železniških objektov;
3.	da se sme presekati in tlakovati Vilhar-jeva, Smartinska in Gosposvetska cesta, ter Lovska ulica in ostanek Resljeve in Masary-kove cesle.
Stroški za vse ne smejo presegati 25 mi-ljinov dinarjev. Ministrstvo odobrava, da se stroški krijejo iz neangažiranega kaldrmin-skega fonda, lo je 8,600.000 dinarjev.
Odobrava pa se obenem, da občina lahko najame 16,400.000 Din posojila pri Državni hipotekami banki, na podlagi kaldrminskih dohodkov letno 1,600.000 Din.
S tem je rešeno zelo važno vprašanje ljubljanske komunalne politike in storjen velik korak k njenemu napredku. Državna hipotekama banka bo gotovo to posojilo odobrila na podlagi od države izdanega dovoljenja, da se letno to posojilo izplačuje iz dohodkov kaldr-minskega fonda.
v
Žalostno stanje naših rudarjev
Delegacija rudarjev pri finančnem ministru, iti ie obljubil svojo pomoč — Tudi osfali ministri so dali stično zagotovilo
Belgrad, 12. maja. m. Zastopnika druge rudarske skupine g. štuc in g. Bedenik je danes popoldne sprejel finančni minister gosp. ovrljuga. Po daljšem razgovoru sta mu naslikala žalostno stanje, v katerem se nahajajo slovenski rudarji, ter mu sporočila svoje želje in predloge. Prosila sta g. ministra, naj se zavzame za to, da bi se čimpreje pričel polni obrat in bi bil s tem dan rudarjem zopet zaslužek. Posebno sta poudarila nujnost državne denarne podpore rudarjem in njihovim rodbinam.
Finančni minister g. Svrljuga je izjavil, da so mu le zahteve v glavnem že znane, da jih bo vpošteval in da bo stopil v dogovor z ministrom za šume in rude in z ministrom za socijalno politiko. V sporazumu z njima bo uredil in ukrenil, kar je mogoče in potrebno, da se ta beda rudarjev vsaj omili.
Imeli smo priliko razgovarjati se z zastopniki rudarjev, ki so nam povedali še na-, slednje o svoji intervenciji:
59. sem Sveta Društva narodov
Uvod k Hrancosko-iialijanskim pogajanjem
Minister za socijalno politiko nima na razpolago nobenih fondov za podpiranje brezposelnih rudarjev, ki, kakor znano, po dosedanji zakonodaji za slučaj brezposslnosti niso zavarovani kakor ostali delavci. Minister je delegaciji priporočil, naj ludi rudarji delajo na lo, da se za rudarje ustanovi fond za brezposelnost in za slične krize, ki bi znale nastopiti v bodočnosti.
Delegacija je izjavila, da krivda ni na strani rudarjev, če se to vprašanje svoječasno zanje ni ugodno uredilo. Rudarji so s svojo strani že doslej kakor bodo tudi v bodoče storili vse, da se sporazumno z vpoštev prihajajočimi faktorji ugodno uredi pereče vprašanje: podpiranje v slučaju brezposelnosti in sličnih kriz.
Minister za socijalno politiko je obenem zagotovil, da se bo glede podpor sporazumel s finančnim ministrom. Slično zagotovilo so dobili delegatje tudi v ostalih ministrstvih, in upamo, da se bo ta zadeva ugodno uredila.
Ženeva, 12. maja. n. Danes dopoldne ob 11 se je Svet Društva narodov sestal k 59. zasedanju pod predsedstvom jugoslovanskega zu-nanjega ministra dr. Marinkoviča.
Nemški zunanji minister dr. Curtius je poročal o carinski mirovni konferenci.
Henderson je že enkrat naglašal veliki interes angleške vlade, ki polaga največjo vrednost na bodoča pogajanja za boljšo organizacijo gospodarskih odnošajev, posebno v evropskih državah. Predlagal je, da se k bodočim pogajanjem povabijo vse države, ne samo one, ki so podpisale zaključni protokol carinske konference.
Glede poročila o harnionizaciji pakta Društva narodov s Kellogovim paktom, o čemer se bo razpravljalo šele na septembrskem zasedanju Društva narodov, je podal danes samo
Henderson nekako senzacionalno izjavo, da je angleška vlada, ki je do sedaj ugovarjala proti dalekosežnim spremembam pakta Društva narodov, pripravljena odobriti poročilo in da celo upa, da bo poročilo soglasno odobreno. Seja Sveta Društva narodov je bila nato odgodena na jutri.
Na zaupni seji je Svet Društva narodov sklenil na angleški predlog, da se postavi na dnevni red palestinsko vprašanje. Angleški zunanji minister bo poročal o seslavi preiskovalne komisije za dogodke pri zidu objokovanja v Jeruzalemu.
Henderson jc danes opoldne povabil na kosilo italijanskega zunanjega ministra Gran-dija. Splošno se to smatra za uvod k irancosko-italijanskim pogajanjem o mornariškem vprašanju, katerih se ho udeležila tudi Anglija.
Gandijev naslednik aretiran
Angleška vlada aretirala Abbas Tjabija in 60 prostovoljcev — Gandiste bo vodila zdaj gospa Naidu — Patel oznanja neplačevanje davkov — Nemiri v Džalalpuru — Bombna letala delajo
red v Pešavarju
London, 12. maja. Dasi je položaj v Indiji slej ko prej zelo resen, se zdi, da bodo energične odredbe vlade revolucionarnemu gibanju nacionalistov kmalu kos.
Sicer je dobila angleška vlada vplivnega nasprotnika v odstopivšem predsedniku ustavodajne skupščine Patelu, ki je na javnem shodu v Suratu pozval množico, da naj, dokler bo Gandi v zaporu, ali dokler nacionalni kongres ne sklene drugače, Indi ne plačujejo davkov. Na ta način da bo Indija dobila veliko toitko za popolno neodvisnost in svobodo. Tudi. bojkot angleških pa tudi drugih inozemskih izdelkov se nadaljuje, tako da so trgovci, ki kupujejo svilo iz Kitaja in Japonske, odpovedali naročila za čas treh mesecev. Bojkot pa trgovci izrabljajo v oderuško dviganje cen.
Angleška vlada je v nedeljo aretirala v Karačiju Abbasa Tyabji-ja in 60 njegovih pristašev, ki so korakali v IJarsano, kjer so hoteli zasesti tamošnje soline. Oblast je tudi odločena aretirati Patela, čim bi njegovo delovanje prekoračilo izvestno mejo. Abbas Tyabji je za slučaj svoje aretacije imenoval za svojo naslednico baje gospo Naidu.
Podkralj javlja, da je za vzdrževanje reda in varnosti v Indiji mobiliziranih 312.000 mož oborožene sile.
Sovražnost med Indci in muslimani narašča. V Karačiju se je ob priliki muslimanskega praznika razvil večtisočni sprevod muslima-
' uspešno deloval v korist našega gospodarstva, | lfaU-nr »..di tujskega prometa.
nov, katerega so nacionalisti hoteli napasti. Vendar je policija to energično preprečila. V Lahoreju je oblast omejila muslimanske žrtve krav, ki se bodo smele zaklali samo v gotovem delu mesta iti v zaprtem dvorišču.
Razširjajo se mali letaki, podpisani od »Vrhovnega poveljnika hindostanske armade«, ki jih nalepljajo ponoči in v katerih se prebivalstvo poziva, da se proti Angležem oboroži. Zaradi ogromnih tehničnih sil kakor tudi policije in vojaštva, ki s tanki patruljira po mestih, ni prišlo dozdaj do spopadov drugod kakor v Džalapuru. Tu so se množice zbirale po ulicah in skušale izzvati nerede, čeprav je oblastvo prepovedalo vsako zbiranje. Nastopiti so morali policijski oddelki z vojaštvom, nakar so se množice poskrile po hišah. Medtem, ko je vojaštvo krožilo po mestu, se je kakih 5000 oseb oborožilo s kamenjem in z drugimi predmeti, da napadejo vojaške čete. Pet kaini-jonov strojnicami in z oddelki z bombami, ki so bili prepeljani iz Bombaya, je končno napravilo red. Položaj je še nadalje resen.
Nemirna je ludi severozapadna krajina, kjer nacionalisti paktirajo z afganskimi obmejnimi plemeni in tudi z boljševiškimi emisarji. Haji Turan Gzai, vodja enega od indskih gorskih plamen, je prispel s svojimi pristaši 20 milj pred Pešavar in resno groža javni mir. Oblasti so zahtevale, naj se vrne s svojimi spremljevalci, nakar je Haji Tura Gzai napravil na cesli barikado s posekanimi drevesi Odposlanih je bilo 40 zrakoplovov, da -preiščejo tereiK. Rezultat še ni znan.
Tajnik za Indijo Wedg\vood Benn je pokazal danes članom londonskega parlamenta brzojavko indijske vlade, ki je bila odposlana včeraj in govori o splošnem položaju v Indiji. Podkralj pravi:
Gandijeva aretacija je zaradi skrbnih varnoslnih odredb ostala brez tako velikih nemirov, kakor se je splošno pričakovalo. Najbrž bi njegova a relacija pred nekaj tedni ne potekla lako mirno. Gandijevi aretaciji so sledili sporadični nemiri, ki so bili resni le v Kalkuti, v Delhiju in v Šolapurju.
V	vseh primerih so vojaške oblasti pomagale vpostaviti mir in red in tudi duh če' in policije je bil odličen.
V	pešavarskem okraju je zelo nemirno. Tam je proglašeno vojno slanje. Oblast pazno zasleduje gibanje gorskih plemen in je pripravljena za vse evenlualnosti.
Na deželi revolucionarna akcija ni imela razen v Gujaratu, kjer je Gandijev vpliv zelo močan, uspeha.
Vkljub naporom revolucionarnih krogov, so muslimani kot celota odklonili sodelovanje pri teh gibanjih in se naslanjajo na pro-tekcijo konstitucijonalnih melod, ki naj varujejo njihove interese. Svet vseindijske musli manske zveze je sprejel resolucijo, v kateri obsoja akcijo za državljansko neposlušnost, ki je škodljiva interesom muslimanskega prebivalstva, in poživlja muslimane, naj se temu gibanju ne pridružijo. Delavstvo je ostalo v glavnem mimo. Simpatijskih stavk za agitacijo za državljansko neposlušnost ni bilo. To gibanje podpirajo doslej po večini le Hindujci, ki žive v mestih.
Za enkrat ni možno predvidevati nadaljnjega razvoja dogodkov, ker ima položaj neke elemente negotovosti. Vlada obvladuje v splošnem situacijo in ima dovolj sredstev na razpolago, da se upre protizakoniti agitaciji in potlači nemire.
Uradno poročilo podkralja
London, 12. maja. AA. Danes je objavil indijski urad poročilo podkralja o dogodkih v Indiji. V tem poročilu našteva podkralj glavna dejstva, ki so imela za posledico sedanji položaj. Prvega novembra minulega leta jc podkralj v iinenu vlade izjavil, da bo Indija na temelju vladne izjave iz leta 1917. dosegla položaj dominijona. Nato poroča indijski podkralj, da je vlada po poročilu ustavne komisije in indijskega centralnega odbora sklenila, da bo sklicala vse interesirane kroge v Indiji na sestanek, na katerem bi se razpravljalo o indijskih problemih. — Gandi je to ponudbo odbil in s tem odklonil priliko, kakoršne ni imela Indija v svoji zgodovini. S tem je Gandi odklonil edino priliko, da konstruktivno sodeluje pri razvoju indijske bodočnosti. Posledica temu činu so bili nemiri oborožene množice in morilski pohodi, ki so bili posledica za državljansko neposlušnost. Podkralj nadaljuje: »Zaradi tega je bila moja vlada prisiljena, da z ozirom na naraščajočo nevarnost v dobrobit in varnost indijskega prebivalstva oboroži sebe in poskrbi nadaljno orožje, s katerim naj se restav-rira v očeh sveta dobro ime Indije in varnosl ter ugled ustavnih oblasti. Vkljub temu sva jaz in moja vlada pripravljena, da nadaljujeva politiko, ki je bila označena v proglasu z dne 1. novembra. Okrog 20. oktobra bo v Londonu konferenca, ki naj proži indijskim delegatom priliko, da pridejo v osebni stik z zastopniki dominjonov, ki bodo v Londonu o priliki imperialne konference, ki bo koncem septembra. Po tej konferenci se seslane takoj indijska konferenca. — Priznavam,« nadaljuje podkralj v svojem poročilu, »da je razširjena po vsej Indiji resnična želja po političnem napredku. Ljubim Anglijo preveč, da bi opustil napor, da pomagam naravnemu in resničnemu razvoju njenega političnega življenja. Ta razvoj zavisi od rešitve realnih problemov, od katerih je najvažnejše vprašanje bodočega položaja manjšin. Jasno je, da brez rešitve lega vprašanja ni možna nobena zadovoljiva ureditev indijskega problema. Manjšinskim enotam mora biti zagotovljena v novi ustavi varnost. Dokler pa ne bodo oni, ki vodijo agitacijo za državljansko neposlušnost, priznali realnosti in ne-i hali kršiti zakon, ne bodo rešeni problemi indijskega vprašanju.
Anglija prekinila zveze v sveto Stoiico
Rim, 12. maja. z. V vseh diplomatskih krogih je zbudila pozornost okolnost, da je angleški minister pri sveti Stolici Chilton bil nagloma premeščen v Chile. Istotako je tudi prvi svetnik poslaništva Randall zapustil Rim in odpotoval ua Angleško. V vatikanski leganji je ostal tajnik, ki po karljeri ni diplomat in ima samo nalogo čuvati diplomacijo, arhive in šifre. Ta premestitev se tolmači tako, kakor da je Velika Britanija radi nesoglasja s sveto Stoiico, ki je nastopila proti malteškemu ministrskemu predsedniku Stricklandu, dejansko prekinila zveze s sveto Stoiico.
Velika gospodarska
kriza na Madjarskem
Budimpešta, 12. maja. z. Vprašanje prodajo letošnje letine prizadeva madjarski vladi velike skrbi. Že teden dni traja v Budimpešti anketa o tem, kako bi se omogočila prodaja žita. Veliko senzacijo je vzbudila vest, da je neka angleška tvrdka stavila madjarski vladi ponudbo za odkup vse letine na Madjarskem. V tem slučaju zahteva monopol za izvoz žita. Ta ponudba je povzročila veliko akcijo ne samo v trgovskih krogih, marveč tudi v krogih mlinarjev, ker bi to pomenilo nadzorstvo tujega kapitala nad madjarskim kmetijstvom.
Doumergae zapuslil Atzir
Oran, 12. maja. AA. Predsednik francoske republiko Doumeiguc je posetil mestno hišo ter pregledal bolnišnice. Opoldne je prisostvoval svečanemu banketu. Popoldne je Doumergue zupustil Alžir, kjer mu je bil povsod prirejen navdušen sprejem in odkoder bo ponesel najboljše spomine.	*
Potresi in poplave
Teheran. 12. maja. AA. Potres v Aser-bejdžanu je baje zahteval 2000 človeških žrtev. Potresi v okolici Salmasa se nadaljujejo. V bližini Urumyaha je nastala radi potresa razpoka v dolžini treh kilometrov.
London, 12. maja. n. Po potresu v Indiji in Perziji prihajajo sedaj vesti o poplavah na otoku Cejlonu, ki so napravile ogromno škodo. Samo v Colonvbu je porušenih 1000 hiš in je 10.000 ljudi brez strehe. Električna centrala v mestu je pokvarjena, tako da ni električne struje na razpolago.
Iz Svakopmunda v južnozapadni Afriki se poroča, da je bil tam nekoliko milj od brega hud podmorski potres. Morje je vrglo na obrežje na tisoče mrtvih rib, tako da se oblasti bojijo epidemije.
Mednarodni rudarski kongres
Varšava, 12.maja. AA. :Putc poroča, da f»odo nu dnevnem redu mednarodnega kongre-rudarjev v Krakovu tale vprašanja:
Poročila izvršilnega odbora o dogodkih po kongresu v Nimcsu. Poročila bodo podali: Obče poročilo g. Delapre, tajuik mednarodnega odbora; o racionalizaciji rudarske industrije Nemec g. Ilergcr; o strokovni izobrazbi rudarjev Nizozemec g. Wauderbilde; o izenačenju arbitražnih metod in oblik poravnave Anglež Cook; o izseljevanju in priseljevanju Bel-gijev g. Detier; o borbi proti vojni Francoz g. Quelitin; o denarni odškodnini za primer nezgode in bolezni Nemec g. Bork-Schnlz; o kontroli dela v rudnikih Francoz g. Vignet; o rudarskih dopustih Poljak g. Stančik.
Dravinjske dohlade oficirjem
Belgrad, 12. maja. Nj.' Vel. kralj je podpisal zakon o draginjskih dokladah oficirjem, vojaškim uradnikom, podoficirjem in gojencem vojnih akademij, po katerem moret predsednik min. sveta na predlog finančnega ministra povišati, znižati ali ukiniti osebne, rodbinske in stanarinske dodatke.
Stanje ministra Radivojevica
Belgrad, 12. maja. AA. Zdravstveno stanje prometnega ministra inž. Radivojeviča je popolnoma zadovoljujoče. G minister je prebil noč prav dobro, temperatura znaša okrog 37 stopinj. Bolnik ne čuti nikakih bolečin. Čreva iunkcijonirajo normalno. G. Radovoje-vič sc subjektivno počuti dobro.
Bogdan Medakovič f
Dunaj, 12. maja. n. V tukajšnjem sanato-riju je danes umrl bivši predsednik hrvatskega sabora dr. Bogdan Medakovič v 75. letu. Truplo bodo prepeljali v Zagreb.
Profesor Plečnik v Splitu
Split, 12. maja. z. Žirija za regulacijo Ba-Čvic je imela več sej, ki sc jih je udoležil tudi profesor ljubljanske tehnike arhitekt .Tosip Plečnik. Na seji so razpravliali 0 načrtih, ki jih je prišlo 22. Največ jih je iz inozemstva.
Nemško brodovje v Splita
Split, 12. maja. z. 14. maja pride v splitsko pristanišče oddelek nemške vojne mornarice in ostane tam do 21. maja. V tej skupini bodo 1 križurka in 5 torpedovk. Vse tc ladje so najmodernejše konstrukcije, zgrajene po vojni. Pri tej priliki pride v Split admiral naše mornarice Stankovič. V teku svojega bivanja v Splitu bodo nemški mornarji napravili *eč izletov v splitsko okolico.
Športne novice
Milan. 12. maja. AA. Lnhkontleticoo tekme med reprezentancama Italije in Fmn?!Je so končale r, zmngo italijanskega moštva.
Rim. 12. mnja. A A. Včera jšnji nogometni izidi: Arsizijo : Presna 2:0, Lognano : Atalanta 1 : 0. Uicllessc : Iteggiana 2 :0, Fiorenlina : Leccc 1 : 1.
Bojevit govor MussoKnija v Livornu
Krepak proliodmev iz Francije
Kini. 12. maja. AA. Agencija Štefani poroča: Včeraj dopoldne je prispel v Livorno predsednik italijanske vlade Mussoliiy. Sprejela sta ga minister prometa iu minister mornarice. K sprejemu se je zbrala ogromna množica iz mesta in okolice. Vse mesto je bilo v zastavah. Tudi v mestu samem je bil Musso-lini predmet viharnih ovacij. Najprej se je predsednik ital. vlade Mussolini napotil v pomorsko akademijo, kjer je pregledni gojence. Zatem je Mussolini prisostvoval službi božji pod vedrim nebom. Služba božja se je zaključila z molitvami za kralja in Duceja. Po službi božji je Mussolini odšel v ladjedelnico. Tudi tu je Mussolinija pozdravljala velika množica. Mussolini je imel na delavstvo nagovor in mu zatrjeval, da vlada skrbi za blagostanje delavskega razreda. Tu je Mussolini sedel v avtomobil, ki se je komaj prerival skozi velike množice. Odtod se je Mussolini odpeljal na trg kralja Alberta. Sodijo, da je bilo ta zbranih 100.01X1 ljudi. Po dolgotrajnih in nepopisnih ovacijah je Mussolini stopil na tribuno, ki je bila postavljena sredi trga iu imel na množico nagovor, v katerem je med drugim dejal:
: Italijanski narod si po osemletnem fašističnem režimu ne želi samo blagostanja, leni več zahteva zase tudi ugled in pristojajoče mu mesto na svetu. Spričo vašega in našega morja, ko seni obiskal ladjedelnice, kjer delavci pridno grade naše bodoče vojne ladje, hočem povedati vam, in ne samo vam, vsemu italijanskemu narodu in ravno tako vladam onstran mej, da ne mislimo na prenagljene pustolovščine, če bi pa kdorkoli hotel ogrožati našo neodvisnost in bodočnost, ta še ne ve, do kolike mere sem jaz v stanu razvneti ves italijanski narod.« Tu je po poročilih listov množica izbruhnila v nepopisno navdušenje in kričala več minut: >Duce, ducek Mussolini je nadaljeval: j Potem bi ves "arod, starci in otroci, kmetje in delavci, oboroženi in neoboroženi, postali ena sama človeška masa in še več kot
masa, postali bi žareča krogla, ki bi se lahko vrgla, vseeno proti komu in vseeno kani. Li-voručaui, na morju živi vaša bodočnost in vaše bogastvo. Komu pripada veličanstvo morja?« Množica je odgovarjala: »Nam, duee, nam!«
Mussollnijeve besede je sprejela množica z ogromnim navdušenjem. Mussolini se je nato odpeljal v vladno palačo, kjer se je udeležil intimnega kosila s predstavniki oblastev. Mussolini se je moral opetovano pokazati na balkonu. Zbrana množica mu je prirejala neprestane ovacije.
Pariz, 12. maja. n. Agresivni ton novega govora, ki ga je imel včeraj Mussolini v Livornu ž vodilno mislijo, da bo fašizem zdrobil vsakogar, ki bi so predrzni!, zastaviti pot razvoju Italije, so smatra v Franciji za malo razveseljiv začetek ponovnih pogajanj v Ženevi med Francijo in Italijo.
Rim, 12. maja. n. Uradno poročilo o Mu-ssolinijevem govoru v Livornu izrecno ponavlja krepke Mussolinjevc izraze, katerih torej ni smatrati za oratorične cvetke. Ni nobenega dvoma, da je ta nova grožnja enostransko naperjena proti Franciji. »Impero« je na prvi strani z debelimi črkami objavil napis: »Nobena sila na svetu, to naj razume tudi Francija, ne more preprečiti italijanskih zahtev, ker je njena sila božje narave.« Tudi drugi listi pišejo sedaj jasno. Zdi se torej, da sc nova francosko-italijanska pogajanja ne bodo začela baš pod srečno zvezdo. Zdi se torej, da se je ponesrečila tudi angleška posredovalna akcija.	•	s
Pariz, 12. maja. n. Vsi pariški listi, celo »Libertec, ki je doslej gojila velike simpatije za fašizem, se smatrajo za prisiljene, da so nastopili proti Mussolini ju ter svare francos-ko vlado, naj se ne da oplašiti po nobenih italijanskih grožnjah ali zavesti k prevelikim koncesijam.
• ••
Zopet notranjepoh kriza v Avstrqt
Anglija in Francija zahtevata razorožitev Heimwehra in Schutzbunda — Nesoglasje v vladi
proti nošenju orožja, o razpustitvi obrambnih zvez pa ne bo nobenega govora. Sicer je pa znano, da Avstrija ne dobi inozemskega posojila, ako ne razoroži lako Heimwehra kakor Schutzbunda. V svrho, da skrajša začenjajoče se strankarske boje, namerava vlada že jeseni izvesti nove volitve, ki bi se imele sicer vršiti šele prihodnjo spomlad. V vladi sami vladajo velika nesoglasja. Včerajšnje heimwehrovske prireditve, med njimi tudi proslava desetletnice tirolskega Heimvehra v Innsbrucku, so potekle povsod v miru in redu, samo v Gradcu je prišlo do manjših spopadov, pri čemer ie bil en mož-težko ranjen.
Dunaj, 12. niaia. n. V svojih nedeljskih govorih sta voditelja Heimvehra, knez Star-hemberg in dr. Steidle zagrozila vladi, da mora misel razpustitve ali razorožitve samoobrambnih formacij opustiti. Če bo vlada prišla z raz-orožitvenimi načrti, se bo Heimwehr postavila proti njej. Ker je podkancler in vojni minister Vaugoin, ki je zdaj postal načelnik stranke, na dunajskem shodu krščanskih socialcev razvijal bolj heimwehrovski program kakor program lastne stranke, se je že pokazala opozicija proti novemu voditelju krščanske socialne stranke od strani poslanca Kunschaka. Kar se tiče raz^ orožitvenega predloga vlade, je naperjen le
Poljska element miru na vzhodu
Varšava, 12. maju. i. Spričo armnduega povelju ruskega komisarja za narodno obrambo Vorošllova, ki govori o neki nameri svetovnega kapitalizma, rla napade Rusijo, piše oficioz-na »Gazeta Polskaf, da tako Poljska kakor vse ostale baltiške države niso interesiranc na padcu sovjetskega režima in du bi bila udeležba teh držav na kakršnikoli intervenciji proti sovjetom blaznost. Misel, du bi se uslvarila neodvisno Ukrajina kot barijem proti Rusiji, spada v preteklost Tc oficijoznc izjave imajo tem večji pomen, ker se. istočasno opažu precejšnje izboljšanje odnošajev med Poljsko in Nemčijo. Poljsko-nemško prijateljstvo bi
pomenilo vsekakor boljšo garancijo za ohranitev miru na vzhodu nego kakšne protiruske koalicije. Tudi Estonija, Finska in latiškn republika so solidarne s Poljsko, rln je treba tako s prijateljsko politiko napram Nemčiji kakor napram Rusiji utrjevati stabilnost razmer na severovzhodu Evrope. Rusija ima preveč dela. ila uredi svoje razmero doma, da bi mogla biti miru opasna, na drugi struni pa so tudi resni nemški krogi nehali igrati se z mislijo, da drže. Poljsko v šahu s pomočjo Rusije" in odlični nemški politični in kulturni delavci čedaljebolj propagirajo idejo nemško-poljskegn sodelovanja.
V Španiji je zdaj vse mimo
Madrid, 12. maja. Vesti, da je bil nameravan pod vodstvom štirih generalov puč, ki naj bi vpostavil diktaturo, ki naj bi bila še ostrejša, kakor je bila diktatura Primo de Rivere, so se izkazale kot močno pretirane. Res je samo, da jc neki minister sedanje vlade zaupno opozoril dr. Maranona, predsednika Ateneja, v katerem se vrše prireditve republičanov, ki z nečuveno vehemcnco posebno napadajo kralja, da bi tako sistematično hujskanje mladine moglo vesti zopet do vojaške v!ac"c. Republikanci so to svarilo, ki je bilo mišljeno čisto dobrohotno, razumeli takq, kakor cia jc nevarnost diktature v resnici žc tu in so sklicali zaupen sestanek, na kateregi so pozvali tudi dva republičanska generala in ju vprašali, dali bi armada v takem slučaju republi-čanom pomagala. Generala sta odgovori'«, da so republikanci v armadi v taki manjšini, da
Belgrajsfee ocsfi
Belgrad. 12. maja. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je podpisal odlok, h katerim je pomaknjen v višjo skupino predstojnik zavoda za zaščito dere v Ljubljani g. dr. Bogoljub Dragaš.
Belgrad. 12. maja. m. Nn svoji seji je odbor Privi ligi rane agrarne banke odobril nastopna posojila: 325 hl|K)tekarnlh posojil v znesku 10 milijonov 188.000 dinarjev, 1087 zadružnih posojil v znesku 8,165.850 Din in dve menični posojili po 30.000 Din.
Belgrad, 12. maja. AA. 25. in 26. maja 1h> v Dubrovniku konferenca zastopnikov poslodavuk/li zbornic iz vse države. Na dnevnem redu bodo vprašanja našega gospodarstva. Po končani konferenci so napotijo udeleženci iz Dubrovnika v Podgnrieo, d« službeno obiščejo zbornico zn TOI v Podgorici.
BMgrad. 12. maja. AA. Upravni odbor Narodne banke jo imel davi sejo. Na dnevnem redu so bila izključno vprašanja kreditiranja naših gospodarskih progov,
je bolje, če republikanci svojo agitacijo omilijo. Ker je tudi socialistična stranka izdala parolo, da naj se delavstvo ne udeležuje nobenih pučističnih poskusov s slrani republikanske buržuazije, so izgledi za kako revolucijo v republikanskem smislu vsaj zaenkrat slabi.
Na drugi strani je treba vzeti v poštev, da kralj sam ne želi povratka vojaške diktature, ker je sam toliko moder in je v zadnjem četrtletju dal toliko dokazov državljanske previdnosti in spretnosti, da je kaj takega kakor želja po povratku diktature pri njem popolnoma izključena. Kralj pa tudi ne misli zamenjati Bercnguera z drugim človekom, ker je ta, čeprav nima izvanrednih zmožnosti, vendar zaradi svoje neoporečne poštenosti najboljša oseba, na katero se more kralj zanesti, " da bo vpostavil normalne razmere.
Razne novice
z vsega sveta
Pariz. 12. maja. A A. Ilavas poroča: Senator Pams, bivši minister in bivši kandidat za predsednika republike, je umrl.
London. 12. maja. AA. Stanlev Baldtvin je bil predlagan za kancolarja univerze v Cambrid-geu. Volitve bodo prihodnjo soboto.
Bolngna, 12. maja. AA. C cirkusu Oleirh . ki razpolaga z velikim zverinjakoni, so se sprli lastniki s pomožnim osobjem. Krotilci divjih zveri so se hoteli maščevati nad lnslniki s tem, da so skušali odpreti kletke divjih zveri. Policijska obla/d je še pravočasno posredovala ter dala prijeti sedem krotilcev
Montevidco, 12. moja. AA. V bližini rta Punta fioavn je zašlo poštno letalo, ki vzdržuje poštni promet med Buenos Airesom in Rio de .Inneirom, v <*ostn meglo in hude nalive. Piloti so izgubili ori-jentacijo, vsled česar je letalo Dadlo v pečine. 4 potniki in piloti so bili ubili.
Kraljeva zahvala slov. zadrugarjem
Belgrad, 12. maja. m. Predsednik Zadružne zveze minister za šume in rude g. dr. Korošec je danes prejel na pozdravni brzojav, ki je bil poslan z glavne skupščine Zadružne zveze tale odgovor:
»Prejetnši z zadovoljstvom izraz udanosti, poslan z glavne skupščine Zadružne zveze v Ljubljani je Njeg. Vel. kralj mi blagovolil naročili, da se vsem, ki so bili udeleženi na skupščini, izrazi njegova srčna zahvala. Minister dvora B. Jevtič.«
Hišni posestniki
za zlato pariteto
Občni zbor hišnik posestnikov
Ljubljana, 12. maja.
Noccj ob 7 sc je vršil v zeleni dvorani hotela Union- dobro obiskan redni občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik s. Frelih, ki je podal ludi po-rcčilo o delovanju društva hišnih posestnikov v preteklem letu in v najvažnejših zadevah, ki zanimajo hišne posestnike. Društvo ima 3012 članov.
Predsednik je omenjal velik uspeh — da je lelos s 1. majem končno odpravljena stanovanjska zaščita. Ta zaščita je bila dolgo ovira vsaki gradbeni akciji. Tudi bojazen pred številnimi stanovanjskimi odpovedmi so ni uresničila. Sedaj po 1. maju je bilo vloženih le malo odpovedi in še teh je večina s strani mestne občine.
Predsednik in društvo pa vseeno svarita hišne posestnike: - Držite se zlate paritete, to je 12- dn IH-kratne predvojne najemnine! Ne odpovedujte preveč, razen v skrajnih primerih! To je v vašem interesu'. - Govornik je bil tudi mnenja, da hišni posestniki s pretiranimi najemninami nimajo nobenega interesa izzivati nesorazmerno preživahnega stavbnega gibanja v Ljubljani, zakaj najemnine, bodo pričele padati.
Davčne razmere za hišne posestnike so ugodne, saj znašajo sedaj državni davki do 12 odstotkov hišnega davka. Letos se je uvedla enotna občinska doklada 60% na zgradariuo. V interesu hišnih posestnikov in najemnikov je, da se občinske do-klade diferencirajo, lo se pravi, da se uvede kar najnižja doklada na zgradarino. Z uvedbo enotnih doklad bodo ljubljanski hišni posestniki, oziroma najemniki plačali i,300.000 Din več občinskih davkov, kakor je bilo prvotno določeno. K tej občinski dokiadi pa pride še nova 40% banska doklada. To bi pomenilo, da bodo morali hišni posestniki z obojnima dokladama vred plačevali 21% do 20% hišnega davka. K temu pa pride še približno 17% vo-darine in gostaščine, torej nad 40% skupnih davkov.
Vodarina je v Ljubljani odločno previsoka in hišni posestniki so hvaležni ravnatelju g. Č e č u, da se mu jo posrečilo v občinskem svetu doseči znižanje vedarine vsaj od 10% na 0%.
Hišnim posestnikom se je tudi posrečilo, da jo propadla občinska davščina na nezazidane parcele.
Banovina namerava uvesti novo priraslkttrino na najemnine nad zlato pariteto. Društvo bo vse storilo, da s tem ne bodo prizadeti važni interesi hišnih posestnikov, zlasti tam, sjer so bile predvojne najemnino zelo nizke.	«
Hišni posestniki so odločno proti podvozu ali nadvozu na Dunajski cesti.
Glede novega tramvaja so hišni posestniki mnenja, naj se o tem skliče posebna anketa. So pa cdločno proti temu, da bi so gradil tam, kjer se ga cele ulice branijo, ampak le tam, kjer ga celrf ulice zahtevajo.
Predsednikovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto.
Računski zaključek je podal g. Bukovec. Odboru je bil podeljen soglasno absolutorij.
Na predlog g. Mtihleisna je bila soglasno izvoljena le-ta lista novih odbornikov: gg. Anton Bukovec, Ivan Frelih, Maks Hrovatin, Janko N. Jeglič, Simon Kmctec, Josip Olup, Josip Platuer, dr. Lovro Požar, dr. Josip Regali. kanonik Ivan Sušnik, Josip Tribuč in Franc Ženil ja. Za računska preglednika: gg Franc Malis in Aleksander Gjud; za Moste: gg. Matija Naithauser in Janko Palme; za Šiško pa s. Ivan Kuštrin.
Sledil je razgovor o samopomoči hišnih posestnikov za slučaj smrti in ustanovitvi lastne kreditne zadruge. Po izmenjavi misli je bilo sklenjeno.' da se oboje zaenkrat prepusti odboru v pretres.
Ravnatelj g. Janko N. Jeglič se je na koncu občnega zbora prav prisrčno zahvalil predsedniku g. Frelihu, ki ima glavne zasluge, da se je stanovanjska zaščita odpravila. Zborovalci pa so svojega, zanjo tako zaslužnega predsednika nagradili z živahnimi ovacijami.
Delniška družba za izvoz kmetijskih pridelkov
Belgrad, 12. maja. z. Danes popoldne ob 4 sc je vršil ustanovni občni zbor Priviligirane delniške družbe za izvoz kmetijskih pridelkov kraljevino Jugoslavije. Občni zbor je bil v dvorani glavno Zadružne zvezo. Otvoril ga je predsednik Združenja izvoznikov Dragiša Matejič. Za predsednika je predlagal glavnega ravnatelja Državno hipotekarne banke Vojina Gjuričiča. Ta je pri loj priliki podal poročilo ustanovitvenega od bora, naglasil je. da znaša osnovni kapital 30 milijonov. Razdeljen je na delnice po 100 Din, ki se glasijo na ime. Sedaj sc emitira polovica tega zneska. Nj. Vel. kralju so poslali brzojavni pozdruv.
Mihajlo Bajloni, Belgrad; Alfonz, Besednjak, Ljubljana; Buda Cvijanovič, Dala; Gedeon Djun-djerski, Novi Sad; Voja Gjorgjevič, Belgrad; dr. Vladimir Glaser, Ljubljana; Edo Markovič, Zagreli; Dragiša Matejič, Belgrad; Franc Miiller, Novi Sad; Voja Petkovič, Belgrad; Kosta Antič, Belgrad; Mi-livoj Sičarevič,'Belgrad; dr. Djuro Surmin. Zagreb; Oskar Weiss. Zagreb. V nadzorstvo so izvoljeni: Uroš Budišin, Veliki Bečkerek; Dragomir Drago-jovič, Belgrad; dr. Vekoslav Gorlan, Zagreb; Dra-goslav Majdanuc. Belgrad; Slavko Mesarcvlč, Srčni-ska Mitrovica; Slovan Matic, Skoplje; Gjuro Peric, Sarajevo. V soglasju s statuti društva pridejo v upravni odbor od lin. ministrstva g. Rudčenko, od prom. ministrstva g. Milivoje Trebilijac, direktor J. S. plovidbe, in od trg. ministrstva g. Vojin GjU; ričlč, direktor Drž. hip. banke, ki bo obenem tudr predsednik upravnega odbora.
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Zaenkrat ni nevarnosti slane. Izprcmenlj'-vo. iiludim vre me, v prostih legah vetrovno. — Južne Alpe: Precej jasno, višja temperatura.
Zagrebška vremenska napoved. Večinoma napol oblačno. Nestalno. Zmerno toplo.