» S PROBLEMSKE KONFERENCE O DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH
Oblikovati ustvarjalne socialistične osebnosti
V torek, 16. junija 1987, je bila v občinski skupščinski d vorani pro-blemska konferenca na temo »Aktualne naloge SZDL pri krepitvj vloge družbenih organizacij in društev v političnem sislemu sociali-stičnega .samoupravljanja.«
Problemsko konferenco je sklkal na predlog predsedstva Niko Lukež. predsednik OK SZDL.. Vodil jo je MILAN FRANKOVIČ, predsednik koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva pri predsedstvu občinske konference SZDL, ki je konferenci dal kratek uvod tako, da je delegate spomnil na številčno obsežnost in pestrost interesnh dejavnosti v naši občini, ki vključujejo Ijudi vseh starosti od otroka pa vse do pocne starosti. Spomnil je tudi na njihovo prostovoljnost vključevanja in pa seveda na številne težave, ki jih pov-zroča neurejeno financiranje. š e zlasti na tistih pdoročjih, kjer je čla-nom treba nuditi strokovno vodenje, kjer so veliki stroški z vzdrževa-njem prostorov in objektov pa seveda tudi pri pridobi vanju kvalitete iz kvantitete. Poudaril je, da je eden od namenov konference tudi skupno iskanje poti za razreševanje številnih problemov na tem po-dročju naše družbene organiziranosti.
Z razpravo je začel delegat KIK SZDL Jože Moškrič-Ciril, Polcde Kos, ki je med drugim povedal, da ppri njih družbene organizacije alj drujš-tva niso pastorke, temveč so polnno
vključene v krajevno skupnost s po-vezavo v vseh organih in seveda močno prisotnostjo pri vsch družbe-nih dogajanjih v KS. Problem, ki je zelo pomemben in lahko odločujoč
za kadrovsko zaledjev KS, pa jepra-vočasno vključevanje predšolske in šolske mladine v prostočasne interc-sne aktivnosti v KS. Ugotovil je, da masovni aktivizem pojenjuje in da je nove člane za kakršnekoli potrebe težko dobiti.
Jani Moderndorfer, sekretar OK ZSMS, je prebral stavek iz gradiva: »Preslabo se zavedamo, da so druž-bene organizacije in društva neiz-črpna kadrovska baza za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter nehazadnje za družbenopolitične organizacije, predvsetn ZSMS.« in komentiral, da bi ga lahko napisali tudi tako, da se družbene organiza-cije in društva sploh ne zavedajo, da so kolektivni član ZSMS. Pridal je, da je občinska konferenca ZSMS v podobnih težavah kot številna druš-tva ali družbene organizacije. Vsega se z aktivističnim delom ne da nare-diti, finančnih sredstev pa nimamo. Morali bi imeti na primer referenta za interesne dejavnosti, na kaj ta-
kega pa v teh razmerah še pomisliti ne smemo.
Če ni denarja, ne moiemo koristiti niti vsega tega, kar sicer v društvih in dmžbenih organizacijah imamo. Njegovo razpravo je nadaljevala Bo-gdana Rejc, prav tako delegatka OK ZSMS, ki je z nekoliko grenkobe po-vedala svoje spoznanje po dolgolet-nem delu v ZSMS, da se tudi v ZSMS vsc začne in vse konča pri denarju. Potem je v razpravi prešla na mladin -ski kultumi center Moste, ki jc pred leti začel z velikim poletom in prido-bil številne navdušence za kreativno ustvarjalno delo v kulturi, danes pa je v razpadu, ker so zgubili prostore in ti, ki so jih dobili v zameno, niso primerni.
Tomislav Žontar, delegat KK SZDL Besnica, je konferenci na kratko predstavil razmere v njihovi obsežni KS — poudaril, da jih pestijo ob vsej problematiki, ki jo imajo in-teresne dejavnosti v mestnih KS, še (Nadaljevanje na 6. strani)
(Nrtdalejvanje s 1. strani)
velike razdalje med vasmi in zaselki, zjto pri njih gradijo vse bolj znotraj lerenskih odborov SZDL. Tudi za člane ZRVS, ki so sedaj vključeni v krajevno skupnost Zadvor, razmiš-ljajo. da bi jih organizirali v KS in tako zmanjšali te velike razdalje, ki jih pestijo. Predlagal je tudi. da bi se na Jančah zgradil rekreacijski center in zboljšale razmere za zimovanje (otrok.
Marija Benčina, sekretarka občin-skega odbora zveze dništev prijate-: Ijev mladine, je v nekaj stavkih opi-' sala vsebinski smoler in cilje te dniž-bene organizacije, ki bi jj lahko rekli kar mentor pionirski organizaciji. Povedala jc, da društva in sekcije pri-jateljev mladinc v KS niso najbolj aktivna. Pionirji potrebujejo stro-kovne mentorje za njihovo interesno vključevanje, te pa je težko dobiti. Potrebovali bi več sto mentorjev. Morda smo v KS premalo aktivni, da bi znali pritegniti prave IjudL morali pa bi jih tudi bolje ceniti. Ce si na primer sekretar OO, si nekai. če si
mentor nekega krožka, nisi nič. Švojo razpravo je zaokrožila z domom v Zambratiji. ki je naša dra-gocena dobrina in oaza vedre mlado-sti, čeravno že dolgo pretesna.
Janko Ljubič, delegat OK ZKS, je spregovoril ovlogi družbenihorgani-zacij in društev v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. To vlogo poznamo že iz zgodovine de-lavskega gibanja pa tudi iz druge sve-tovne vojne. Polno se je zavedamo tudi mi, zato imamo vsaj nekatera društva vključena v obrambni načrt občine in vobrambne načrte krajev-nih skupnostih, saj si naprimergaše-njii požarov, reševanja ob ckoloških katastrofah ali naravnih nesrečah in še drugih številnih razmer ne mo-remo zamisliti brez nekaterih druš-tev, njihove usposoboljenosti, pa tudi opreme.
Miha košak. uelegat TTKS, je najprej nadrobil nekaj statističnih podatkov, ki vsi govorijo o množični telcsni kulturi v naši občini. Z ak-tivno rekreacijo se ukvarja okrog 12.000 prebivalcev.dobroaktivirana
je tudi šolska mladina... Stevilo športnih društev in njihovega član-stva je v zadnjih letih strmo porastlo, seveda v manj zahtevnih rekreativ-nih dejavnostih, pri zahtevnejših oblikah dejavnosti pa se je začela stagnacija. Ker ni ustreznih novih objektov. se te dejavnosti ne morejo razviti in postaviti ob bok uspešnim v drugih Ijubljanskih občinah. Pozval je SZDL, da podpre njihova priza-devanja za enakomernejši razvoj Ijubljanskih občin tudi na tem po-dročju. če ie zidamo stanovanjske soseske za vso Ljubljano, moramo graditi tudi športne objekte.
Mile Štimec, sekretar ZKO, je spregovoril o kultumoumetniških društvih, ki vključujejo vedno več občanov v njihove interesne aktiv-nosti. Ljubiteljstvo je kljub mate-rialnim težavam v nenehnem pora-stu, dobro jim uspeva ohranjati in celo stopnjevati tudi kvaliteto. ki ne-katere že uvršta v mednarodno kon-kurenco. Podobno kot druga dmštva nimajo pov?em zagotovljenega vira finansiranja in zlasti vprašanjc pro-storov je zelo pereče.
Niko Lukež, predsednik OK SZDL, je izrazil zadovoljstvo nad razpravo, ki je sicer le del od številnih društev in družbenih organizaci) v občini. Socialistična zveza bo morala nanizanim problemom posvetiti vso pQZomost. Ustvarjati bomo morali pozitivno družbeno ozračje za te oblike dejavnosti in organiziranosti delovnih Ijudi in občanov. Potruditi se moramo, da pridobimo eimveč sposobnih plemenitih Ijudi za men-torstvo našim pionirjem in mladini. skupaj moramo storiti več za kul-turno vzgojo mladih za ustvarjanje možnosti in razmer, v katerih sc bodo ob kreativnem delu oblikovale ustvarjalne socialistične osebnosti. Predlagal je, da skupina izdcla zključke današnje konference in da se v njih nakažejo tudi oblike financi-ranja in potrebne sistemske spre-membe za trajno funkcionalno reši-tev vseh oblik interesnih aktivnosti. O zaključkih pa naj bi po predscd-stvu spregovorili tudi v krajevnih skupnostih, skupaj z društvi in druž-benimi organizacijami.
SLAVKO GERLICA