itl' to oglašajte v najstarejšemu SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine !?!::_^x.--leto XXIX. poroča o sovjetskih iz ozemlja ENAKOPRAVNO E Q U A L I T Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 7, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 90 York, 6. maja—Iran-®slanik Hussein Ala je da- Poročal zetiih varnostnemu svetu narodov, da so se sov- umaknile iz vseh šti-|S> provinc Irana, in da izvršila še pred iki ' določen v toza- J7"; sporazumu. I^^a^nitev sovjetskih čet iz P^liiož^ določena za danes ^ je poslanik dodal, 'b P®^ožaja v provinci ^]dža,n iranska vlada ne ^poročati, ker vsled "vme-proti kateremu je svo-® protestirala, že od 7. no- Ta 1Q4(r "^0 ne more izvajati kontrole v dotični f'' pa se je iz drugih Ig ^^'lalo, da se umik ruskih , ^^bajdžana vrši, oziro-i„!° ^^vrsen do 7. maja, ka- določeno. I- ®®tni svet se bo v sredo Truman predlaga, da Zed. države opremijo in vežbajo armade ameriških narodov Pozval kongres, da dovoli kredite za vojaško "kooperacijo" WASHINGTON, 6. maja—Predsednik Truman je danes predložil kongresu program za vojaško kolaboracijo med Zed. državami in drugimi ameriškimi republikami. Ta program predvideva vež-** banje, organiziranje in opremljen je oboroženih sil ameriških narodov, vključivši Kanado, na stroške Zed. držav. Predložen je 3il poslanski in senatni zbornici kot "zakonski načrt za med-ameriško vojaško kooperacijo." Predsednik Truman je v tozadevni poslanici na kongres med ostalim izjavil: la f%a: Bcji, ki bo vzela iran-šanje v pretres, in splo- "H i seja po spre- % poročila zadevo ^ dnevnega reda. Zgoreli v ^^tni nesreči "V smislu te predloge bi nas vojni in mornarični department sporazumno z državnim depart-mentom imel dovoljenje, da v Dodoče nadaljuje " s splošnim programom kolaboracije z oboroženimi silami naših sestrskih republik v svrho pospešitve in upeljave enotnih standardov. Kanada naj bi tudi dobivala vojaško pomoč od Zed. držav ^ Nedeljo zjutraj se je '"bil v ^ najstrašnejših av-nesreč v Clevelan-se zaleteli skupaj tri-^^'»lobili na E. 79 St. in Pri tem se je eden prevrnil in vžgal. ^®®Pela pomoč, so bili let; oq Mausser, star E. 71 St.; Mrs. Ag-š ijot svakinja, stara 23 \ 58 St.; Mrs. Fran-leih 1664 E. 79 St. '^ftih bHo v nesreči opečenih. Od teh se ^ ® smrtjo v St. Lukes itie'•' sta dobila težke 23 sicer Louis Randau, rnož zgorele Fran-^ 0(j Mausser, star 24 let, Mausser in brat ^ 5' trije avtomobili so "Dovoljene bi bile neke dodatne vežbalne aktivnostic katerih obstoječi zakoni ne pokrivajo. Predsednik bi bil tudi pooblaščen izročiti vojaško in mor-narično opremo vladam drugih ameriških držav bodisi potom Drodaje ali drugih metod. "Kolaboracija, ki je bila av-torizirana s tem zakonskim na- 'iceni. k. nevesta * JoaJ^EIViisulA— v AMERIKO 6. ma ^ ^^vesta June Maris-®ga vojaka Nick Ma-Ohio, se je pre- 'z $3 pO prihodu v Lon-Niai:, v Zedinjene države naznanila, da osta-"preveč Iju 30 zapustila." d^', "preveč ljubi An^ "»lila ^ L Polh nilada ženska pre J- večji del od it^i ^ ji čestitajo na njeni onimi, ki so ji pi-jo • 50-letni godbe->- ,0« '"• ^ pismu vprašal za '^0 jg ^ ^ Elyriji je bil po ■1 ^^edel za sklep svoje ' j® rekel, da bo ■ii" »0I ''W 2a razporoko.) S NCO FORMALNO ^ OBTOŽBO 6. maja — Špansko Ministrstvo je danes Pfg^^^-ttikalo obtožbo Polj Varnostnim svetom Prodov, da je Špani ^ Zavetišče nacijev ih nacijske imovi črtom, bi vključevala tudi Kanado, katere sodelovanje z Zed. državami v zadevah, tikajočih se. vzajemne obrambe, je posob-ne važnosti." Truman je v poslanici izjavil, da imajo Zed. države z ozirom na svoje izredne ekonomske in vojaške vire "posebno odgovornost, da vodijo v delu za med-ameriško vojaško kooperacijo." Proračun v znesku 7 milijard dolarjev za armado predložen Predsedni^ je danes kongresu tudi predložil proračun za armado Zed. držav za fiskalno leto, ki se prične s 1. julijem, glasom katerega naj se za vzdr-tehničnih' zevanje armade dovoli vsota $7,246,335,200. V tozadevni poslanici se opozarja, da ta proračun predvideva znižanje armade v predstoje-čem fiskalnem letu iz 1,550,000 mož na 1,070,000 mož. Predsednik je tudi priporočil, da poleg tega dovoli vsoto pol milijarde za vojaško vlado in relif v okupiranih deželah ter 200 milijonov dolarjev za nadaljevanje projekta za proučevanje atomske energije za vojaške svrhe. Za otroško bolnico v Sloveniji v zadnjem času so sledeči izročili v našem uradu svoje prispevke za otroško bolnico v Sloveniji : Mrs. Mary Gorišek je izročila $10. Ona sama je darovala $5, Martin Lapajna $3; po $1 pa Tone Sadar in Ivanka Kozlevčar; vsi so iz W. Brownsville, Pa. Mr. Frank Flack, 4950 Richmond Rd., Warrensville, O., je daroval $20, njegova žena Jo-hana pa $10, torej skupno od te družine $30. Theresa Dobravec, poročena Zorko $10. Po $5 so darovali; Mrs. Frances Valentič, 961 E. 239 St., Frank Ivančič, 1000 E. 66 Pl., Mr. Frank Estanek, 7610 Dearborn Ave. in Mr. Anton Nagode, 3748 W. 137 St. (oba izročil Mr. Frank Hunter), družina Fabec, 441 E. 157 St., Mr. in Mrs. Mike Zandar, 1139 Norwood Rd., mesto venca za pokojno Frances Gorshe, Mr. in Mrs. Leo Poljšak, 1114 E. 169 St., mesto venca za pokojno Anno Grilz in Mr. John Doljack 902 Wheelock Rd. Mrs. Ana Podboršek, 1236 E. 61 St., $2. Vsem prispevateljem v to plemenito svrho bodi v imenu trpeče mladine v Sloveniji izrečena topla zahvala! BOLGARI POSLALI [JGOVOR PROTI ZAHTEVAM GRČIJE SOFIJA. — (O.N.A.) — V trenotku, ko je grška vlada poslala zunanjim ministrom v Pariz posebno noto, v kateri postavlja zahtevo za približno 6,-000 kvadratnih milj bolgarskega ozemlja, si je vlada v Sofiji začela prizadevati, da dopove svetu, da ima tudi Bolgarija zahteve — in sicer do grškega ozemlja. Bolgari zahtevajo, da jim Grčija povrne ozemlje zahodne Tracije. Bolgari naglašajo, da je bilo to ozemlje pred letom 1919 bolgarsko in da šteje prebivalstvo 105,000 Bolgarov, 74,000 Turkov in le 28,000 Grkov. Poleg tega pa je to ozemlje gospodarsko za Bolgarijo velike važnosti. Bolgarska vlada je že poslala velesilam memorandum, v katerem naglasa veličino svojega doprinosa v borbi proti fašizmu. ŽENSKI ODSEK NA KECHER AVENUE Ženski odsek Slov. društvenega doma na Recher Ave. bo imel svojo sejo ob sedmih zvečer. Članice so prošene, da se gotovo udeležijo. Vprašanje meje med Jugoslavgo in Italijo položeno na polico NOTRANJI TAJNIK NAPOVEDUJE POVRATEK PREMOGOVNE RACIJE WASHINGTON, 6. maja. — Notranji tajnik Krug je snoči izjavil, da bo vsled stavke rudarjev v mehkih premogovnikih morda potrebno uvesti racioniranje premoga kot je obstojalo med vojno, tudi ako bi se premogarji kmalu vrnili na delo. Stavka je povzročila tolikšno pomanjkanje kuriva, je rekel Krug, da se bo posledice občutilo mnogo mesecev. Dostavil je, da se zalog premoga za prihodnjo zimo ne bo moglo pravično razdeliti, ako se iznova ne upelje racioniranja. HOLANDSKI KVIZLING BO DANES UMRL HAAG, 6. maja—Anton Mus-set, star 52 let, ki je bil tekom nemške okupacije na čelu ho-landski kvizlinški vladi, bo danes usmrčen radi veleizdaje z ustrelitvijo. Kraljica Vilhelmina je danes zavrnila njegov apel za pomiloščenje. RUSIJA BAJE DOBILA NACIJSKE TAJNOSTI WASHINGTON, 6. maja. — Pred enim od senatnih pododse-kov se je danes proučevalo poročilo, v katerem je rečeno, da so Zed. države izročile Rusiji številne tajnosti nemškega vojnega orožja, in da se v ta namen sedaj nahaja tukaj posebna sovjetska tehnična misija. Preiskava je bila podvzeta z ozirom na predlog za prodajo "radarja" Sovjetski uniji. BRITSKO POSOJILO PRIDE NA GLASOVANJE WASHINGTON, 6. maja — Administracijski voditelji so danes izrazili nado, da bo jutri kongres glasoval o predlogu za posojilo Veliki Britaniji, o katerem se je vršila debata zadnje tri tedne. Pisma iz stare domovine V našem uradu imajo pisina iz stare domovine sledeči: Pavao Benič, pošilja Benič Rudolf, selo Grganjica. Marija Brose, od Alojzija Ku-mer, Golušnik, št. Peter pri Novem mestu. Terezija Špeh, od Johane Čer-ne, Žužemberk. frank Kern, od Marije Kaj-zar, Verje, Medvode. John Suhadolnik, od Ane Švi-gel, Zagreb. John Glavič, od Marije Mra-mor, Kočevje. Mary Lukanc, od Marije Prešeren, Ljubljana. Mary Sušel, od Olge Valenčič, Št. Peter na Krasu. John Šinkovič, od Antona Šturm, Gradišče, Hrpelj, Kozina. Mary Markovič, od Ivane Mlakar, Ravne, Novavas. Josip Krulac, iz Skrada. Ilija Vidovic, pošilja Tomo Vidovič, Sošice, Žumberak. Gregorij Ivic (dva pisma), od George Ivic, selo Koledinec, Koprivnica. Franc Cimperman, od FanI Intihar, Rakek, 162. Anton Nadrah, ki je pred leti bival v Clevelandu ter Josip Adamič' iz Male Ročne, pošta Grosuplje. "Tass" naperja obtožbo proti Byrnesu MOSKVA, 6. maja. — Sovjetska novinarska agencija "Tass" je naperila proti državnemu tajniku Byrnesu obtožbo, da njegov predlog za 25-letno pogodbo med štirimi velesilami predstavlja le 'papirnato zaveso", za katero iščejo Zed. države skrivališče in se hočejo izmakniti svojim obveznostiih v Nemčiji. "Tass" pravi, da se Ameri-kanci očividno pripravljajo na •jmaknitev iz Nemčije, predno je hitlerizem popolnoma iztreb-Ijen. Byrnes zavrnil ponudbo Rusije glede laške vojne odškodnine in Tripolitanije, ako bi se Trst priznal Jugoslaviji PARIZ, 6. maja—Konferenca zunanjih ministrov je danes priznala, da se ne more zediniti glede mejnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo ter se po položitvi tega vprašanja na polico odločila lotiti mirovnih pogodb z balkanskimi državami, ki so bile v vojni na strani Nemčije. Kakor se POGAJANJA ZA BAZE NA AZOKSKIH OTOKIH WASHINGTON, 6. maja. — Iz diplomatskih virov se je zvedelo, da se Zed. države in Anglija pogajajo s Portugalsko glede na-daljne rabe mornaričnih in zra-koplovskih baz na Azorskih otokih. MESEČNA SEJA Članicam podružnice št. 18 SŽZ se sporoča, da se bo za ta mesec vršila redna mesečna seja jutri, v sredo, ob navadnem času, in ne nocoj, kot običajno na prvi torek, to pa zaradi volitev. Ker se bo ukrepalo glede je zvedelo, je sovjetski zunanji minister dal razumeti, da bi bila Rusija pri volji odstopiti od svoje zahteve za $300,000,000 vojne odškodnine oti Italije in za dominantno pozicijo v Tripolitaniji, ako bi se Jugoslaviji priznal Trst, toda ameriški državni tajnik o tem ni maral nič slišati ter je vztrajal na tem, • da se Trst izroči Italiji. Nekateri viri pravijo, da ako se bo konferenca razbila in razšla v znamenju zastoja, se bo zgodilo vsled nesposobnosti zunanjih ministrov, da bi se zedi-nili glede tega, komu naj bi pripadal strategično važni Trst. Med tem ko Amerikanci zahtevajo, da Trst dobi Italija, pa Rusija enako odločno vztraja, da mora pristaniško mesto, ki služi vsem deželam v srednji Evropi, priti pod jugoslovansko suverenost. Videč, da konferenca v zadevi Trsta ne more nikakor ganiti, so ministri naročili svojim zastopnikom, da zberejo podatke, ki se jih bo rabilo za mirovne pogodbe z Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Kakor se je zvedelo, so zastopniki ministrov imeli nocoj sejo, na kateri se je pripravil materijal za pogodbo z Romunijo, ki ima priti prva na dnevni red. Delegacije vseh treh balkanskih narodov so že dospele v Pariz, da predložijo svoje stališče. Procedura bo ista kot glede italijanske mirovne pogodbe, ki je ostala nerešena. 14-LETNI DEČEK NA ZATOŽNI KLOPI RADI UMORA DETETA NEW YORK, 6. maja. — Danes opoldne sta obramba in pro-sekucija zaključili predlaganje evidence v nenavadnem procesu, pri katerem sedi na zatožni klopi 14-letni Jack Turk pod obtožbo umora prvega reda. Prosekucija trdi, da je deček premišljeno umoril komaj tri leta staro deklico Spbil Gurfein, koje mati ga je prosila, da sedi pri deteti v njeni odsotnosti in zahteva zanj smrt v električnem stolu, dočim je obramba skušala dokazati, da je mladi obtoženec zločin izvršil pod vplivom spolne abnormalnosti. Deček je tekom pričanja med ihtenjem rekel, da je 3-letno deklico umoril, ker jo je "ljubil". Umor je bil izvršen z zadrgne-njem zanjko okrog dekličinega vratu. RUSIJA RAZPISALA NOTRANJE POSOJILO LONDON, 6. maja. — Sovjetska vlada je danes pozvala svoje državljane na podpis velikega bodoče konvencije, se prosi čla- j notr^jega p o s o j il a v zne-nice, da se gotovo udeležijo se- je jutri večer. POKOJNI SODNIK SE VRNIL V ITALIJO SMRTNA KOSA Danes zjutraj je preminil v bolnišnici poznani Mathew Kut-cher, stanujoč na 813 E. 232 St. Pogreb oskrbuje August F. Sve- EARL BROWDER PRESTOPIL MEJO SOV. RUSIJE HELSINKI, 6. maja—Tu je bilo danes ugotovljeno, daje odstavljeni ameriški komunistični vodja Earl Browder v petek z vlakom, kije vozil proti Leningradu, prestopil mejo Sovjetske unije. Slavni dirigent Arturo Toscw-nini, ki je pred leti zbežal iz Italije, ker ni maral služiti fašiz- tek pogrebni zavod. Podrobnosti mu, se je te dni z letalom vrnil bomo poročali jutri. domov. Sanfillipo obtožen umora Thomas Sanfillipo, star 34 let, je bil včeraj formalno obtožen umora prvega reda, pod obtožbo, da je dne 4. marca ustrelil v avtomobilu Roberta L. Firestone, gostilničarja iz Shaker Heights. Aretiran je bil v War-renu, O., po FBI agentih, toda pri izpraševanju krivde ni priznal. sku 2 0 milijard rubljev, ki bo rabljeno za obnovo. Pričakuje se, da vsak državljan investira zaslužek enega meseca v posojilo. Poleg tega je vlada v tej zvezi razpisala pod sistemom državne loterije visoke dobitke, katerih najvišji bo znašal 50,000 rubljev. ODBOR KLUBA DRUŠTEV SLOV. DRUŠT. DOMA Na zadnji seji Kluba društev Slov. društvenega doma na Recher Ave. so bili izvoljeni sledeči uradniki za tekoče leto: Predsednik Matt J. Intihar, podpredsednik Frank Cecelič, tajnica Jennie Hrvatin, blagajnik Frank Tegel, zapisnikar Ciril Ozbič, nadzorni odbor: Mr. Jerman, F. Martin in Mrs. M. Se-guhn; veselični odbor: F. Segu-lin, J. Požun, F. Zaic, F. Medved, M. Virant, J. Kraincic; pu-blikacijski odbor: G. Nagode, F. Rupert, J. Rotar. URAD BO ZAPRT Mr. August Kollander, ki ima svoj urad v Slov. nar. domu naznanja, da bo njegov urad zaprt vsako sredo popoldne in to do oktobra meseca. Predsednik najvišjega zveznega sodišča Harlan Fiske Stone, ki je nedavno nenadoma umrl, je bil odličen predstamiik liberalne interpretacije ustave Zedinjenih držav. Domneva se, da bo na njegovo mesto imenovan sodnik Robert Jackson, ki zastopa Zedinjene države pri prosekuciji nacijskih voditeljev v Nuernbergu. REDNA SEJA Nocoj ob 7:30 uri se vrši redna mesečna seja podružnice št. 14 SŽZ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vabi se članice na polnoštevilno udeležbo. IZ DOMOVINE Mrs. Antonia Vintar, 19205 Muskoka Ave., je prejela pismo od Jakoba Ur h iz vasi Celje št. 20, pošta Prem, Slovensko Pri-morje, ki jo prosi, da bi poizve-dela za naslov njegovega strica Janeza Urh, doma od istotam. Obenem prosi njegova žena, da bi se po izvedelo za njenega strica Antona Tomažič z Gaberka št. 1, ki najbrže biva v Clevelandu, ter za strica Lovrenc Frank z Gaberka št. 10, ki je baje živel nekje v New Yorku. Prvi je brat njene matere, drugi pa brat očeta. Ako omenjeni sami čitajo to ali pa če kdo ve, kje se nahajajo, je prošen, da sporoči na naslov Mrs. Vintar, V BOLNIŠNICI V Charity bolnišnici, kjer je srečno prestala operacijo, se nahaja Mrs. Florence Maisenko, 1331 E. 82 St., hči poznane Mrs. Tratter. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje! Danes so volitve! Pri primarnih volitvah, ki se vršijo danes v državi Ohio, se pričakuje, da pojde v okraju Cuyahoga na volišče okrog 140,-000 državljanov in državljank. Opazovalci sodijo, da bo volilo okrog 80,000 demokratov in okrog 50,000 republikancev. Število republikanskih volilcev bo nižje, ker so strankini kandidati za vodilne urade skoro brez opozicije, medtem ko obstoja na demokratski strani živahna tekma za nominacijo za zveznega senatorja. Volilne koče bodo odprte do 6:30 zvečer. STIiAI^ 2 ENAKOPRAVNOST 7. maja, 1948 i'EMAKOPRAVWOST" Owned and Published by . THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesia): For Ona Year—(Za celo leto) ______________________________________________$7.00 For Half Year—(Za pul leta)________________—------4.00 For 3 Months—(Za 3 mesece) ---------------------;----------2.50 By Mail in Cicveland, Canada and Mexico: (Po pošli V Clevelandu, Kanadi in Mcliiki): For One Year—(Za calo leto)---------- For Half Year—(Za pdl Ida)-------- For 3 Months—(Za 3 mesece)---- _$8.00 - 4.50 _ 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države); For One Year—(Za celo leto)-----:-$9.00 For Half Year—(Za pol leta)--s------5.00 Entered as Sccond Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office st Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1079. '<^104 Victor M. Biensiock (O. N. A.); M:HAJLOVIC PEED V temnih dneh poletja 1941, ko je bilo videti, ko da so Nemci nezniagljivi, so vesti iz gorate Jugoslavije razveselile srca neštetih jjudi vsepovsod po svetu. Govorile so o častniku jugoslovanskega glavnega stana,-ki je zbral razpršene ostanke jugoslovanske armade in se postavil Nemcem po robu. In ker je težko, spoznati takoj v začetku najgloblje struje, ki svet ženejo naprej, jo ta legenda takrat postala vidni in otipljivi izraz—vsaj za nas—vsega upornega duha junaškega naroda, ki ni nikdar hotel priznati, da je premagan. Bancs je Mihajlovic vklenjen v verige in čaka na sodno ebravnavc pred ljudskim sodiščem kot izdajalec, ki je sodeloval s sovražniki svojega naroda. Ali je bila vsa ta legenda ustvarjena iz nič, le zato ker smo v tistih težkih dneh potrebovali simbolov in mal5 upanja? Toliko je bilo laži in prevare, da je danes že skoraj nemogoče popolnoma ločiti resnico od legende. Jugoslovanska zame j na vlada, bankrotna in dlskreditirana, je črpala iz tc legond'j ogromno politično zaslombo in je do zadnjega dvjbca neucmitjeno" izkoristila vse ugodnosti, katere ji je nudi-n. r^avzlic noatetim ponarejenim komunikejem, lažnim izjavam in povodnji pretirane in lažnjive propagande, s katero r,i je jugoslovanski zamejni režim v Londonu prizadeva' monaihijo in zopet uvesti predvojni režim v Jugoslaviji, je vendar verjetno, da je Mihajlovic po polomu kraljeve jugoslovanske armade s četo pristašev nadaljeval odccr proii Toda v času, ki jo >:edil, je povest njegovega delovanja temna. Predstavniki Titovo vlade pravijo, da so sploh nikdar ni boril proti Nemcem, ter da je v začetku le čakal na zaveznike, pozneje pa z Nemci sodeloval—na škodo partizanov. Nobenega dvorna ni, da je misija londonske vlac^e kralja.Peira naroči:a r/Iihajiovicu, naj svoje oile posveti pred vsem borbi y :oti pariizanom. Ako bi mu bilo to uspelo, bi no bilo odpora proti vrnitvi tolpe starih fevdal- cev iz Lcrdona v' Beograd, čim bi bilo osijče premagano. T7T.:' ryes T r--rj t f; L/ 'i:': 'O v J i \ . Ji Hi v ^ i "'U' A i 10 EONFESENCO pryuucvaiLk:: '\i Overseas News Agency je potom svojspcndenta javila o pripravah Jugo-slavijc :: i r.c.\c:.,j p.-y.l konferenco veliko četvorice, pred kater:, j C ti.ko uJIccno in možato nastopil za pravice Slo-vtnccv : i riv.ior.kjv podpredsednik jugoslovanske vlade Eilvr.rd Kardvij. Pc-ročilo. datirano 1. maja. se glasi: Belgrajnkt'. \ -Ku C/pira pred vsem na troje točk: 1. Tiol bo p'jjtLi: ;-vu no!nno mesto kot deveta federalna republika Ju^osU.v; ;-. Tržaško zaledje naj postane popolnoma jvigo.Tižasko pristanišče bo interna-Ako ob.io, naj bodo pristaniščno naprave p-;' ni C-d 11 :i rodne kr.iUxo'o. tiufv-iiljv.Mi ko itc'ii.::;-- bo obiuzicxrno v dokumentu, Id 'jic nanj koJ. :'0 strani in ju v bistvu ponovitev žc prej udiožcnih ;:rg'!mentov. Kar se tiče Julijske Be-ncČ!,;''. zaliteva jiigo,s! jv^nska vlada, da poitane jugoslo-vanska žc n? podlr.^i narodnostnih razlogov. Jugoslovanski doku:ncnt j ; \cllko delo. v ksttcrcm je zgodovina in %emijcp:3 tega exerr/ja tem;djito in. rnonumentaino obdelan. Natančni ze:n!icvidi ko.čojo tok g-.rovja in dokazuje-jc. da :;o tuoi g ti !::aji Iv dol ju;;u;;luvanskega go- rovja. Y(-"'čina cra%o\':dr c v mnenja, (ki so razlogi Jugoslo-vancv dojan;.:k;.- rnoč.iojsi kot oni, k;;i;»re bodo pokazali Italijani. ' ^ . / V:r'; donesek /a rtroško bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni i :i ppo.'to'.wnja c'o potrebnih. V ta namen lahko pri;,pc\ate tudi v uradu "Enakopravnosti!" UREDNIKOVA PO^A Poročilo podružnice 39 SANSa za mesec april Za otroško bolnico v Sloveniji so darovali sledeči: Klub društev Slovenskega narodnega doma $1,000. Po $100: Louis Majer, St. Clair Rifle and Hunting Club, Leopold Kushlan, John Mihel-čič in neimenovana družina. Po $50: B. J. Radio Service, Stanovnik in Matevž Mescc. Po $30: Frank Kondrič in Jack Obed. Po $25: Louis Erste, Anton J. Ter'covce, Frq^ik Laurich, 15601 Holmes Ave.; Anton Janša $20. Po $15: "Vinko Klemenčič in društvo Ribnica, št. 12 SDZ. Po $10: Frank in Mary Vau-potič-Vojšak, John Bukovnik, Andy Hočevar, Maple Heights, in Mary Fraithofer, Detroit, Mich. Po $5: Leo Poljšak in Antonija Mesnaršič; Nace Kos $1. V uradu Enakopravnosti nabrala Mrs. Juiia Pire: Po $100: Slovenski narodni dom v Maple Heights, O., i;i Frank Černe. Društvo na Jutrovem, št. 477 SNFJ $25; posamezni člani društva $31, skupaj $58. Po $15Uršula Novak,' R. 2, Mollalla, Oregon in Mr. in Mrs. Louis Belic. Po $10: Louis Meglich, Primož in Dura Sulen, Neimenovan, Joseph in Mary Penko, društvo sv. Cecilije, št. 37 SDZ, Frank Kosmerl, Anton Bartol in. Mrs. Jennie Kavčnik, Terezija Dobravec-Zorko. Frances Hočevar, 1072 Addison Rd., $7. Po $5: Anton Dolinar, 19202 Mupkoka Ave., John in Jennie Perih, .Andy in Anna Kapel, E. 76 St., Joe in Margaret Filipič, E. 69 St., Mrs. Urška Muley, Jo-soph Birk, John Pire, E. 123 St., Mr. in Mrs. Frank Gerlica, Noitii Perry, O., Frank in Frances Bogolin, Adolph Orel, Mr. in Mrs. Joseph Hočevar, Naumann Ave , ITcinenovan, i^nton Vehar driiiirr. George in Frances Tui':, E. 9:5 Zt., Mr. in Mrs. Lolr^s Zore, Mrs. Uršula Dejak, ^.053 Adamič, August Fili-pic, J. -rn Ui rančič, Ivouis Hrva-tin, Anton G;že, Joe Rus, Anton Vc.'33.!k Joe Zakrajšel", John Gr-ŽC, r'car.onovan, Mr. in Mrs. Koman, Mr. in Mrs. Louis Sinkovič, Matt Kmc, John Rus. John D.^ljack, Mr. in Mrs. Leo Kapel, Mr. in Mrs. Mike Zander, mcsto venca 7.a Fran: cj G or she Leo Poljšak, mesto venca za pokojno Anno Grilc. Po $2.50: Mrs. Anna Eble-\'c;n, E.iclid, O., Anton Potoč-luk, IV.;idell Rd. Po $2: Mr. in Mrs. John Les-kovi',', t'ih: r'c-. Sam.sa in druži-n: . Artnn; T. Skozic . i -i Kr\':rriOva hčerka in : jfi y:!kr'jf:ek.' ■■-'ik ':it P' -ikcl, nabi-' i'l^vik Mc'lvei^ek, Josenh ; ■ ::Lr.W:elj; daro- r\]cči: 200; dvušt-.o Ccveland 3:^6 S\'?J in niov'cu.ski dom rt:!:- . s Ave. brož, Mary Nosan, Albin Modic, Emery Križman, Louis Ule, Frank Cvelbar, Henry Zabkar, družina A. Mulec $3. Po $2: M. Muhfuh, Joseph Perk o in Kay Shoe Store. Po $1: Frank Klemene, K. M. Chojnicky, Louie Fat Lung, Sam Volkov, Jean Selan, Capitol Clothing, A1 Gold, Marn Dry Cleaners, John Babnick. Načelnik Karol Vertovšnik, Prank Virant, nabiralca. Sledeči so darovali: Po $100 Paulina Stampfel; Frank Rich $25, Joseph Trebec $20. Po $10: Frank Zakrajšek, Anton Lesar in John Susnik. Po $5: Tino Modic in Louis Slapnik; Victor Sneler $3, Jennie Sterle $2. Po $1: Vincent Strnat, Mike Jaksetič, Smrekar Hardware, Markič 75 centov. John Krebel, načelnik in Josephine Tratnik, nabiralca: Clevelandska federacija SNPJ $100. Po $10: Matt Kobal Grocery, Joseph Dolinar Cafe, Joseph Globokar in August Komar. Po $5: Anton Marold, Frank Hritar, Louis Strnad, Frank Svigel Cafe, Ivanka Sever, Jim Okoren, Frank Vidmar, Jennie Dagarin, Frank Mikše in Berbers Fruit Store. Frank Granc, $2. Po $1: W. Klopotowresk, Sam Flouto. Načelnik John Centa in Jo-5epii Okorn, nabiralca: Mr. in Mrs. Joseph Belay $200. Po $25: Frank Ziherle in John Smuk. Matt Krizman $20. John Kramer $15 in Anton Koren $10. Po $5: Frank Zagar, Mickie Zavasky, Anna Kovačič, John Skuly, Joseph Gornik in Frank Ziberna. John Kovačič, $2, in Mathew Vlultz, $1. Za SANS so prispevali: Leopold Kushlan $25; Vinko I{le-menčič, $5. Po $3: Josephine Petrič in Frank Popotnik. V imenu podružnice 39 SANSa, najtoplejša zahvala vsem prispevateljem za veliko-lušne darove, obenem pa čutite ia kri ni voda. Sirote v stari domovini vam bodo iz dna srca hvaležne, v sebi oa imate zavest, da ste pomagali, ko je pomoč najbolj potrebna. Zahvala nabiralcem za trud, ;i#di vam hvala za požrtvoval-■lost. Pripomogli ste, da je bila L' tem letu poslana na glavni urad lepa vsota nad $12,000. Za odbor SANSove podružnice kt. 39: # JoJm Polloch, blagajnik. # Darovi za bolnico v Sloveniji, iddani v uradu Slovenskega narodnega doma: John Rutar, 1171 Norwood Rd., $10; Anton Janša, 6301 St. Clair Ave., $30; Joseph Jaklič, .3803 Bonna Ave., $3., Prisrčna hvala vsem! ' John Tavčar. PISMA IZ STAREGA KRAJA Otava je imela mnogo žrtev Mrs. Ana Švigel je prejela nič, niti soli ne in brez božje pismo od svojega brata Jožeta Zalarja, ki je bil nekoč v Ame- pomoči bi se ne mogli zdržati. Veliko smo molili in sedaj smo riki in se je po prvi svetovni j rešeni. To je božja volja. Za to ■ !01 IV. ni 1'0 T.'i Lq.-"i C). Vinko in Jemrc -in Fo!>' rt; nmki! PiV p- n-. Ml Ol^a Belaj : Stokel. Fo : T/j ^ph K.",hm, C'la'T Savings ^n'.on Trnko Fr; TVc Bo]aj. C'Slik, Sophie STO. f . A'Tnry Mi£ a Kriat ia Jennie C'vik jVjcivcšelc, Jo •Tolin J^'ctolko, Mr. Slapnik Jr., in f.\ Mr,i. J;iinc; Lor 13 Dular. Po Vinccnt Sabnič, Mario Kolcnc, Anton Prime in Martin Soni. Po $10:'Joseph Kužnik, Jo seph Fabjančič, Frank Trebeč, ^ Dr. A. L. Cartas, Neimenovan ;in Mihael Jalovec. Po $5;' Anton Stonich, Ora-. ; zom Candy Store, Charles Ro-! gel, Miller Bros., Anton Anžlo-'var, John Flaisman, Jack Am- vojni vrnil v domovino, kjer si je v Dolnji Otavi uredil lepo do- milost ne bomo nikdar Boga pozabili. Za kakšno pest soli so mačijo, katero so mu v minuli nam na skrivaj pomagali iz Ra- vojni deloma uničili domači izdajalci. Pismo se glasi: , "Doljne Otave pri Cerknici 2.'septembra, 1945. "Draga mi sestra, svak in drugi! "Prejeli smo od Vas vseh treh pisma. Lepa hvala zanje. Tudi mi smo v skrbeh pričakovali, kakšno vest nam pošljete. Ti si torej izgubila najboljšega sina. Sprejmi od nas globoko sožalje. Ne jokaj in potolaži se. Božja volja je tako. Bodi ponosna. Tudi Ti si žrtvovala najdražje, svojega sina, kot prispevek za svobodo vsega človeštva, zlasti pa Evro|)e. "Jaz pa, kar Ti morem poročati veselega je, da smo vsi zdravi in živi ostali in da imam še streho nad seboj in to je ču-iež. Drugače pa smo izčrpani do kraja. Preživljali smo grozen itrah. Spali smo večkrat pod skalami. Sredi * noči smo večkrat navezali vsak svojo culo, odgnali živino in zbežali v jazbine ter gledali izza grmovja, kdaj se bo v vasi pojavil ogenj, ker videl se je požar v vasi za vasjo. Vse okoli nas so padale ledolžne žrtve, največ mo&ki. V laši fari ja do konca leta 1942 padlo nad 200 ljudi, med njimi 20 Otavcev. "Meseca oktobra 1942 so nas talijani obkrožili, potem pa 'sc, kar je bilo živega preselili la vse kraje, največ v Bsgu-ijo. Živino smo morali deloma ■azprodati. Orodje se nam je jako uničilo. Po 11 mesečni ita-ijanski okupaciji smo se vrnili lomov, kjer smo našli vse opu-itošeno in prazno. "Potem nas je zgrabil pa Ne-nec. še hujši pa so bili doma-•i izdajalci. Samo naša družina, Borštnik, Popit, Martinčev in Fužinar, smo ostali zvesti do-nači vojski — partizanom, ki % se skrivali v gozdovih in ovirali okupatorja. Poleg 20,000 organiziranih švabobrancev jo bilo tudi 30 Otavcev, ki so prilegli zvestobo Hitlerju, prega-ijali in morili domače ljudstvo; Njih načrt je bil: Vse partizane in družine, ki držijo z njimi, pobiti ali pa v internacijo odpeljati in posestva zapleniti. "Skoraj dve leti nisnio smeli aikamor iti. Dobili nismo čisto POSKEIJ DKUGii CRTVE ZLOČINA V KANALU Pccnolo iz "Slovenskega poročevalca" v Kanalu jc bil 13 februarja pogreb tovariša Teodorja Para-'ana, druge žrtve krvavega nabada dveh apieriških vojakov. Vas je bila vsa v jugoslovanskih zastavah z žalnmii trakovi._^ Pri pogrebu j- bila velika nnožica ljudstva iz bližnje in ialjns okolice, ki je z venci in iopki izpričala svoje globoko so-žalje z žrtvi X) napada. Pogreba so .se udeležili tudi •zastopniki zasedbenih oblasti, ki 'jO poklonili venec. Dr. Kemovo Angleško-Slovensko berilo (English Slovene Reader) je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine. keka, Franca, Ivanka in Novak, skrivaj, po čudnih potih. Tudi oni niso mogli do nas. "Vsi, ki so z Nemci držah, so Imeh sijajne čase. Prejemali so velike vsote, kot Judeži Iškar-joti, za umore nagrade, hrano in druge potrebščine. Nas so mislili pa izstradati. Ampak sedaj smo rešeni. Zasijalo nam je sonce svobode. Čeravno smo izčrpani in v pomanjkanju, vendar smo veseli. Mati so že 14 dni v Xijubljani. Pomagajo Novakovim krompir kopat. So še trdni in zdravi in so veliko premolili za rešitev. "Noč in dan smo v strahu čakali, kdaj nas zagrabi morilna roka. Z drugimi tudi Otavci vži-vajo sramoto in ponižanje. Nad 20 jih je zaprtih in še drugi se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Osmim so posestva odvzeta in sem jaz oskrbnik. Kljub temu, kar so mi prizadejali, prosim oblasti, naj se jim domovi vrnejo nazaj, zaradi otrok, ki so nedolžni. "Sedaj ime^o tukaj oblast v rokah ljudje, izključno narodnega prepričanja, somišljeniki partizanov. Tudi jaz sem dobil čast za prvega župana naše občine v Otavah. To delo je težko v teh časih, -ko je pomanjkanje vsega. Za obleko smo rjuhe in prte zrezali. Za obutev pa lesene dilce z jermeni. Skrbi me, kaj bo pozimi, ker ni obleke, ne čevljev in ne denarja. "Kar je bajtarjev, dobijo od Rdečega križa, nekaj obleke in obutve, a mi ne dobimo nič. "Dosti so nam pomagali z Rakeka Franca in Ivanka in iz Ljubljane Novakova s staro vojaško obleko, z obuvalom, in tobakom. Tudi s soljo in sladkorjem, seveda vse na skrivno. Pa ■/se bomo prenesli, samo da smo rešeni strahu in da smo svobodni. "Končno Vas vse lepo pozdravljam, kakor tudi pri Zalar-jevih ia Lunkovih. Pridite še kaj v stari kraj na obisk. Bi se lahko dosti pogovorili^ ker popisat ne morem vsega. Ako do-b.š to pismo, daj tudi drugim brati. "Zbogom, Tvoj brat in družina "Jože Zalar". stojni je bil sestanek aktivistk AFŽ, ki so si zadale nalogo, ^ bodo na široki osnovi rale pomoč borcem iz cone , ' se borijo za dokončno prik]'^ čitev z Jugoslavijo. Dne 12. marca so iz Ajdovsci ne odposlali prvo pošiljko branega blaga za borce proti a šističnemu terorju: šest za o jev kondenziranega mleka, zabojev fižpla, dva zaboja ^ del in večje količine razne r ne in cigaret. Prispevke z po vsej coni B. TEKMOVANJE MED NIŠKIMI DELAVNICAMI V JUGOSLAVIJI Posnelo iz "Slovenskega po'® Na sindikalni konferenci, kateri sorazmotrivali o zaciji prvomajskega nja, so delavci železniške nice iz Kraljeva enodušno z tevali od direkcije, da tekmovanje vsem delavnicam Jugoslavije, se delavci zavedajo, da ^ ''i KI l\ (i ^si Ha: Povrni "btože: iebil N tc kn ', in hja, '»kri . a,, ^V, - J..; Xp bod® morali hudo potruditi, hoteli doseči prvo mesto ^ tekmovanju. Da bi bil v vu uspeh čim večji, so ne oddelki delavnice že pric® | .j kkmomai v in dviganju delovne di ^ Tudi uslužbenci glavne niške delavnice v na svo'em zborovanju s irn tekU"^ pozvati na prvomajsK ^ vanje vse glavne železnis vanje vse glavne iavnipe v Federativni W ,^^11 publiki Jugoslaviji. DEMONSTRACIJE V CONI B ZARADI ZLOČINA V TRSTU Ponatis iz "Slovenskega poročevalca," Ljubljana, Jugoslavija Ajdovščina, 12. marca — Do- j nonstracije, k;'cr so zahtevale pisnik TANJUGa poroča: j razpust civilne policije v coni Vse prebivalstvo cone B je, A in priključitev celotne Julij-ogorčila vest o pobijanju zaved-jske krajine in Trsta k Jugosla-nih antifašistov Trsta, ki niso 1 viji. Ko so jim po daljšem de-zakrivili nič drugega, kakor da i raonstriranju angleške straže so branili- svojo zastavo. Delav- i dovolile prehod v cono A, so ci, kmetje in delovna inteligen-! množice odšle do Bazovice, kjer ca v coni B so razvili množične i so se poklonile bazoviškim žr-demonstracije proti civilni poli- j t vam. •;iji V coni A, v kateri se še da-1 Istega dne so bila velika pro-nc3 sprehajajo fašisti, skvedri-; testna zborovanja v Postojni, sti in SS-ovci. | Št, Petru na Krasu, Slavini, Cr.e 12. marca je bila velika j Hruševju, Senožečah, Studenah, demonstracija kmetov, obrtni-1 .Sturmcu, šmihelu, Ajdovščini, kov in mladine v Kozini, kjer so ; Vipavi, Tolminu, Grgarju in so zbrali iz vasi Rodtk, Mandov-1 vseh okoliških vaseh. nčinc, lierpelja, Črnega kala, ^ V Idriji je bilo veliko pro-Klanca, Materja, Klateža, Biva-1 testno zborovanje idrijskih ru-ča in V renske doline.. Nosili so darjev in okoliških kmetov. De-slovenske in jugoslovanske za-1 monstriralo je nad 3,000 ljudi, stave in transparente z napisi:' Z vseh zborovanj so poslale "Trst je dal nove žrtve za svo-' množice protestne resolucije za-bodo!" " vezniški vojaški upravi in med- Po demonstracijah v Kozini narodni razmejitveni komisiji v je množica odšla proti demar-; Trstu. kacijski črti. Ker jih angleška , Po vsej coni B zbirajo za žrtve straža ni pustila prestopiti v co-' novega fašističnega zločina v i no A, so množice priredile ob'Skednju, za prebivalstvo Trsta, Dobi se v naši tiskarni I demarkacijski črti velike de-' Gorico in celotne cone A. V Po- 30 tekmovanje v tem izvršil* delavnica bo najbolje ^ delovni načrt, predpisal lezniške uprave m . bo zmanjšala popravila, ka ^ uvedla več novih meto boljšanje d^a,, katera najmanj zaostankov, a poslala več delovnih i" ^,0 nih skupin na deželo bolj pomagala vaškim carh s knjigami in - katera bo storila vec nje tihotapstva,' sabotaž kracije in razsipavanja, bo bolj pomagala svojim ^ gam, katera bo stori ^ 1. proslavo delavskega z® naja in katera bo več s pol-strokovno in prosvetno iiitev svojih uslužbencev. Z zborovanja je bi a maršalu Titu poslanica, ri se delavci zavezujejo, premostili vse težave m izvršili delovni načrt, ^ postavili. pr "ta za '0] S kni izref % Ptfij st 'ftar, "je; % s ki % ' P( lik ■ % K «ski fti ' Č» lic« o našem kraju se P° rlitvi ni še nič pisalo, i -tro* smo delali s podvojeno, jeno silo. ^ Priredili smo vec g ■ia katerih je naša m pi' Ia velike uspehe z pravljenimi pcvski^mi^^^^j^g f Cel Sr: s 'n je skimi točkami. Nasa nr.iiiii ------ liški^ ^ nastopala tudi p3 -g seh. Vsa naša mladi^^^ nizirana v ZMS ter ' tedenske sestanke, ;a. vnavajo sodobna vpiasa^^^^jj jiU dimo se posebno za _ kulturno-pi'osvetneRi P pj-efl'', V domačo grudo sm sli trupla padlih Biccr B. ležijo 'J vine v ncznanin »f domačem pokopali^'^^ . jih pokopali doslej f Za Miklavževo s"%„žii otroke in odrasle, pripravljamo tovariš večer. .-cs ® Za demobilizirane ^ nabrali precej denaU^^^.gj,) ' tve. Ker pa v našem tako potrebnih, L poklonili drugim hujša beda in so sle zelo hudi. Oglažajte Enakoprs WPAJ V IZDAJSTVU — (UPAJ PRED LJUDSKO SODBO Ponaiis iz "Clovenskega poročevalca," Ljubljana, Jugoslavija Na, 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 (^n^ljevanje ) 'lašteti obtoženci so dol-nerazdelno stroške ga postopanja in vsak ,.^oske izvršitve kazni. obtožencem se všteje I. Preiskovalni zapor, ki so prestali." Vladimir Kuk-^ W oproščen. najavil pritožbo ožilec major Stante si isriJ za prijavo pri-Lajovica^ hr Na smrt obsojeni so nato vlo- tom Cerkovnikom je bila izvr-žili prošnjo za poipilostitev najšena včeraj popoldne z ustreli-prezidij Ljudske skupščine F. L. | tvijo, smrtna kazen nad Erne-R. J., ki je dne 12. marca 19461 stom Peterlinom, Vladislavom št. 2123/46 odločilo: Križem, Jožetom Rormanom in Na osnovi člena 1. zakona o, dr. Peter Križajem pa v navede-amnestiji in pomilostitvi in čle- nem vrstnem redu z obešenjem, na 74. ustave FLRJ je prezidij Ljudske skupščine FLRJ na Izvršitev smrtne kazni nad Vikom Mehletom je bila odlože- seji dne 12. marca 1946 odločil:; na, ker je Vrhovno sodišče ugo- Dimnika, dr. zaradi iz-. ivdi in kazni ter glede •le v Pora, Rupnika, li^L inženirja Rusa, ' uvana, Ton je in Kle-W izreka kazni. Tu-so najavili pri- ^EN % 1946 je bila pred 'Judskim sodiščem %i ^rei sodba proti sku-se v času ^ trpljenja slovenske-fašistične oku-zoper narod in so izdali svoj Hje„ se postavili v ^ajvernejši hlap-® ljudsko sodišče je te- jO IN MILOST »a, 21. luarca marca 1946-- štiridnevni v raz- a) Prošnje za pomilostitev s pravomočno razsodbo okrožne- dilo obnovitvenemu predlogu obsojenca ter dopustilo obnovo ga sodišča v Ljubljani št. Ko postopanja. 526/45 na smrt obsojenih dr. '* Petra Križaj, Franca Cerkovni- Z izvršitvijo sodbe je bilo za-ka, Ernesta Peterlina, Vladisla- doščeno pravici. Sodba, ki jo je va Križa, Vinka Mehleta in Jo- izreklo ljudsko sodišče, je vse-žofa Rormana se zavrnejo. I skozi izraz pravičnosti, kajti zlo-b) Pr()šnjain za pMoniUostitevi Sini, l^i so jih zairrešili otisojen-z isto raaaodbo na smrt oTosoje-lci riad riarodkmi ui državo, ter-nih dr. Janka Kostla, dr. Bran- strogo kazen. ka Vrčona, dr. Branka Aujevi- I Toda naša ljudska oblast ni ča, D joke Vujoševiča, Pavla Kovača, Miroslava Mateliča, Milana Finca, dr. Branka Jana, Jožeta Bajca, Martina Žekarja in Antona Pora se ugodi in se jim smrtna kazen spremeni v kazen odvzenia svobode s prisilnim delom za dobo 20 (dvajset) let ter samo strog in pravičen sodnik, marveč zna uporabiti milost tudi tam, kjer bi bila sicer strogost na mestu in upravičena. To dokazuje zlasti v tem primeru pomilostitev, ki jo je velikodušno izdal prezidij Ljudske skupščine FLRJ. To je nov dokaz prvotno izrečena kazen trajne i ne samo trdnosti in moči nase izgube političnih in državljan- j Ljudske republike, marveč obeskih pravic izpremeni v kazen j nem dokaz, da je naša ljudska 'mi 'hi razpravi izreklo obsojeni: ^®terlin, ^iiiko podpolkovnik domobranski „ Mehle, domo- Vladislav Križ, I^orman in do-Pfi in zloglasni kr-j,. Urhu dr. Peter J ^'^rt z obešenjem. , Kosti, dr. Branko Alujevic, Branko Jan, *1*' ISajcc, Kovač m SoijiJ!^ ®^rt z ustrelitvijo. ''oze Bajcc, Miro-P'ranc Cerkovnik, Pavle ' obsojeni na ° političnih pravic C""« vse imovine. sodišče je to l^fit " in zavrni- ® strani javne-nekatere ob-li^j zvišanje kazni, tožbo * obsojencev i jg ^ zagovornikov, l)fa, prvotna sodba % izgube političnih in državljanskih pravic z izjemo roditelj- za dobo 10 (deset) let po prestani ali odpuščeni kazni odvzema svobode s prisilnim delom. Smrtna obsodba nad France- kar so zagrešili. * » » država pripravljena dati tudi velikim grešnikom možnost, da se za svoje zločine spokore in da z delom za obnovo in zgraditev države vsaj delno popravijo to. Sodba sokrivcev strahot pri Sv. Urhu Ljubljana, 25. marca—V soboto 23. marca je bila na ljubljanskem okrožnem sodišču izrečena sodba v procesu proti 20 obtožencem iz okolice Sv. Urha, ki so bili obtoženi, da so sodelovali in pomagali pri znanih zločinskih početjih na Urhovski domobranski postojanki in pri preganjanju tistih domačinov, ki so podpirali slovensko narqd-no osvobodilno gibanje. Raprava je trajala od 11. do 16. marca. Svet ljudskih sodnikov je imel nalogo, da iz izpovedi čez 200 prič izlušči individualno krivdo posameznih zločincev in jim odmeri zanjo primerno kazen. Ugotovil je, da so zakrivili : 1. Anton Pogačar, zidar iz Bizovika, je sodeloval pri aretaciji septembra 1942 Marije Štefan-čič .oktobra 1942 Franca Kle-menčiča, ki je bil nato dne 9. oktobra, 1942 Jožefe Srebot, v noči od 14. na 15. oktobra 1942 pri aretacijah odbornikov odbora Osvobodilne fronte v Hrušici —odborniki so bli odpeljani, v internacijo ali pa postavljeni pred italijansko vojaško sodišče, dne 21. oktobra, 1942 Janeza Vrbinca, Ivanke in Angele ter sta bila Janez in Angela Vr-binc ubita; oktobra 1942 se je udeležil roparskega pohoda Bi-zoviške belogardistične posadke na Orle in ropal v Bizoviku pri Mariji Štefanič, Cirilu Anžiču in Matiji Ferkoli ter Verbinče-vih. Oktobra 1942 je sodeloval pri nameravani ustrelitvi Marije Šteiančič, za katero je že izkopal- jamo, februarja 1943 pa je bil pripravljen takoj ustreliti Alojza Porento, ki je bil partizanski ujetnik na postojanki Italijanov v Friškovcu. Maja da ima orožje, nakar je bil LojŽ Hlebš ubit. Med vojno in okupacijo je torej pomagal pri umorih, zapiranju, odpel jevanju jugoslovanskih državljanov v koncentracijska taborišča fn pri uničenju njihove imovine. 2. Aloj Petrca, posestnik iz Dobrunj, je bil leta 1942 organizator belogardistične postojanke v Dobrunjah in je v istem času v Bobrunjah soodločal o življenju šestih sovaščanov, ki so bili 6. oktobra, 1942 ustreljeni. Neugotovljenega dne leta 1943 je prijavil belogardistični postojanki na Urhu nekega partizana, ki je bil nato aretiran in verjetno tudi ubit, ker je izginila vsaka sled za njim. Ovadil je Janeza Omahna, ki je bil nato aretiran in Antona Šircel, ki je bil tudi aretiran. Med vojno in okupacijo je torej organiziral oborožene vojaške in policijske formacije z namenom, da podpre sovražnika, se skupno z njim boril proti domovini, sprejel od njega orožje in se pokoraval nje-. govim odredbam, pomagal pri ubijanju jugoslovanskih državljanov in z ovadbami povzročil teroristične ukrepe sovražnika proti njim. 3. Marija Petrca, šivilja iz Dobrunj, je bila med okupacijo v Dobrunjah najprej belogar-distična, od italijanske kapitulacije dalje pa dobranska zaupnica in ovaduhinja. Ovadila je Silvo Bečan, da sodeluje s partizani, nakar je bila aretirana, Marijo Anžur, da ima stike s partizani, Martina Kurenta iz Dobrunj, da skriva ranjeno par-tizanko Marijo Jančič, kar je povzročilo aretacijo in mučenje obeh, dalje Jožeta Kocjančiča, in skupno s Antonom Prepelu-hom, Reziko Dimnik in Vido Černak. 4. Alojz Svetek, zidarski polir iz Bizovika, je ovadil Franca Se-lana, da ima puško, nakar je bil Selan aretiran in ubit pri Sv. Urhu. Dal je nalog za aretacijo Janeza Mojškerca in skušal aretirati Jožeta Hlebša, Ivana Ger- gola in Janka Gašperiča. Sodeloval je pri ropanjih na Orlah in pri Jožetu Verbincu ter nasilno odvzel Franji Cene kolo. Kot aktivni belogardist in član zločinske posadke Sv. Urha ter član "črne roke" je sodeloval pri številnih aretacijah, od katerih je bilo ubitih 10 aret^rancev, sam pa je na zverinski način ustrelil ranjenega partizana Lojzeta Kastelica, tako da je svoji žrtvi skočil na prsa, nadalje Jožeta Vidmarja, a skupno z bratom kurata Križaja je sodeloval pri pretepanju in umoritvi starke Ivane Bricelj, Hrastarice. Med okupacijo je torej bil kot član terorictične formacije okupatorjevih domačih pomagačfev pobudnik, pomagač in neposredni morilec. ! 5. Jakob Jesih ,kmet iz Do-^ brun j, je bil organizator bele garde v Dobrunjah in je tudi ' soodločal o življenju šestih so-! vaščanov, ki so jih dne 6. okto-j bra 1942 ustrelili. Nadalje je pomagal kot vodič pri racijah in aretacijah 6. okt obra 1942. Leta 1942 je izdal beli gardi Župančiča Toneta in Marijo. Martina Kurent in Omahna iz Dobrunj kot sodelavce partizanov; 19. septembra 1943 je izdal Ur-hovskim domobrancem nekega ranjenega partizana, ki se je k emu zatekel, nakar so ga domobranci odvlekli in ga je soobto-ženi Avgust Cankar ubil. Kot upravitelj imovine izseljenih ali interniranih sovaščanov je pomagal uničevati imovino Koc-jančičevih in Lambergerjevih j ter Vrečerjevih iz Bizovika, j 6. Franc Jager, kmet iz Bizo-j vika, je bil organizator belogardistične postojanke v Bizoviku. Ta je soodločal pri nameravani^ usmrtitvi štirih sovaščanov, ki so po naključju ostali živi. 7. Jožefa Dečman, trgovska pomočnica iz Spodnje Hrušice, je bila v Hrušici vodič pri aretacijah. Služila je pri blokovni tajni politični policiji na Ježci, v Polju in Dobrunjah, pregledovala pasante, jih terorizirala in dala aretirati Frančiško šuštar- šič. Sestri šušteršičevi kljub vednosti ni obvestila o nameravani aretaciji, po kateri sta bili nato obe usmrčeni na njunem domu. 8. Marija Cankar, šivilja iz Zadvora, je bila do septembra 1944 v službi pri tajni politični policiji. Povzročila je aretacijo Justine Trtnik, ki je bila odpeljana na Rab. 9. Ivan Zrinšek, cestar iz Bizovika, je bil organizator belogardistične postojanke v Bizoviku. Ovadil je Miha Jakopina in Frančiško Leben, ki sta bila aretirana, Jakopin pa tudi interniran. Marijo tšefančič iz Bizovika je udaril, ker mu je očitala, da je bil njen brat ustreljen na njegovo zahtevo, nekako v istem času pa je pretepal tudi Majdo Zrimšek in ji rekel, da je on "spravil v kraj njenega očeta." Sodeloval je pri aretaciji Ver-binčevih in pri nameravani aretaciji Ane Babnik. (Dalje prihodnjič) SCHACHT NAMIGUJE O PODPORI IZ AMERIKE NUERENBERG, 2. aprila.-— Hjalmar Schacht je včeraj skušal dokazati, da so bili "gotovi vpdilni politični krogi v Zed. državah" zainteresirani v njegovo ods'tavitev kot direktorja rajhs-banke, ker so ga želeli ohraniti kcL voditelja v povojni Nemčiji. VETERAN UBIT PRI GRADNJI DOMA KIPTON, O., 2. maja. — Arthur Whitney, 22-letni veteran, je bil danes smrtno poškodovan od traktorja, ko je skupno s svojim očetom pričel z gradnjo prizidka k domu staršev, kjer se je nameraval naseliti s svojo nevesto. t Bizoviku ubit, 11944 je ovadil Lojzeta Hlebša, oktobra SUPPORTING THE JUGOSLAV THESIS CAESAUIAN TRIPLETS DOING WELL . . . Mrs. Mary and husband Vincent Incollingo looking at their daughters, Nina Marie, Anpa Marie and Amelia Helene, born by Caesarian operation, one month premature, all within one minute of the other. Following doctor's advice, Mrs. Incollingo dieted to lose 51 pounds before the triplets were born. The entire family is reported in excellent health. i ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj DOPRINOSI AMERIKI! Nobena posamezna narodnost v Ameriki si ne more prisvajati prednjaštva. Kar je Amerika danes, je posledica koordinacije vseh narodov. V knjigi "A Nation of Nations" je naš poznani in spoštovani ameriško-slovenski pisatelj Louis Adamič temeljito pojasnil. O tem se lahko prepričate, ako si nabavite in prečita-le omenjeno knjigo, ki je v zalogi v uredništvu Enakopravnosti. PrijateVs Radio Service 1142 East 66lh Si. vogal Bliss Ave. in E. 66 St. 90-dnevno jamstvo na vsemu delu in komadih Telefon v trgovini: EXpress 2680 na domu: EX 3985 Avto kupim želim kupiti dobro ohranjen avto 1939-1940 ali 1941 leta. Kdor ima za prodati naj pokliče KE 6244. JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd.. IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsiakovrstno zavarovalnino. VASI ČEVLJI bodo zgledali kot novi, ako Jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno Izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. Jamčena popravila na vašemu šivalnemu stroju, izvrši veteran s 14-letno izkušnjo. Cena za odziv $1.00; ob večerih ali nedeljah $1.25. ALLIANCE SEWING MACHINE, 15823 Arcade Ave., KE 5557. Kupimo rabljene stroje. 2ENSKE za hišne služkinje 5. pop. do 1.40 zj. 5 večerov v tednu $34.00 tedensko V downtown poslopju Zglasite se v Electric Building 700 Prospect Ave. soba 901 Ženski uposlevalni urad THE OHIO BELL TELEPHONE CO. IŠČE SE delavca za pomagati pri cementnih delih. Dobra plača. Vpraša se na 1001 E. 74 St. 24" ENGINE LATHE OPERATORJI—PRVOVRSTNI za 2. in 3. šift HORIZONTAL BORING MILL OPERATORJI 2. in 3. šift Broden Construction 22800 Lakeland Blvd. IV 5770 Odbor. podr. it. 14 Slovenske ženske zveze za leto 1946: Frances Rupert, predsednica, Antonia Svetek, podpredsednica, Mary Unetič, 922 E. 209 St., tajnica, Frances Medved, bla-gajničarka, Mary Štrukel, za-pisnikarica. — Nadzorni odbor: Frances Globokar, pred., Frances Grčman, Mary Gregory. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 8. uri. KADAR RABITE zobozdravniško oskrbo POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen. PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH. VAM NAPRAVI DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. V poslopju North American bank« VHOD NA STRANI E. 62 ST. (i 30th, three days before Secretary of State Byrnes' departure for ^Ujjl^'^^^rence of Foreign Ministers in Paris the United Committee of ^^svic Americans delivered to the State Department in Washington ^^9e volumes containing 54,558 signatures of American citizens sup-**9 the Jugoslav thesis concerning the solution of the Trieste problem. (Photo of volumes delivered) ♦ ♦ ♦ ♦ X 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 ,1 Uradnice društva sv. Ane št. 4 SDZ Uradnice društva sv. Ane št. 4 SDZ za leto 1946 so sledeče; Predsednica Julia Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Mary Bradač, 1153' E. 167 St., zapis-nikarica Genovefa Zupan; bla-gajničarka Josephine Oražem; rediteljica Mary Pristov; nadzornice. Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L. Eršte. Vsi slovenski zdravniki v Clevelandu so društveni zdravniki. Društvene seje. se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slovenskem narodnem domu, soba šj. 1, ob 8. uri zvečer. Oblak Morer Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLA. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 ENAKOPRAVNOST 7.. maja; 1946. Etnična sestava Julijske krajine Dne 7. marca popoldne je bila v ministrstvu za informacije v Beogradu tiskovna konferenca, ki so ji prisostvovali predstavniki domačega in tujega tiska. Minister za informacije zvezne vlade Sava Kosanovic je novinarjem podal naslednjo izjavo o etnični sestavi Julijske krajine: "V naši državi in v inozemstvu je veliko zanimanje za delo mednarodne komisije, ki ima nalogo, da določi etnično Stanje med Italijani in. Jugoslovani v Julijski krajini. "Potrebno je, da se v zvezi s tem navedejo dejstva, ki lahko prispevajo k objektivni ugotovitvi etničnega stanja v Julijski krajini, da se navede vse, kar bi pomagalo mednarodni komisiji pri njenem delu. Zato so izredno pomembni rezultati, do katerih je v svojem delu prišel Jadranski institut na Sušaku in ki so bili dostavljeni mednarodni komisiji. Ti rezultati so bili doseženi s popisom prebivalstva v Istri, ki gaje izvedfel Jadranski institut ob koncu leta 1945, po strogo znanstvenih metodah. Ti rezultati so danes na razpolago vsakomur, ki se zanima za etnično vprašanje v Istri in Julijski krajini. "Znano je, da so se za osnovo proučevanja etničnega stanja v Istri in Julijski krajini uporabljali statistični podatki, ki so bili izdelani na temelju ljudskega štetja v času, ko sta bili Istra in Julijska krajina v okviru Avstrije, oziroma Italije. "Podatki italijanskega ljudskega štetja v teh krajih iz leta 1921 so popolnoma neobjektiv-ni in netočni ter jih sploh ni mogoče vzeti za osnovo pri ugotavljanju etničnega stanja in razmerja med Jugoslovani in Italijani. "Kar se tiče avstrijskega ljudskega štetja, ki je bilo izvršeno leta 1910, je treba upoštevati, da so avstrijske oblasti namenoma favorizirale italijansko prebivalstvo v škodo slovenskega in hrvatskega prebivalstva. Poleg tega Avstrija ni izvedla popisa prebivalstva niti na pcl-lagi narodnosti, niti na podlagi materinskega jezika, 'ampak na podlagi občevalnega jezika, to je na podlagi znanja in uporabljanja jezika v javnem, poslovnem in upravnem življenju. "Kot primer, da je Avstrija favorizirala italijansko prebivalstvo, lahko najbolje služi premer j ava avstrijskih statistik v drugi polovici 19. stoletja. Po teh statistikah je bilo na vsakih 1,000 prebivalcev: "Leta 1864 — Hrvatov 590, Slovencev 140 in Italijanov 264; "leta 1857—Hrvatov 562, Slovencev 120 in Italijanov 308; "leta 1880—Hrvatov 428, Slovencev 151 in Italijanov 402; "leta 1890—Hrvatov 457, Slovencev 143 in Italijanov 381; "leta 1900—Hrvatov 426, Slovencev 142 in Italijanov 405; "leta 1910—Hrvatov 435, Slovencev 143 in Italijanov 381. "Ti podatki postanejo še jasnejši, ako se upošteva politika avstrijskih oblasti proti Hrvatom in Slovencem Istre in Julijske krajine. Tako je na primer imela italijansko-furlanska manjšina v goriškem pokrajinskem zboru stalno enega poslanca več kakor slovenska večina prebivalstva. V Istri je hrvatski in slovenski večini prebivalstva šele tik pred prvo svetovno vojno uspelo dobiti vsaj 16 poslancev, med tem ko je imela italijanska manjšina 25 poslancev. "Na podlagi rezultatov proučevanj Jadranskega instituta je bilo v Istri leta 1945 ugotovljenih 337,408 prebivalcev. Med temi je bilo 234,166 Hrvatov in Slovencev, 92,788 pa Italijanov. "Narodnostno neopredeljenih, čeprav so tudi ti po večini Jugo- Slovani, je 7,894 prebivalcev, 2,560 pa je tujcev. "Ako se podatki avstrijske statistike iz leta 1910 primerjajo s statistiko iz leta 1945, se vidi, da je avstrijska statistika izkazovala 41,427 -Jugoslovanov manj, nasprotno pa 53,015 Italijanov več. "Italijanska statistika iz leta 1921 je bila prikrojena tako, da kaže 96,415 Jugoslovanov manj in 107,157 Italijanov več v primeru s statističnim popisom, ki je bil izveden ob koncu leta 1945. "Znano je, da je italijanski element osredotočen v nekaj mestih zapadne Istre. Ako se proučijo ta mesta, potem predstavljajo njihovo italijansko prebivalstvo nekake otoke brez etnične kontinuitete ter nikakor ni mogoče postaviti etnične črte, ki bi mogla ločiti Italijane kot celoto od jugoslovanskega prebivalstva teh krajev. Italijanska teza je, da bi bila ta mesta z večino italijanskega prebivalstva v svojem razvoju ogrožena, ako bi bila priključena Jugoslaviji, toda statistični podatki »kažejo, da so ta mesta v času Avstrije, takrat, ko so bila kompaktno pcwezana s celokupnim zaledjem, neprestano rasla. "Nasprotno so v času italijanskega režima od leta 1918 pa do druge svetovne vojne neprestano upadala. Vzemimo si za primer mesto Pulj, v katerem je bilo leta 1910 58,500 prebivalcev, leta 1921 38,000 prebivalcev, leta 1936 pa 35,000 prebivalcev. Ista je usoda manjših mest Rovinja, Kopra, Pirana in Poreča. Po statistiki iz leta 1936 so ta števila padla pod število prebivalstva, ki so ga imela leta 1890, med tem ko so se Mali, Lo-šinj, Buje in Motoun vrnili na stanje iz leta 1890. "Gotovo je, da bi v primeru, če bi bili priključeni Italiji, te WOMAN PADRE . . . The Rev. Elsie Chamberlain has been appointed by the Royal Air Force as its first woman chaplain. She is 35 years old and a graduate of King's college, London. ♦ kraje hitro zapustilo prav italijansko prebivalstvo. "Še bolj zanimivo je, ako se povprečno primerja mestno in vaško prebivalstvo Istre. Izmed 17 pretežno italijanskih mestnih naselij jih je bilo obljudenih: "Leta 191&—v celoti s 135,648 prebivalci in sicer: z 91,500 Italijani in 20,240 Jugoslovani. (Leta 1945 v celoti 91,500 prebivalcev, Italijanov—67,110, Jugoslovanov pa—23,419.) "Na podlagi tega je bilo torej vaškega prebivalstva: "Leta 1910—v celoti 235,822, Italijanov 54,291, Jugoslovanov 172,599. (Leta 1945 v celoti 242,746, Italijanov 25,678, Jugoslovanov pa 210,717). "Kar se tiče etnične meje v Julijski krajini, je že 13 stoletij neizpremenjena in izpremeniti jo niso mogle nobene statistike. Ta meja poteka od najsevernejše točke Jadrana pri Tržiču pa do avstrijske meje. Pas 24 občin od Devina do Loga kaže po italijanski statistiki iz leta 1921 tole strukturo: "De vin: Slovencev 78.4%, Italijanov 21.6%; "Doberdob: Slovencev 93%, Italijanov 7%; "Opatje selo: Slovencev 99.9%, Italijanov 0.1%; Sovodnje: Slovencev 99.7%, Italijanov 0.3%; "Podgora: Slovencev 85%, Italijanov 14.9%; "Števerjan: Slovencev 99.4%, Italijanov 0.6%; "Šmarno: Slovencev 99.4%, Italijanov 0.6%; "Medana: Slovencev 98.2%, Italijanov L8%; "Biljana: Slovencev 98.2%, Italijanov L2%; "Kožbana: Slovencev 85.2%, Italijanov 14.6%; "Anhovo: Slovencev 96.9%, Italijanov 3%. "Kanal: Slovencev 94.4%, Italijanov 5.6'/< ; "Srednje: Slovencev 100%, Italijanov O'/ ; "Št. Lenart: Slovencev 99.9%, Italijanov 0.1% ; "Sv. Peter: Slovencev 88:5%, Italijanov 11.5%; "Tračet: Slovencev 100%, Italijanov 0%; "Ronec: Slovencev 99.8%, Italijanov 0.2%; "Breginj: Slovencev 100%, Italijanov O'/ ; "Ahten: Slovencev 100%, Italijanov 0.3%; "Tajpana: Slovencev 95.5%, Italijanov 4.4%; "Brdo: Slovencev 100'%, Italijanov 0%; "Rezija: Slovencev 100%, Italijanov 0%; "Bovec: Slovencev 89.3%, Italijanov 6.5%; "Log: Slovencev 96.7%, Italijanov 1.9%. "Na zapadu od te črte živijo Italijani in Furlani, ha vzhodu po kompaktno in sklenjeno jugoslovansko prebivalstvo brez Italijanov z izjemo mest Trsta in Gorice, ki sta pa obkroženi z jugoslovanskim prebivalstvom. "Jugoslovansko stališče glede vprašanja položaja Trsta je dovolj znano." Zatem je minister Kosanovic odgovoril na vrsto vprašanj, ki so mu jih postavili novinarji. Minister Sava Kosanovic je pokazal novinarjem razne zemljevide in grafikone, ki potrjujejo točnost navedenih podatkov. Novinarji so imeli priliko videti obširen in sistematično izdelan kataster o družinah, ki živijo v Istri, z verodostojnimi podatki, iz katerih je razvidno dejansko razmerje med italijansko in slovansko narodnostjo, kakor tudi zemljevide, ki prikazujejo lastništvo posestev, karte q stanju šol in razne druge avtentične podatke o življenju Jugoslovanov v Julijski krajini. Novinarji so imeli priliko videti mapo o stanju slovenskih in hrvatskih cerkev v letu 1918, kakor tudi mapo o slovenskih in hrvatskih šolah, ki so jih Italijani med fašističnim režimom ukinili. Zanimiva je mapa iz leta 1918, ki prikazuje cerkvene občine, v katerih se je do leta 1918 v bogoslužju uporabljala glagolica. To je bila zgodovinska pravica hrvatske katoliške cerkve v Primorju. Hrvati v Primorju in na otokih so bili edini narod, ki jim je uspelo dobiti pravico do bogoslužja v svojem narodnem jeziku. To pravico so ohranili skozi stoletja vse do prihoda Italijanov. Minister Sava Kosanovic je opozoril novinarje na uradno ' mapo, ki jo je objavila italijan-'ska železniška direkcija v Trstu leta 1943. Ta prikazuje napade, i ki so jih izvršili partizani na i prometne zveze v času od 25. ju-jlija 1943 leta do aprila 1944. j Vse mape, grafikoni in statistični podatki, ki jih je mini-nister Sava Kosanovic dal novinarjem na vpogled, kažejo, da živi v Julijski krajini v ogromni j večini prebivalstvo slovanske narodnosti in da so italijanske naselbine samo majhni otoki ;med jugoslovanskim življem. j Posneto iz "Slovenskega poročevalca" DRUŠTVENO ŽIVLJENJE NA VRANSKEM Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"* Okrog Novega leta, v času občnih zborov, je bilo društveno življenje tudi pri nas živahno, saj je v bivši občini Vransko kar pet krajevnih ljudskih odborov in zatorej po pet organizacij OF, AFŽ in ZMS, tri gasilske čete itd. Za zimsko pomoč v vojski sta bili v Prekopi dve predstavi, kjer so tekmovali Prekop-Ijani in Cepljani. Čistega je bilo okoli 6,000 dinarjev. Zdaj naše žene prav pridno pletejo copate iz kožuhovine za vojne bolnice in okrevališča. Imeli smo več prosvetnih večerov in Prešernovo proslavo. Na občnem zboru Kreditne zadruge je bil postavljen tudi štiričlanski odbor za popravo in vzdrževanje Prosvetnega doma. Izpopolnjen je bil še s tremi zastopniki raznih društev. Na občnem zboru Nabavljalne in prodajne zadruge se je pokazal prav zadovoljiv gmotni uspeh njenega štirimesečnega delovanja. Zadruga ima okoli 200 članov in število še narašča. Za Vransko se je ustanovila tudi posebna obnovitvena in lesna produktivna zadruga. Naši gasilci so na svojih občnih zborih pokazali živahno delo. Tudi agrarni odbori so delavni. Vsi krajevni ljudski I množičnih sestankih po , obračun in izročili čMom timacije. Posebno obiskan množični sestanek na skem. Tudi odbori AFZ no na delu.___ DAJTE VAŠ F0BN£2 J SČISTIT SEDAJ. /L in dimnik po "vacuiiD"'' pi'i $4 do $6 . jI National Heatin?'' # Postrežba sirom FAisinouiit_^ Here's Your to go to COLLEGE. T jj, SCHOOL with FREE! • ' living alio*«"" %]( Every quolified ^""9 ".'"e 0«»^' f- »i. p»»ular Army k yow,., Ofp,.. in the Regular A""* -fjfs of 1946, receives bene' hTS G. I. BILL OF I"" under th. C. I. B"' »',"'1'^ the Regular Army .y have^^ tf»5 October 6,.1946, education in your ' uj-h yo" ^^ent t h business school • you are diwharged. The ^ L' yoiir tuit:on and la jin»ry ^ ,111"^ 'j* tals up to »500 P®' ti, tiv""'i-d «<*, k. , will provide MS ® " for 1"»^ single men, J90 a mo c*' h,:, In Army Training School, \ of 200 skills, tradw, SO-ds' You'll be entitled to «g V every year. A 3-yaar servi^ y«ur choose your branch o, ,t ' |"rj6 theater. Get all the _ U. S. recruit I NG THIS MESSAGE gpONSO Oglašajte v Enakopravnosti Pitcher Mike Naymick od Cleveland Indians žogometnega kluba meri 6 čevljev in 8 palcev in da večkrat komu povod, da ga vprašajo: "Kakšno je vreme tam zgoraj?" Nekega brezposelnega dne se Mike trudi prepričati Pat Seereya, Tribe fielderja, da vreme "zgoraj" je enako kot pri 5 čevljev 9 palcev visokemu tovarišu. NAZNANILO IN ZAHVALA 1878 1946 Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je kruta smrt iztrgala iz naše srede in da je umrl naš ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče ' T 1 O*_v*v John Simcic Pokojnik je preminil dne 8. marca 1946. K večnemu počitku smo ga položili 11. marca iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo ga izročili materi zemlji v naročje na Calvary pokopališču. Doma je bil iz Sapjane, fara Jelšane pri Ilirski Bistrici na Notranjskem, kjer zapušča brata, sestro in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 46 let. Ob času smrti je bil 67 let star. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence ob krsti pokojnika, kar je pričalo, da ste pokojnika ljubili m spoštovali, nam pa je bilo v veliko tolažbo. Iskrena hvala bodi izrečena tudi vsem, ki ste darovali v gotovini mesto vencev in za sv. maše; vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, ter vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru in ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor. Hvala pevskemu zboru Glasbena matica za zapete žalostinke ob odprti krsti. Hvala pogrebcem-sobratom od društva Cleveland, št. 126 SNPJ, ki so nosili krsto, ter pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali ter nas tolažili v naši veliki bridkosti ob izgubi preljubljenega soproga in očeta, bodi izrečena srčna hvala. Prelj ubij eni in nikdar pozabljeni soprog in skrbni oče. Prestal si trnjevo pot tega življenja in preselil si se tja, odkoder ni več vrnitve. Zdaj počiva Tvoje truplo v grobu hladnem v svobodni ameriški grudi, v naših srcih se je pa naselila žalost, ker odšel si od nas prerano. Spomin na Te bomo ohranili v naših srcih, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj! Počivaj v miru—Snivaj, sladko! Žalujoči ostali: Cleveland, Ohio, dne 7. maja, 1946. JENNIE SIMČIČ, soproga: JOHN, sin ANNA, poročena Cimperman, hči; štirje vnuki in več drugih sorodnikov H lov,) k ^6 so- NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo žalostno $0"^ rodnikom prijateljem in znancem, da je k niK" posegla v našo sredo in nam odvzela IjuWJ dar pozableno soprogo in mater HELEN PEVEC ROJENA KORBAR oci ki je tako nepričakovano zatisnila svoje bl^^® . Doma je 24. marca 1946 v starosti 56 let. Čatež pod Zaplazem. Po opravljenih cerkvenih obredih v C' erkvi iS^' Vi' da srno jo dne 28. marca 1946 izročili niater^ gg »-večni počitek na Calvary pokopališče. Prisi"^ limo zahvaliti Rev. Francis Baragi za cerkvene^ jO ne obrede. Prav iskreno se zahvaljujemo nam bili v tolažbo in pomoč v teh žalostnih V dolžnost si štejemo, da se prvo iskreno^ mo vsem onim, ki so položili tako krasne drage pokojne ter ji okrasili mrtvaški oder. la tudi številnim darovalcem za svete mas®' ^ s brale za mir in pokoj blage duše, kot tudi vs pO' dali svoje avtomobile brezplačno na razpol^ - grebu. Ti izrazi vašega spoštovanja , kojnici so nam bili v veliko uteho v Času -jšl' • bi gO " ig{ Našo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ^ poslovit od pokojne, ko je ležala na mrtvask v vsi, ki ste se udeležili svete maše in jo nem počitku. Nadalje naj sprejmejo društva Clevelandski Slovenci št. 14. S. nosilci bo pri zadnjem sprevodu, posebno pa so jo spremljevali do groba in jo položili k čitku di' A ^ Iskrena zahvala pogrebnemu zavoau ' na in Sinovi za lepo urejen pogreb in vso P strežbo v času največje žalosti v družini. Predraga in nepozabljena soproga in več pomoči za Tebe in nanagloma je prišla . in Te rešila trpljenja in morala si nas vano zapustiti. Zelo Te pogrešamo in Teboj, saj so nam ostali samo Tvoji dragi Ti zdaj sladko spavaš v zasluženem počitku naj Ti sveti. žalujoči ostali: J K S Au S, liej, S V \ k % S ">ji: h \ St, 'Jit •n 01 bil ''Oi l3i 'Va ANTON PEVEC, soprog; giflO\"j ANTHONY, LUDWIG in LADlSLAy^^^g#' in številno sorodnikov tukaj in v staf* Cleveland, O., 2. maja, 1946,