129. Številka.
Ljubljana, v četrtek 7. junija 1900.
XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
—-- ~
Ishaja vsak dan zvačar, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avatro-ograko delala aa vse lato 25 K, za pol lata 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 28 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden meaeo 1 K 90 h. Za posipanje na dom računa aa za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Itiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj ae izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trga it. 12. Uprsvnlitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice it. 8, vhod v upravniltvo pa a Kongresnega trga it. 12.
„Slovenski Narod" telefon it 34 - „Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
strijska vlada si Štejemo v dolžnost, biti pravični vsem narodom. (D o ležal: Vsem narodom ? Povejte Se enkrat, da hoče vlada vsem narodom pravična biti Axmann: Obnašajte se dostojno. Doležal. Mi ne posnemamo tega, kar ste vi počenjali za časa Badenija. Mi ne mečemo tintnikov in ne napadamo z noži.) Vlada hoče pospeševati prizadevanje vseh narodov za razvoj, ker upa, da nastane tako mir v državi (Šilenv: To ni res! Kako morete take neresnice govoriti!) Vlada ima določen političen program, ki sicer ne odgovarja namenom nekaterih strank, pa ima vendar jasne smotre. (Šilenv: Podpirati nemSke nacionalce) Jeden teh smotrov je izražen v načrtu jezikovnega zakona. Principialni podlagi tega nacrtaše ne ugovarja. (Živahni protesti Čehov.) Naravno je, da posamezne določbe niso tej ali oni stranki všeč, a vlada je pripravljena, premeniti to, na kar se združijo prizadete stranke. S tem načrtom se, ne da bi se zahteve nemškega naroda dotikale, ustreza želji Cehov po uvedenju njih jezika v notranje nradovanje. če vzlic temu Čehi zadržujejo delovanje parlamenta, potem je dvomiti o pravilnosti njihove politike. (Šilenv: Dvomite o pravilnosti vladne politike) Druga točka vladnega programa je povzdiga gospodarstva. Storilo se ni dosti, ker ima vlada vezane roke. V parlamentu se morajo pospeševati gospodarske koristi davkoplačevalcev. (Šilenv: Z germanizacijo, kaj ne?) Vlada neče nobene stranke provocirati. (Brzorad: Vaši načrti so največja provokacija Šilenv: Kar pravite, je predrznost!) Vlada upa, da preneha narodnostni boj vsaj toliko, da ne preplavi države. A zdaj je že zadnja ura, da se to zgodi. (Šilenv: Čegava zadnja ura?) Za-konodajsko delo ne more več počivati Vlada je že o drugi priliki povedala, da hoče ohraniti ustavnost, a prav zato mora skrbeti, da se ustava ohrani živa. Parlament je poklican o vladnih predlogah soditi, ne sme pa sodbe odreči. (Brzorad: Zakaj niste tega Nemcem povedali?) Apelujem na zbornico z vsem povdarkom, ki ga dopušča moja služba, naj postavi zakon, red, državo nad vse drugo, dokler je še čas ohraniti nepoškodovane naše javne uredbe.
Ministrskemu predsedniku je odgovarjal dr. Herold, ki je rekel, da država v sedanji žalostni položaj ni prišla po krivdi Čehov in njih skromne obstrukcije, nego po dogodbah zadnjih let in po zaslepljenosti vodilnih državnikov. Čehi žele mira, a oni hočejo tuđi ravnopravnost Vladni načrt pa ni zasnovan na tej podlagi. Od vlade ne zahtevamo druzega, kakor da napravi red, a sedanje razmere smatramo za kapitulacijo zakona in reda pred obstrukcijo. Če se nam grozi, da se napravi red potom absolutizma, moramo z vso odločnostjo izjaviti, da tacega reda ne bomo nikdar priznali in da se mu bo češko ljudstvo z vso silo uprlo. Vlada je imela 14 dni časa, da je napravila red, pa ni ničesar storila.
Na to se je seja zaključila.
*
V kuloarjih so nacionalci včeraj raz-našali vest, da odstopi Korber, in da pride na njegovo mesto knez Windiscbgratz, ki si izbere za ministra notranjih del pisarniškega ravnatelja gospodske zbornice, drja. Jaunerja. _
[Kranjski občinski volitveni red mej — Samojedi.
Kranjski Slovenci nimamo bogsigavedi kaj eksportirati razen ljubljanskega zelja in slovitih kranjskih klobas, ali v jednem smo imeli prav pasjo srečo, da so namreč naivni in priprosti Samojedi od pičice kopirali naš občinski volitveni red; toda poročila, ki nam od ondot glede praktičnega izvajanja tega zakona prihajajo, prepričujejo nas, da nismo imeli z eksportom tega zakona toliko sreče, kakor z zeljem in klobasami .. .
Za vzgled navedimo danes samo dva slučaja.
V neki samojedski občini imeli so občinske volitve. Za vse tri voleče razdelke imeli so samo jeden imenik, ki je nabrajal po vrstnih številkah volilce vseh treh razdelkov nepretrgoma, česar niti samojedska vlada po drugih občinah ne trpi; v vsakem razdelku bilo je v tej občini voliti po štiri odbornike in dva namestnika, in ker § 15. občinskega volilnega reda določuje, da mora
Državni zbor.
(Desnica pred razpadom. — Včerajšnja seja. — Govorica o ministrski krizi.)
„N. Fr. Presse" poroča, da je načelnik desnice, mogočni gospodar vsega poljskega kluba gospod Jaworski včeraj na hodniku poslanske zbornice naznanjal, da desnice ni več, ker Čehi ne opuste obstrukcije , da parlament nima več majoritete.
To je bila jedna glavnih želja nemških strank. Izpolnila se sicer še ni, ali vsi znaki kažejo, da se to zgodi, in da preide poljski klub na stran nemške levice, kamor sili tudi večina nemških klerikalcev.
Čehi so napram desnici postopali jako lojalno. Ta ni storila ničesar, da prepreči preklic jezikovnih naredeb in Čehi niso zahtevali od nje, naj jim pomore, da si izvo-juje zadoščenje. Zahtevali so samo, naj se jim pusti svoboda, da svoje taktično postopanje uravnajo po svojem prepričanju. Toda tega nečeta ne Jaworski ne Kathrein.
Naravno je, da je desnica razbita v tistem trenotku, kakor začno Poljaki in nemški klerikalci pod levičarsko komando boj zoper češko obstrukcijo. To je naravna posledica take alijance in zato se obrača vsa pbzornost na izvrševalni odbor desnice, v katerVm se odloči usoda desnice.
Včerajšnja seja tega iz vr sevalnega odboja še ni prinesla odločitve. Jaworski ni povabil Čehov na to sejo, nego je zahteval, naj se ustanovi večina, ki bo pobijala Čehe združeno z Nemci. Izvrševalni odbor se pa s tem predlogom ni bavil, nego pred vsem sklenil, da je prirediti novo sejo, na katero naj se povabijo tudi zastopniki Češkega kluba. Ta seja bo bržčas že danes ali pa jutri.
Včerajšnja prva seja, v kateri so se od 11. ure dop. do 4. ure pop. čitale samo interpelacije, se je zaključila s kratko, a pomembno debato.
Ministrski predsednik Korber je opozarjal na resnobo položaja, ki je nastal vsled tega, ker parlament ne pride do dela. Izjavil je, da dovolitve budgetnega provizorija ne smatra za izraz zaupanja, nego le za priznanje državnih potreb.   Kot av-
LISTEK.
Tri drame.
(A. Aškerc:  Izmajlov, Red Sv. Jurja, Tujka.*)
Slava, katero si je pridobil Aškerc kot pesnik slovenski, je vzbujala veliko radovednost na njegove drame. Ker pa je dramatično polje docela drugačno, kakor epsko, nikakor nismo pričakovali, da nam poda Aškerc že s svojimi prvenci nekaj izvan-rednega, v vsakem ozira dovršenega. Zato nismo bili iznenađeni, ko vprizoritev njegove drame „Izmajlov■ ni dosegla onega velikega učinka, katerega smo želeli pesniku prvaku. Dramatično polje je pač najtežavnejše literarno torišče, kjer izpodleti čestokrat celo priznanim praktikom. Zato pa ne smemo zahtevati že od prvencev in od začetnikov na tem polju, da so takoj docela popolni. In te tri drame niso. Upamo in želimo pa, da nam poda pesnik, ko se natančneje seznani z odrom, delo, ki
*) Izdala Kleinmayer & Bamberg, Ljubljana,
1900.
bode v vsakem ozira ugodilo najstrožjim zahtevam, katere smemo pač staviti geniju Aškerčeve veljave
Idejo drami .Izmajlov" je posnel Aškerc neki noveli dr. Tavčarjevi. Iz tega si razlagamo, da njegovo delo ni proizvedeno z ono 8krbljivostjo, kakoršno bi bil gotovo posvetil lastni ideji. Snov drame je vsekakor zanimiva ter za dramatizacijo prav ugodna, toda za štiridejansko igro nudi vendarle premalo dejanja. Nadalje so posamezni akti med sabo v zelo rahli zvezi ter nam podajejo — rekel bi — le štiri velike dramatične scene, ne da bi se dejanje samo pred našimi očmi zadostno zapletalo, stopnjevalo in razreševalo; pesnik nas takorekoč sili preveč čitati med vrstami. Nadalje je dejanje preveč raztrgano z epizodami, ki so sicer značilne, a kljub temu dostikrat preveč raztegnjene V prvem dejanju se poleg tega trikrat ponavlja povsem Jednako iztir-javanje dolgov. Se-li ni dala velika zadrega polkovnikova izraziti tudi drugače? In ti neštetokrati povdarjani dolgovi polkovnikov}, ki ima vender lepo plačo in najbrž tudi nekaj svojega imetja, so premalo motivirani le s potratnostjo žene. Ali bi ne
bilo prav, da mu pridene pisatelj tudi nekoliko lastne krivde?
Izmajlov, ki je glavni junak — saj se po njem imenuje drama — je v vsem preveč pasiven; da postane tat, v to ga dovede po ženi provzročeno obupno stanje. Ne vzbuja nam nobene prave simpatije, saj nam ne kaže junaškega značaja v boju s sovražno osodo; on je le slaboten človek brez vsake prave eneržije, človek, ki se ne bori proti usodi, nego je popoln suženj brezsrčne žene, a razun tega še naivno zanpen in lehko-veren; mož slabič, ki mesto sočutja žanje le pomilovanje Ako se slednjič — družabno uničen in od žene zapuščen, usmrti, tedaj si mislimo: moralo je tako priti — ter ne čutimo onega blažilnega pregražanja, katerega naj provzroči v nas tragedija
V and a je slikana dokaj plastično; lehkomiselna, po uživanju hlepeča koketa, brezbrižna, brezsrčna, brez prave ljubezni — torej ženska, ustvarjena v pogubo možem, ki so brez volje in moštva. Zdi se mi, da je njena uloga prav hvaležna.
Ka8akiewiczu, njenemu zapelji vcu, sta glavni svojstvi površnost v vsej, sicer amatersko mnogostranski iz-
biti v vsakem volečem razredu vsaj dvakrat toliko volilcev, kolikor se ima voliti odbornikov in namestnikov, jasno je, da bi moralo biti v vsakem volečem razdelku vsaj po 12 volilcev, toda v L volilnem razdelka te samojedske občine bilo jih je le osem; § 23. odstavek 2. določa, da kliče jeden ud volilne komisije volilce, da oddade svoj glas: v tem slučaju obavljal je ta posel zapisnikar, ki ni bil niti člen volilne komisije; pri vsaki volitvi mora biti volilna komisija ves čas volitvenega dejanja navzoča : v tem slučaju je večina udov volilne komisije po gostilnah popivala, tako, da je vodil volitev le še župan, jeden ud komisije in zapisnikar; § 27. občinskega volilnega reda določa, da naj načelnik volilne komisije naznani izid volitve, potem ko so vsi volilci jedne ga volilnega razdelka dogla-sovali, naj komisija glasove primeri in pre-šteje ter glasovnike podpiše: v tem slučaju ni načelnik nobenega izida v nobenem volečem razdelku naznanil, niso se glasovi niti šteli niti primerjali, niti glasovniki podpisali, marveč je zadevne zapisnike volilna komisija 24 ur pozneje mej štirimi zidovi v zapisnikarje vem privatnem stanovanju podpisovala in glasove štela, da bi se jej ne moglo očitati, da je volitev poštena in javna itd. itd.
Zoper to antidiluvialno volitev podali so nekateri nezadovoljni Samojedi pritožbo, v kateri so vse gornje in še druge nedostatke navajali, toda njihova deželna vlada odbila je kar a limine njihovo pritožbo, češ: da se je iz volilnih spisov in pa iz poročila volilne komisije (ki je bila nota-bene v pritožbi sama obtožena!!) prepričala, da so vsi navodi pritožbe neresnični, in klasična volitev, ki se je izvršila — seveda le mej Samojedi — čisto na zatonu 19. stoletja, bila je potrjena.
Res, da je načelnik volilne komisije, ki ni znal ni čitati ni pisati, ugovarjal ti razsodbi, da on kot načelnik volilne komisije potrdi, da so navodi pritožbe resnični, da ne ve, kaj in kako je volilna komisija, na katero se razsodba opira, za njegovim hrbtom pisala in poročala, ter je zahteval od načelnika samojedske vlade, da njega, pritožitelje in celo volilno komisijo osebno da zaslišati, zadevo še jedenkrat presodi in
obražbi in poželjivost po nasladi v ljubezni. Slikan je površno.
Najbolje je narisan žid £ del s tein, glavna od epizodičnih oseb; trdosrčni kupec in oderuški skopuh je v njem izborno pogojen. Izklesan je z mojstrsko roko. Ta tip dela čast Aškerčevi muzi, žal, da ima več opravka le v 3. dejanju.
V delu je precej epičnega, precej refleksij, ki motijo ali ovirajo dejanje, ker so razpletene bolj kakor to opravičuje potrebna karakteristika oseb. Včasih opažamo tudi logične napake. V razpravi o gledališču na pr. se besede „v gledališču hočem se povzdigniti v neke idealne višave" nasprotujejo z nadaljnim izvajanjem, z zame-tavanjem resnih dram. V kake „idealne višave" pa dvigne spreten komik z drastičnimi prizori in dovtipi? — V iste, kakor glasbenik v operi!! Za Boga, to je vender tak nosens, da ga tudi Kosakiewiczn ne moremo polagati v usta, ki je glasbeno izobražen in ima torej čut za veljavo glasbe. In to naj jednači drastičnim — ve činoma neestetičnim „dovtipom"? A kdor hoče v „idealne višave", ta tudi ne išče v gledališču zgolj in jedino le zabave.
Jako neverjetno, da, skoraj nemožno
tudi krivce eventualno kaznuje. — Ostal je to glas v puščavi.
V drugi samojedski občini vršila se je pa volitev popolnoma v redu, le jednega vo-lilca, ki je hotel glasovati za svojo ženo, in ki je bil ob času volitve v preiskavi zaradi hudodelstva, zavrnila je volilna komisija, da ni mogel oddati svojega, oziroma ženinega glasu, sklicevaje se pri tem na § 3. lit b in pa na § 8. obč. volilnega reda.
Pritožba zoper to očividno postavno volitev imela je nepričakovan uspeb, tako, da so se celo naivni Samojedi spogledovali in menili spregledati, da je ta zadnja volitev le zato ovržena, ker je bil zmagovalec — liberalen duh, prva pa zato potrjena, ker se je slučajno mislilo, da se je s tem naklonilo zmago črnemu zmaju, ki tudi mej Samojedi straši.
Hvalo Bogu, da je bilo to daleč mej zmrzlimi Samojedi, ne pa pri nas na Kranjskem, kjer imamo dandanes še jako krepko in nepristransko vlado, o kateri se celo govori, da ima pogum klerikalnemu zmaju — zobe pokazati. Doma se je torej naš obč. volitveni red dokaj dobro sponesel, mej Samojedi pa ne!
V I JiiHlJanl, 7 junija. K novemu zasedanju državnega zbora.
Opstrukcija Mladočehov se je začela, in na govor ministrskega predsednika, dr. Korberja, ki je apeliral na stranke, naj imajo pred očmi državne koristi, je izjavil imenom čeških poslancev dr. Herold, da svojega stališča ne spremene, dokler ne dobe popolnega zadoščenja za prizadeto jim žaljenje in največjo krivico. Čehi bodo obstrukcijo v poostreni obliki nadaljevali in zdi se, da se že danes in jutri izkaže, da proti Čehom ni možno vladati. Celo odločno nemški listi priznavajo, da je češko stališče docela pravo in rote vlado, naj prekliče Kindingerjeve naredbe, ki določajo na Češkem nemščino kot absolutni uradni jezik. Vlada naj povzroči, da bodo jezikovne razmere take, kakoršne so bile 1. 1897, t- j. pred naredbami Bade-nija. „Reichswehr" in „ArbeiterZeitung" dokazujeta prepričevalno, da je odvisno le od Nemcev, da se reši parlament. Ako pa Nemci ne odnehajo, ako se s Čehi ne pogode ter ne izpolnijo njihovih itak skrajno skromnih pogojev, ni mogoče prav ničesar storiti. .Oesterreichische Volkszeitung" piše, da bode vlada spremenila s § 14 opravilnik poslanske zbornice. Iz opravilnika bo iztrebila vse, kar omogočuje obstrukcijo ter se naslanjala pri svojih izpremembah na francosko in angleško zbornico. Predvsem pa bo vlada poslala zbornico domov in tekom poletnih počitnic popravila opravilnik. V jeseni bo imela poslanska zbornica že drug opravilnik. Dotlej pa si bo vlada pomagala s § 14. Vojna v Južni Afriki.
Roberts je ostal mož beseda tistim tujim atašejem, katerim je v Bloemfonteinu obljubil, da jih o binkošti povabi že v Pre-toriji na obed. Sicer se je ta obed malo zakasnil, toda le za — jeden dan. Šele 5. t. m., torej že po binkoštih, je zasedel Roberts Pretorijo. Predno je nastopila 4. t. m. noč, so vrgli Angleži Bure iz vseh postojank. Hamiltonovi pešci na konjih so zasledovali Bure do 2000 yardov pred mestom. Sovražnik se je umikal naglo.  Angleži so poslali
je, da bi pri soareji, prirejeni v čast vojakom in v slovo vojaškemu zapovedniku — napravile dame (1) ovacijo za mir s tem, da kliče ves zbor: .Pereat krvavi boj, živio miru. Družabno izomikane dame se ne bodo pri plesu v naznačeni priliki spozabile tako daleč, da tako greše proti taktu. Pisatelj je pač hotel podati svoje, sicer vsega priznanja vredne želje po svetovnem miru in obsodbo vojne, a storil je to v nepravem trenotku. — Vojaki pa na obrambo vojne .primejo za sablje". Kako je to mogoče? Pred ovacijo in po nji so plesali, a v ta namen so pač morali odpasati sablje.
Psihološka znatna napaka je po mojem mnenju v zadnjem aktu, ko nam pisatelj riše Izmajlova, prečitavšega pismo, ki mu naznanja Vandin beg. Tedaj sledi od sile dolg filozofski in celo darvinsko nadahnjen monolog, Ki se završuje z vizijo. Tu je hotel pesnik postati teatralski in je zato povsem pozabil na realnost! Razveselil pa me je v tem prizoru z jedno izvanredno fino malenkostjo: Izmajlov pljune v zrcalo, katero mu kaže njegovo podobo, hoteč s tem izraziti ves gnjev do sebe.
(Konec prih.)
parlamenterja, ki je zahtevaj, naj se mesto uda. Botha je predlagal premirje, da se dogovore" radi pogojev, toda Roberts je odgovoril, da se mora udati Pretorija brezpogojno, sicer jo bo naslednjega dne zjutraj začel bombardirati. Nato je odgovoril Botha, da mesta ne bo branil, da pa zaupa Ro-bertsu, da bo ščitil ženske, otroke in imetek. Ob 9. uri zjutraj so prišli trije najvišji civilni uradniki Pretorije k Robertsu ter mu izročili mestne ključe.  Ženi Kriigerja in Bothe sta ostali v Pretoriji. Buri so vzeli iz Pretorije seboj živil, streljiva in topove ter se umaknili proti vshodu v smeri Mid-delburga. Tudi večji del angleških ujetnikov so vzeli Buri seboj, nekaj jih je še v Wa-tervaln Buri so res odločeni, nadaljevati vojno tudi sedaj, ko je izgubljeno že vse. Na raznih krajih, kjer bi jih nihče ne pričakoval, nastopajo jako energično ter dajo Angležem  dovelj opravka.   Pri Lindlevu, okoli 40 km južnovshodno od Kronstadta, torej prav tik etapne črte angleške armade, so ujeli Buri 31. maja cel 13. bataljon ye-omanrvskih pešcev na konjih. General French je hitel s svojimi konjeniki na vso moč, da bi jih rešil, a prišel je že prepozno. Ujetnike so Buri Že odvedli. Vendar pa je našel French baje še 2000—3000 Buro v, s katerimi je imel pet ur dolg boj, in je baje končno Bure zagnal nazaj. Bržčas so se Buri sami umaknili, in ni opravil French vzlic peturnemu boju prav ničesar. Ta dogodek sicer ne more odločilno vplivati na izid vojne, vendar pa bode dobro vplival na omahljivce med Buri. Dokazuje pa tudi, da se Buri še niso razšli, kakor so zatrjevali angleški listi. Ako ima Botha 10.000 mož in ako je bilo pri Lindlevu kar 2—3000 mož, potem je gotovo še precej Burov pod orožjem. Proti Bullerju pri Laingsnecku jih mora biti vsaj par tisoč, in manjši oddelki se pojavljajo tu in tam.  Vseh skupaj bo torej še precej. Vsekakor bodo imeli Angleži še dokaj dela, da uženo tudi zadnje v kozji rog!
Veliki nemiri na Kitajskem. Krvava ustaja boksarjev proti vsemu tujemu in krščanskemu se je razširila ne-nadejano naglo. Ustaši so napadli mesto Tientsin in se bližajo Pekinu. Vlada je brez moči, kajti kitajsko vojaštvo simpatizira z ustaši. Zategadelj so se v luki Taku ležeče bojne ladije evropskih velevlastij odločile, da posredujejo. Pred Tientsinom se je vršil te dni boj z ustaši in z mornarskimi vojaki raznih evropskih velevlastij. O izidu boja ni še nobenih poročil. Vodilno ulogo pri tem posredovanju prevzame Rusija, ki je poslala v Pekin že 2000 Kozakov. Seveda je Anglija radi tega ljubosumna. Različni naj-veljavnejši listi rote vlado, naj si ne da iztrgati iz rok vodstva med velevlastmi na Kitajskem. Neki velevpliven list je celo zatrjeval, da ima jedna sama kitajska pokrajina za Anglijo večjo vrednost kot vsa Južna Afrika, in lord Salisburv se moti, če meni, da nima v vshodr oazijatskem vprašanju za seooj vso deželo, kakor jo je imel v južno-afričanskem. Dvomiti torej ni, da bo skušala Anglija kaliti Rusiji uspehe na Kitajskem. Toda Rusi imajo v Port Arthurju okoli 14.000 mož, Angleži pa v Honkongu in Singaporu le 5—6000. Razen tega sta te dve mesti oddaljeni od pozorišča dogodkov 450 in 750 geografskih milj. Posebnih težav torej Anglija ne bo mogla delati Rusiji.
Dopisi.
Iz Trbovelj, 4. junija Odkar se je na Kranjskem začelo probujeno ljudstvo otresati pijavk, onih lažiprijateljev, katerim sta le lastni trebuh in lastna malha namen vsega življenja, lotil se je tudi naših „ga-spudov" verski — ne, egoistični fanatizem in vrgli so se z vso silo v prvi vrsti seveda na .Slov. Narod", ki razkriva v srečo našega dragega, a od stoletnih lažiprijateljev do kosti izmolzenega naroda po-čenjanja teh blagovestnikov, dasi naš škof, ki je precej pametnejši nego Vaš, ne rohni in ne prepoveduje lista, ki mu pomaga, da se vrne med njegove podrejene toliko pogrešana nravnost in vzorno, stanu primerno življenje. V drugi vrsti pa seveda preganjajo in kolikor se da zatirajo tiste ljudi, katerim sicer ne morejo niti v verskem oziru očitati najmanjše krivice, ki pa imajo velikanski greh, da nočejo biti žup-nikovi hlapci in pokorni njegovim osebnim zapovedim. Dovolite, gospod urednik, da Vam pojasnim gorenje trditve s par izgledi, katerih pa imamo, ako telite, cele
koše na razpolago, in katerih vsacega tudi pred sodnijo dokažem. Nekega lepega dne so prihiteli moji otroci vsi preplašeni domov in so v eni sapi vprašali: .Oh, ata, jelite, da Vi ne pridete v pekel?" Začuden sem vprašal, kako pridejo na to. .Gospod kaplan so rekli danes v šoli, da so vsi pogubljeni, in da imajo smrtni greh, ki berejo „SIov. Narod" in da bo vse .ta hudi" vzel!" Vedel bi rad, s katero pravico si upa naš kaplan Mežnarič tako predrzno in ostudno podkopavati ljubezen otrok do lastnih starišev? Ali Vam je to škof ukazal? Ali Bog? Ali Vas uči Kristova vera take ljubezni do bližnjega? A ni še bilo dosti! Ker se na zgoraj povedano nesramnost nisem oziral in berem .Slov. Narod" še vedno in ga bodem, ker je naš najboljši in najkoristnejši list, lotili so se me na prižnici. Nedavno je bil pri podružni cerkvi Sv. Katarine shod, na kateri pridejo ljudje iz domače in sosednih far. Vsak pride lačen in žejen na naš hrib in je vesel, da dobi kaj za svoj želodec. Kot gostilničar sem torej, kakor vsako leto, priskrbel mesa, juhe i. dr. Sicer je bil petek, a po lastni skušnji iz prejšnjih let vem, da hoče vsak kaj mesenega jesti, in nikdo ne zahteva postne jedi, katere bi v taki množini tudi pri najboljši volji oskrbeti ne mogel. Razen kaplana Končana, ki je tukaj maševal, so torej ljudje z veseljem segali po govedini in juhi. G. Končan je na to odišel v Hrastnik, odtod pa popoldan na Ojstro, kjer je imel sestanek z dvema gospicama, ki tuli nista utegnili misliti na petek in sta v njegovi navzočnosti jeli klobase. Častiti Končan pa je, domov prišedši, pokazal svojo versko gorečnost s tem, da je zatožil pri župniku mene kot brezbožnega krčmarja, a o gospodičnah, ki sta pred očmi črnega kavalirja — pri meni je bil v posebni sobi — storili isti greh, ni črhnil niti besedice, kajti prihodnjo nedeljo je župnik, prečastiti Erjavec, zde-laval samo mene na prižnici kot .brezbožnega krčmarja pri Sv. Katarini", katerega bo .ta hudi" vzel itd. itd. in se še posebno zgražal nad tem, da so pri meni kmetje, celo kmetje! jeli meso. Vidi se torej jasno, da imajo ti .gaspudje" za gospodične in kmete različne cerkvene zapovedi. Kmetje p* se bodo prečastitim o priliki „bire" sami zahvalili, kajti že zdaj govorijo, ker jim ti .pastirji" še tega mesa ne privoščijo, ki je po pastirskem listu o shodih dovoljen, — da „bi se radi še ta' petek postili, ko bi druge dneve tako pogosto bili kapunov siti, kakor duhovniki!" Za danes dosti. V prihodnje Vam sporočim nekaj o tistem kmetu, ki je .crknil". F. S.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7 junija
— Osebne vesti. Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani so imenovani gg. višji finančni komisar dr. Rudolf Rosen-nik finančnim tajnikom in finančna komisarja Pavel Jerovec in Karol Poga-čar za višja finančna komisarja.
— Štrajk v Vevčah traja še vedno in to vsled trmoglavosti tovarniškega vod stva, ki zahteva slej kakor prej, da se morajo delavci na milost in nemilost udati, da morajo pod prejšnjimi pogoji zopet na delo. To stališče je kruto in zasluži vso obsodbo, kajti očitno je, da gre tovarniškemu vodstvu za to, da izkoristi štrajk za svoj žep. Graško vodstvo tovarne je bilo namreč še pred štrajkom sklenilo, da zboljša delavcem in delavkam mezde, sedaj pa neče o tem ničesar več slišati, nego hoče, naj ljudje delajo zopet za staro mezdo. To je krivično, to je kruto, to je oderuško, in to je bil glavni vzrok, da smo v tej zadevi sto pili na stran delavcev. To je tudi tista točka, pri kateri bi se bila morala začeti vsa akcija, za poravnavo mej tovarno in mej delavci Vlada tega ni storila To sicer ni pravično ali naravno, zakaj vlada stoji popolnoma na strani tovarne, dasi je prav vlada v veliki meri kriva štrajka, ker se še ni čisto nič zmenila za počenjanje tovarniškega vodstva z bolniško blagajno. Kako je delala klerikalna stranka, da doseže po-razumljenje, nam ni znano. Polastila se je pač štrajka, pahnila vse druge stranke, ki so hotele pomoči njenim pristašem v Vevčah, od sebe, ali uspeha ni dosegla praV nobenega Morda ga tudi ni ho-
tela doseči, nego tudi to pot le igrala ulogo dvoreznega noža. Značilno je, da se razen drja.Kreka noben poslanec klerikalne stranke ni zmenil za te pristaše svoje stranke. In vendar bi bil imel vsaj gosp. Ven ca j z dolžnost, da je to storil, saj je poslanec tega okraja. Toda gosp. Vencajz se še zmenil ni, dasi je mej štrajkujočimi delavci mnogo njegovih volilcev. In dr. Krek? Ta zastopnik V. kurije je pač priredil nekak shod, a da bi bil sicer kaj storil, o tem ne ve nihče nič povedati. V Vevče ga ni več. V tem, ko se n. pr. socialnodemo-kratski poslanci v slučajih štrajka ne ganejo iz svojega okraja, nego ae z vso vnemo bore" za korist svojih volilcev, je dr. Krek pustil svoje volilce na cedilu in delal izlete. Ni čuda, da so delavci popolnoma obupali nad klerikalno ali krščansko socialno stranko, zlasti ko jih šentlenartski župnik s prižnice psuje s postopači in Šnopsarji, in ko govori v istem smislu, dasi nekoliko bolj politično, tudi poljski župnik Kolar. Mož je sicer zadnjič v .Slovencu" tajil, ali vzlic temu je vse to gola resnica, kar smo poročali. Vevški delavci, doslej vneti pristaši klerikalne stranke, so se prav vsled gonje župnika Kolarja in šentlenartskega župnika in vsled nebrižnosti dr. Kreka obrnili do so-cialno-demokratske stranke, naj zdaj ta poskusi doseči porazumljenje mej njimi in mej tovarno. Sinoči je bil pri Ma-jarončku v Vodmatu shod, in sklenilo se je, naj socialnodemokratična strokovna komisija v Gradcu še jedenkrat posreduje pri tovarniškem vodstvu. Želeti je, da bi pri tem posredovanju drugi poklicani faktor bolje storil svojo dolžnost, kakor doslej. Ta faktor je vlada. Po naši sodbi je dolžnost vlade, da v tej zadevi ne sluša samo glasu svojega, v neizmerni ljubezni za tovarno gorečega srca, nego da poskuša z uplivom tako na delavce kakor na tovarno pospešiti porazumljenje, da se štrajk neha. In tudi sodna oblast naj bi to pospešila. Stori to prav lahko s tem, da izpusti Bri-celja iz preiskovalnega zapora. To bi na delavce jako dobro uplivalo, s tem bi se sploh ves položaj znatno izboljšal, a zgodi se to lahko, ker ni prav nobene nevarnosti, da bi Bricelj pobegnil, in tudi prav nobene nevarnosti, da bi kaj slabega storil. Le s tem, če se nasprotja ublažujejo, se bo dosegla končna poravnava in se bo nehal štrajk, nikakor pa ne s tem, če vsi državni faktorji le ugibajo, kako bi delavce trje prijeli in huje pritisnili.
— Gostovanje gospe Polakove v Belemgradu. Kot triumfatorica se je vrnila gospa Polakova v Ljubljano, obsuta z venci, šopki, darili in najvišjimi priznanji. Štirikrat je morala nastopiti v beligraj-skem narodnem gledališču, dasi je bilo spočetka določeno, da bo igrala le v torek in četrtek. Vsled izrednega obiska in splošnega zahtevanja je igrala še v soboto in nedeljo. Beligrajski listi ne vedo, kako bi laskavejše pohvalili veliko spretnost in lepo petje „gospe Irme". Vsi listi so složni v sodbi, da se odlikuje gospa Polakova z velikim talentom, s posebno originalnostjo, s temperamentom, z velesimpatično zunanjostjo in lepim glasom. Prečitali smo celo vrsto listov, in vsi zatrjujejo, da je gospa Polakova s prvim naskokom zavzela vsa srca beligrajskega meščanstva, ter da gledališče morda še nikdar ni bilo tako polno kakor v dneh, ko'je bila na odru slovenska igralka. Kralj Milan je g. Polakovo odlikoval z navdušenim ploskanjem ter ji po svojem adjutantu sporočil svojo veliko zadovolj-nost. Občinstvo ji je prirejalo nenavadno prisrčne ovacije, in gledališče je odmevalo od ploskanja in klicanja, kateremu ni hotelo biti ne konca ne kraja. Kot Deniza v uMamzell' Nitouche" je slavila gospa Polakova resnične triumfe, nič manje, da, celo večje pa kot Krista v .P t i čar ju". To ulogo je igrala v srbskem jeziku in sicer tako izborno, da je bilo občinstvo ob-čarano. Kritiki trdijo, da se jim je zdelo, da gledajo pristno življenje, ne pa gleda liške predstave. .Dnevni list" piše: .Gospa Polakova ni le subreta, ona je še nekaj več. Ona je dobra igralka, ki ima velik talent Njena igra ni šablonska, po vzorcu, nego premišljena. Gospa še ni na vrhuncu, nego še napreduje, a ni več daleč dan, ko doseže i dovršenost". Na neke spletke proti gostu so odgovorili vsi listi z veliko rezkostjo in »Šaljivičina* je prinesel celo troje pesmij na gospo Polakovo oziroma na
peščico spletkarjev proti njej. Gospa Polakova pojde v kratkem iznova v Beligrad gostovat v .Lepi Heleni" i dr. Nas uspeh gospe Polakove prav zelo veseli, saj je pokazala Srbom, da premoremo v Ljubljani tudi takih igralk, s katerimi smemo pred tuji svet!
_ Bakljado  in serenado je sinoči
priredila tukajšnja garnizija divizijonarju Fmi. pl. Hochsmannu povodom današnje poroke njegove hčeri.
— Poročila se je danes v Trstu gospodična Marija Šorlijeva, netjakinja gosp. poštnega ravnatelja ljubljanskega z gosp- Zdenkom Vrbko.
— Jour-fixe slovenskega umetniškega društva. Tudi sinoči se je zbralo dokaj članov in članic umetniškega dru štva v .Narodnem domu". Predaval je o Tolstem (drugič) gospod Rudolf Šega.
— Kolesarskega društva „Ilirije" cestna dirka in vrtna veselica preložili sta se na nedoločen čas.
— Mistifikacija. Včeraj sta prišla v naše uredništvo dva moža in sta nam prinesla daljši dopis, naperjen proti župniku v Preserju, g. drju Čakalu. Porabili smo le manjši del tistega dopisa, a kakor nas je danes informiral g. nadučitelj Likozar, smo bili mistificirani in se je g. župniku zgodila krivica. G. župnik ni pobiral bere za kapelana, niti kron za misijon. To s tem resnici na ljubo radi konstatujemo.
— Občinske volitve v Šentilju v Slovenskih goricah. Piše se nam iz Šentilja: Dne 31. m. m. so bile volitve za občinski zastop Šentiljski. To vam je bil kritičen dan. Naši Nemci in posilinemci so si strastno prizadevali, da si priborijo zopet nadvlado nad tukajšnjimi Slovenci, in dasi je Slovencev dve tretjini prebivalstva so res zmagali Nemci. Že 14 dnij pred volit-vijo je .Slov. Gospodar" takorekoč naprej slavil zmago Slovencev. A bridko se je varal. Predgovor pravi: „Ne prodajaj kože, dokler še medveda nimaš". To so tudi občutili naši klerikalni agitatorji. Žalostno, če še na dan volitve ne vedo, kdo ima pravico voliti V odločilni uri reklamacije deteti, je prepozno! In to so ravno tisti delali, ki so se poprej najbolj ustili. Kaj jim je pomagal politični shod dne 27. maja, kaj jim je pomagal dolgotrajni govor o pomenu .dobrih" časnikov — ? Zdaj spoznavamo, da, dokler bodo naše kmete vodili klerikalni voditelji, ne bodo zmagali nikoli, ker je že mnogo volilcev, ki nimajo do njih nikakega zaupanja več. Pa tolaži me nada, da se bližamo boljši bodočnosti. Resnične so pač besede, katere pravijo: .Narod, ki se je odpovedal svobodi duha, je izgubljen, in ni ga škoda, če pogine". Kdo je kriv? Rad bi rekel nekaj, a moram molčati celokupni slovenski stvari na ljubav. Toliko v svarilo. Šentiljski liberalec.
— Umrl je dne 6. junija v Črnomlju g. Janez S t a r i h a, bivši lastnik mlina na Kolpi v Prihavci. V Črnomlju se je naselil šele pred kratkim. Svoj čas se je mnogo trudil, da se je zgradil most preko Kolpe pri Vinici Pokojnik, ki je bil na glasu bogataša, je zapustil le kakih 16 000 gld. Imel je zlati križec za zasluge, po svojem političnem mišljenju pa je bil trd Madjaron.
— Povožena je bila v Zagorju ob Savi 4 in pol letna hčerka železniškega čuvaja Mernika.   Otrok je na mestu umrl.
— Tatvina. V Mostah v radovljiškem okraju je bila gostilničarju Matiču vkradena škatlja, v kateri je bilo 24 K denarja, hra-nilnična knjižica, glaseča se na 60 K in srebrna ura v vrednosti 22 K. Tatvine je sumljiv neki I. Noč.
— Nagloma umrl je v Kastelčevi gostilni v Novem mestu železniški strojevodja Franc Borufka. Zadela ga je kap.
— Porotne obravnave. Včeraj vršili sta se pri tukajšnjem porotnem sodišču dve obravnavi. Pri prvi bil je 42 let stari mlinar Ivan Judež iz Hleve obtožen hudodelstva uboja. Dne 26. marca letos spri se je obtoženec v gostilni Franceta Orehka v Moravčah s posestnikom Francem Konjarjem. Gostilničar je sicer miril, a nasprotnika sta se v veži kmalu sprijela ter oba skupaj padla po stopnicah v klet tako nesrečno, da je Konjar vsled pretresa možganov takoj umrl, dočim se je Judež le lahko poškodoval. Obtoženec taji, da bi bil Konjarja namenoma vrgel po stopnicah v klet, marveč trdi, da ga je Konjar, ki je bil precej vinjen, držeč ga za ovratnik potegnil s sabo v klet. Ker so tudi nekatere priče svoje prejšnje izpovedbe deloma mo-
dificirale, se je obravnava vsled predloga državnega pravdništva preložila in se bodo poizvedbe nadaljevale. — Pri drugi obravnavi je stal pred porotnim sodiščem 51 let stari samski čevljar Alfonz Zaruba iz Ljubljane. Izmaknil je bil namreč dne 24 sušča t 1. v hiši št. 10 pred Škofijo Emiliji in Mariji Miklavec namizen prt, posteljno preprogo, dva robca, turški šal in dve spodnji ženski krili ter ukradene stvari še isti dan neki Frančiški Miklič v Florijan-skih ulicah prodal. Da je mogel dobiti priliko za izvršitev te tatvine, je ta dan, kakor tudi teden poprej po ti hiši od stranke do stranke beračil. Zaruba je znan tat, ki je zavoljo tatvine sedel vsega skupaj že 18 let 6 mesecev in 2 tedna. Leta 1886. je bil pred ljubljanskim porotnim sodiščem radi tatvine kot tat iz navade obsojen na 6 let težke ječe in leta 1894. zopet na 5 let težke ječe. Dasi je Zaruba v preiskavi poslednjo tatvino odločno tajil, in se v svojo obrambo skli-caval na nekega .tajčlenderja", je vendar pri včerajšnji glavni razpravi priznal svoje dejanje, katero so tudi zaslišane priče potrdile v popolnem obsegu. Po končanem do kazovanju in po završenih govorih državnega pravdnika in zagovornika so porotniki stavljeno glavno vprašanje glede od Zarube izvršene tatvine in dodatno vprašanje, da je Zaruba tat iz navade, potrdili drugo glavno vprašanje, da je beračil od hiše do hiše, pa jednoglasno zanikali. Sodišče je potem pod predsedstvom g. dež. sod. svetnika Schneditza obsodilo Alfonza Zarubo zavoljo hudodelstva tatvine v smislu §§ 171., 176. ođst. I. in II. a ter 179. kaz. zak. po § 179. kaz. zak. na 5 let težke ječe, poostrene z jednim postom na mesec, ter ob jednem izreklo, da se sme po prestali kazni postaviti pod policijsko nadzorstvo; glede beračenja je pa obtoženca obtožbe oprostilo, Alfonz Zaruba je vesel, da je s poslednjo oprostitvijo ušel prisilni delavnici, prisojeno mu kazen takoj nastopil.
— Smrti rešil je mestni policijski stražnik Franc Pohleven Uršo Čeme, bivšo delavko v tobačni tovorni Čeme je bila šla 5. t. m. zjutraj obiskat svojo sestričino. Domu grede je obnemogla, ker ima desno nogo bolno in se je z velikim trudom privlekla do jednega kozolca, kjer jo je včeraj zvečer našel stražnik, ki je po ljubljanskem polju patruliral. Čeme ni mogla vsled bolezni in slabosti več vstati in so jo morali z vozom pripeljati na njeno stanovanje v Zalokarjevih ulicah št. 6. Da bi je ne bil našel stražnik ali kdo drugi, morala bi bila lakote umreti, ker si ni mogla pomagati naprej.
— S tira skočil je danes dopoludne na Barji blizu zgradbe novega mostu čez Ljubljanico tovorni vlak. Ker je tamkaj samo eden tir, ni mogel brzovlak voziti naprej, dokler se ni odstranil tovorni vlak.
— Velik zločin je izvršil v Malbor getu neki topničar, katerega so včeraj zvečer trije vojaki pripeljali vklenjenega v Ljubljano. Posilil je neki 62 let staro žensko in jo potem umoril, pa tudi truplo mrtve žene je še oskrunil.
— Omedlela je danes dopoludne v Wolfovih ulicah Marija Stefandl, soproga železniškega uradnika na Vrhniki. Spravili so jo v vežo .pri belem volku" in jo močili z mrzlo vodo, da je spet k sebi prišla.
— Tatvina. Jožefu Krašovcu na Dunajski cesti št. 44 je bila ukradena srebrna ura s srebrno verižico. Na pokrovu ure sta bili z nožem vrezani črki J. K.
— Razpisana služba. M-?sto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu na Viču (III. razred 2 stopnja) okrajno glavarstvo Ljubljana proti pogodbi in kavciji 400 K, letna plača 300 K, uradni pavšal 80 K in letni pavšal 931 K za vzdržavo selškega listonoše, koji opravlja službo vsaki dan razun nedelje v krajih: Brezovica, Podlukovica, Dragomer, Plešivica, Notranje Gorice, Vnanje Gorice ter za krajevno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
* Najnovejše delo grofa Tolstega.
Še ni roman .Vstajenje" nehal zanimati prvih svetovnih listov, ko je spisal Tolstoj zopet novo delo, ki se nazivlja .Moderno suženjstvo". V tem delu obdeluje Tolstoj žalostno usodo železničarskih delavcev na Ruskem. Ponudil je svoj rokopis .Severnemu Kurjem", ki je naj liberalnoj ši ruski dnevnik, a urednik, knez Barjatinski, se ga
ne upa priobčiti radi cenzure. Tolstoj izda zategadelj svoj spis v inozemstvu.
* Strela je udarila dne 2. t. m. v Badnu v električni motorni voz, katerega je užgala. Na vozu je bilo vse polno gostov, a nobeden ni bil zadet. Ko je sprevodnik zapazil dim, zaukazal je pasažirjem, naj izstopijo. Potem so ogenj pogasili.
* Boj z biki v Franciji. Pri zadnjem v Doueu pri Parizu se vršečem boju s biki so se matadorji pri umoru bika vedli tako nerodno, da so provzročili občno nezadovoljnost mej občinstvom. Neki Šved, Ajuels, je dal svoji nezadovoljnosti duška s tem, da je ustrelil trikrat na matadorje, katerih dva sta bila lahko ranjena
* Oče in sin. V Castelu — Petrini na Italijanskem se je dogodila te dni rod binska tragedija. Tam živi grof Traccala del Beccalini, ki je zapravil velik del svojega imetka v Monte Carlu. To je izvedel njegov najstarejši sin, ki je jako varčen in štedljiv mož ter je očeta radi njegove po-tratnosti že večkrat grajal. Te dni pa sta se oče in sin sprla do grdega. Končno sta se celo stepla. Oče je hotel sina zabosti, a sin se je branil z revolverjem ter zadel očeta v trebuh. Sin je bil v desno roko zaboden, in tudi kamorni sluga, ki je hotel besna pretepača razločiti, je bil ranjen.
* Konec finskih znamk. Ministrstvo zunanjih zadev za Rusko je izdalo naredbo, da se od 14. septembra finske znamke na pismih, katera so namenjena v inozemstvo, zamene z ruskimi. V tuzemstvu smejo se uporabljati finske znamke le do 14. janu-varja 1901.
* Kuga. Kakor poročajo iz Sidneva, leži ondi 264 oseb bolnih na kugi, 94 jih je že umrlo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 7. junija. V današnji seji poslanske zbornice se čitaj o doslej samo interpelacije, katerih je bilo podanih brez števila.
Dunaj  7. junija.   Današnja seja izvrševalnega odbora  desnice je bila velezanimiva.   Na sejo, ki je trajala dve uri, so prišli tudi zastopniki češkega kluba in ministrski predsednik Korber. Uspeh te seje je, da za sedaj in na zunaj preneha desnica eksistirati, da pa jej for-melno še ni konec. 0 razpravah se poroča, da sta se Povše in Di-pauli z vso odločnostjo  zavzela za Čehe. Kaizl in Stranskv sta pov-darjala, da polagajo Čehi največjo važnost na ohranitev desnice, ali da na noben način ne morejo odnehati od obstrukcije.   Kathrein je rekel,   da   po   njegovi   sodbi desnice sploh več ni in da so tega krivi samo  Cehi.   Nemški klerikalci kot nemška in konservativna stranka nikakor ne morejo več hoditi z obstruk-cionisti, tem manj, ker ne morejo privoliti   v   razveljavljenje Kindingerje-vega   ukaza.    Ministrski predsednik Korber se je  izrekel  proti vsaki uredbi    jezikovnega    vprašanja, v katero   niso privolili Nemci, češ, da vlada  ne  sme kapitulirati  pred obstrukcijo, ker bi to oškodovalo državno avtoriteto.   Povedalo se mu je, da je on sam kapituliral pred nemško obstrukcijo, ko je podpisal preklic jezikovnih naredb in vprašalo se ga je, zakaj tedaj ni Nemcem zapel pesmi o državni avtoriteti, ko je izdal rečeni preklic. Schwarzenberg  in  Pallffv sta zastopala stališče, da ima vlada dolžnost omogočiti Čehom, da opuste obstrukcijo.   Dzieduszvcki je izjavil, da Poljaki  ne morejo podpirati obstrukcije. Jaworski je predlagal, naj se ustanovi   „ Tagesordnungmaj ori tat ■, kakor jo želi vlada, kar pa je bilo z vsemi glasi proti poljskim odklonjeno. Naposled je hotel Jaworski proglasiti,  da desnica več ne eksi-stira, ali temu se je večina odločno uprla, češ, da nima nikake pravice izdajati parte-liste, in da pristoji jedinole posameznim klubom izjaviti, če pripadajo še desnici ali ne.
Dunaj 7. junija. „Slovanska krščansko narodna zveza" ima danes zvečer zopet sejo, v kateri se bo nadaljevala razprava o političnem položaju. Včerajšnje poročilo je v toliko popolniti,
da v klubu ni nihče mislil, niti predlagal boja proti češki obstrukcij?, nego da je meril dotični predlog le na to, da bi Cehi obstrukcijo opustili.
Dunaj 7. junija. Ebenhoch je bil danes sprejet v avdijenci pri cesarju. Cesar mu je mej drugim rekel: .če bi v državnem zboru le tako dobro bilo, kakor je v deželnih zborih", ter dodal, da se Čehom neče storiti nobena krivica.
Dnnaj 7. junija. Odo glasili nemških klerikalcev .Vaterland" in .Reichs-\vehr" prijavljata jednako glaseč se komunike, ki pravi, da desnica formalno še obstoji.
Dunaj 7. junija. Glede včerajšnjega burnega razgovora mej Ja\vorskim in Stranskym se še poroča, da je Stranskv obžaloval, da Poljaki niso podpirali čeških zahtev, na kar je dejal Ja-\vorski: Poljski klub ne stori prav ničesar več za Čehe. Ko je Stranskv rekel, da upa, da se Čehi in Poljaki v boljših razmerah zopet najdejo, je rekel Ja\vorski: Ne! To se ne zgodi. Mej nami je prt prerezan.
Praga 7. junija. „Narodni Listyu pravijo, da so vse stranke desnice ogorčene, ker si je Jaworski dovolil v imenu cele desnice stavljati Funkeju konkretne predloge, dasi ni imel v to nikacega pooblastila.
Narodno gospodarstvo.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
IX. Zbornični tajnik poroča o vprašanju, če se naj parna žaga v Radohi dr. R. G. v Rupertshofu smatra za gozdarski postranski obrt ali za samostojni obrtni obrat, in se mora tedaj naznaniti obrtni oblasti. Na žagi dela čez 20 delavcev, se sežaga na leto do 2400 m- lesa, ki se dobiva iz lastnih gozdov in iz katerega se izdelujejo tavoleti, leseni zabojčki, furnirji in drugo blago, in izvažajo v Trst, Reko, na Laško in drugam. Odsek je mnenja, da tu ni opraviti z gozdarskim postranskim obrtom, na katerega bi bilo po Čl. V. a) c. pat. z dne 20. decembra 1859., dež. zak. št 227 navesti obrtni red, ta člen govori o poljedelski in gozdarski produkciji in njenih postranskih obrtih, v kolikor se pečajo s predelovanjem lastnih izdelkov. Brez-'Ivomno velja to zakonito določilo za predelovanje lastnih zemeljskih pridelkov v ta namen, da se na ta način podpira iz-kcriščevanje zemeljskih produktov, toda ne sme se pa teh produktov tako predelati, da izdelki popolnoma izgube značaj surovin. Pri določevanju, Če je tako delo poljedelski ozir. gozdarski postranski obrt — ali ne, se mora gotovo tudi na to ozirati, če je to delo povsod v navadi, in če se ga le v ta namen poljedelci poslužujejo, da njihova posestva več donašajo. Dalje ne sme to opravilo biti glavno opravilo, kajti kot tako bi ne podpiralo poljedelstva oziroma gozdarstva, pač pa obratno: poljedelstvo oziroma gozdarstvo bi to opravilo, ta obrt podpiralo z dobavo produktov, ki naj se predelajo.
Sicer pa že beseda .postranski" obrt označuje to opravilo kot postransko. (Dalje prih.)
Poslano.*)
Kurat Koblar, kandidat za „oberjezuita".
Od 23. majnika pa do zadnje sobote je preteklo precej dni, katere je kurat Koblar vporabil v razmišljanje, kako bi se izvil iz mojih rok. To pa je težko ! Ali .prosluli" Koblar naš je mož, ki hoče zmagati največje težkoče. Na kak način, o tem seveda m treba razbijati glave. Laže in laže. Svoje naivne .krščansko socialne bravce" vleče za nos tako mojstrsko, da se mu srce smeje. Jaz sem mu jasno dokazal, kako je z njegovim .sestavkom« .Zemeljski potresi na Slovenskem", on pa bi seveda rad vse skupaj obrnil na glavo v podlistku zadnje .Slovenske Smetiščnice". Smetišč-nica bo od zdaj za naprej naslov „Dihurju". Jaz ostanem pri svojih trditvah; s Koblar-jem se pa prepiral več ne bodem, niti ne z .Gorico", katera mu je odprla svoje predale, da razširja svoje podle laži tudi po nji. Ostanem pa tudi pri mnenju, da zna kurat Koblar prav nesramno lagati. S tem končam.
V Gorici, dne 4 junija 1900.
__ J ust Veru s,
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Pri Eniau
refc-u, lekarju t Sl&ofJI
dobiva
(321—34)
katero je sestavil aobozdravnik dr. Frlan, katera ohrani sobe smiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zado&cajoca sa eno leto, stane S kroni, po poŠti t«04 kroni.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6. junija: Marija L*vri C, posestnikova hči, 8 dni, Ilovca, Bt. 83, vsled čeljustnega krca. — Magdalena Vidmar, zasebnica, 50 let, Flori-janske ulice St. 16, jetika.
V hiralnici:
Dne 5. junija: Valentin Kozjak, kovač, 38 let, prisad.
V deželni bolnici:
Dne 3. junija: Elizabeta Nagode, dninarica, 68 let, ostarelost. — Terezija Baloh, kajžarjeva hči, 22 let, jetika.
Dne 4. junija: Marija Mak. posestnica, 61 let, vnetje sopil.
Meteorolog.čno poročilo.
VUfait nad morjem Mi m. Srađatt m£nl tlak 788-0 mm.
ID-anajska borza
dne 6 junija 1600.
Skupni državni dolg v notah .... 98 20
Bkkpni državni dolg v ■rebru .... 9810
Avstrijska rlata renta....... 116 —
Avstrijska kronska renta 4°/..... 9750
Ogrska zlata renta 4°/........ 11615
Ogrska kronska renta 4°/...... 91 55
Avstro-ogrske bančne delnice .... 1772 —
Kreditne delnico......... 715 25
London vista.......... 24205
9emski drž. bankovc sa 100 mark 80 mark .... 80 frankov   .   . . Stahjanski bankovci C. kr. cekini.  . .
118 32«', 23 69 19-27 90 65 1133
f
Alojzij in Jlarija Hlavaček
naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul njiju Iskreno ljubljeni otrok
Jas ©s1&▼
ki je dne" 6. junija ob 11. uri po noči, po kratkem trpljenju, v nežni starosti 3 let zaspal. (1123) Dragi rajnik se bode dne 8. junija popoludne ob 5. uri iz mrtvaške kapele pri Sv. Krištofu prenesel v lastni grob.
V Ljubljani, dne 7. junija 1900.
Zahvala.
Za blagodejno sočutje mej boleznijo in ob smrti naše ljube hčerke, gospe
Amalije Schessek roj. Černe
ter za mnogobrojno spremstvo drage ranjke k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo srčno zahvalo. Sosebno pa se zahvaljujemo darovateljem, posebej gospem soprogam tiskarjev Bambergove tiskarne, za prelepe vence, ter vsem gg. pevcem za tolažilno, v srce segajoče petje. Iskrena hvala vsem!
V Ljubljani, dne 7. junija 1900.
(1125) Žalujoči ostali.
Dye kočiji
(ena Landauer, druga na pol pokrita) ima na prodaj po jako ugodni ceni
Franc Rumpret, posestnik v Krškem.
Tudi proda l/i leta starega (1122)
lovskega psa.
KOPEL
rVeizkoscno zdravilišče ta bol tati v itlcActl najel rih mkcbicđh »daAomaool Prospekti se dobe pri ravnatelju (diabcics), Jožne železnice postaja:Polčane (Poltschach) žolčne kamene, KRASNO PREBIVALIŠČEkolahSevđoltaneu ZA PO  LETL «nakrhljttito.e
Junij	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	it hI	Vetrovi	Nebo	11 u
6.	9. zvečer	729-6	172	si. sever	del. jasno	
7 ■	7. zjutraj 2. popol.	729 7 7294	158 246	al. sever si. jvzhod	jasno jasno	
Srednja male: 167°.		včerajšnja temperatura 180°, nor-				
Izvod iz voznega reda
veljaven od dse 1. junija 1900. leta.
Odkod ls LJnbJJane jot. kol. Prog; a osa Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransensieste, Ljabno; čes Selsthal v Anssee* lit Solnograd, Zeli ob jezera, Lend - Ga-stein, Inomost; čes Klein - Beifling v Ste jr, v Line, na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. sjatraj oeobni vUk v Trbiž, PontabeL Beljak, Celovec, Fran-sensfeste, Ljabno, Danaj; 6e* Se lit hal v Solno grad, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Danaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne oeobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljabno, Selzthal, Danaj. — Ob 4. ari 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljabno; fiez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Carin, Gtaevo, Pariš; tez Klein-Beifling v Stejr, Line, Badejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Danaj via Amstetten. Ob 7. ari 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrha tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga, * Hovomeito ln w Koosvje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. sjatraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. ari 55 m. zveter. — Prihod w LJubljano juž. kol. Proga la Trbiža, Ob 5. ari 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Ino mosta, Sol Dograda, Linca, Stevra, Ifila, Aasseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj oeobni vlak iz Jesenic — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak ■ Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob ježem, Lend-Oasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne oeobni vlak s Dunaja, iz Ljubna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak s Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zveter iz Podnarta- Krope. — Proga la Ho vera mesta ln Koftevjs, Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob 8. ari 48 m. zveter. — Odhod Is LJubljane drž. kol. ▼ BTamnlk Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod r Izubijano drž. kol. Is *»"""" Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
r doji polti T&J
9
G. ZL Firm. 143.
Ges. 1.12/6.
Bekaiintmachang.
Vom k. k. Landes- als Handelsgerichte in Laibach wurde bei der im Register iur Gesell-schaftsfirmen eingetragenen Firma
„k. k. priv. Baumvvollspinnerei und VVeberei zu Laibach"
die Eintragung der Thataache, dass zufolge Be-schlusse8 der Generalversammlung vom 14. April 1894 die bisherigen Statuten in den §§. 2 und 21 mit staatlicher Genehmigung abgeandert wurden — vollzogen. (1124)
K. k. Landes- als llandelsgericht Laibach
Abth. m., am 31. Mai 19C0.
(Razglas. Pri c kr. dež. kot trg. sodišču v Ljubljani se je pri firmi „k. k. priv. Baumwqll-spinnerei und "VVeberei zu Laibach" (c. kr. priv. predilnica in tkalnica za pavolo v Ljubljani), vpisani v registru za družbene firme, vpisalo dejstvo, da so se po sklepu glavnega zbora z dne" 14. aprila 1894 dosedanja pravila v §§. 2 in 21 z državnim odobrenjem prenaredila. — C. kr. dež. kot trg. sodišče v Ljubljani, ođđ. III., dne" 31. maja 1900)
Ta zapoved zdravstvenega pouka se izvršuje racionelno ter s čudovitim uspehom, ako se rabi pri umivanju najboljše, najnežneje ter tolfiče najbogateje milo, in sicer slovito Dooringovo milo s sovo. Vsakdo naj se umiva z Doeringovim milom, če hoče, da mu ostane koža lepa ter voljna. Dooringovo milo s sovo naj rabijo vsi tisti, ki imajo suho in občutljivo polt. Brez izjeme naj vse matere umivajo svoje otroke ter rejence z Doeringovim milom Polt ostane lepa, nežna in sveža. Dobiva se Dooringovo milo s sovo povsod, komad po 30 kr. c (503—2)
V IJublJunI predajata t Anton Mrlaprr in Vaao Petrlelr. — Generalna zaloga s
A. Jflotacla 4C Co., Dunaj.
železnice Ljubljana-(Brezovica)-Vrhnika.
Id ubij ana-Vrhnika.
Postajo	zjutraj	popoldne	zvečer
Log (postajališče) . 1    7 41 Drenov-Grič.....1 7» Vrhnika-IJub		1 66 2 U 2»» 2«» ljana.	8 »o 8 37 8 *a 8*4 9 04
Postajo	zjutraj	dopoldne	zvečer
Vrhnika....... Log (postajališče) .	540 561 gos 618 6 34	1136 1146 1168 1218 12 29	0 3« 6~ 6 »9 7 77 7 30
Trgovski pomočnik
vešč manufakturne in špecerijske stroke, želi s 1. julijem t. I. spremeniti službo.
Najraje bi šel na deželo. = Ponudbe pod „Spremena" na upravništvo .Slov. Nar.".
(1119-1)
««««««««««««
Resna
ženitna ponudba!
Vdovec, brez vseh zadržkov, posestnik, krčmar in vinski trgovec v prijaznem kraju blizu postaje na .VotranJ-skent, ki ima lepo premoženje v vrednosti do 120.000 kron, z dobrimi dohodki, želi tem modernim potom dobiti pridno sodružnico, gospico ali vdovo brez otrok, z imetjem okolu 2000 kron. Želi se tudi, da je obeh deželnih jezikov zmožna ter vešča v gospodinjstvu in pri kuhi.
Ponudbe s sliko pod ..fiOOO" uprav-ništvu „Slov. Naroda".
Za tajnost se jamči. Slike se tajno vrnejo. (1091—3)
Meblovani sobi
in sicer ena verj« z razgledom na Vodnikov trg in ena manjša z razgledom v Študentov-ske ulice, obe s posebnim vhodom, se oddasta takoj vsaka posebej. — Več se izve v KtudentovMklli ulleah stev. «, II. nadstropje. (1018—3>
stanovanje
obstoječe iz 5 lepih velikih sob in z vsemi pripadajočimi prostori na Rimski cesti štev. 10 v I. nadstropji se odda z mesecem avgustom.
Ogleda se lahko vsak dan od 10. do* 12. ure dopoludne. (1051—7>
V kavarni „Valvazor"
se dobiva vsak dan sveži
Isto tam se oddajo nastopni časopisi :
..Tagespost", „ Slovenec", „ Agramer Tagblatt", „Megendorfer", „Fliegende Blatter", „Interessantes Blatt", „Dom in Svet", „Nada", „Lustige Blatter", „Simpli-cissimus", „Floh", „Pschutt", „Cari-caturen". (1120—i)
Urarski obrt
se takoj proda
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
Ob enem se istotam prodajajo
ure in zlatnina
po jako nizki ceni. (1121—1>
Vsa luksus-piva izpodrine!
najbolje renomirano ^
dvojno vležano in granatno pivo f
iz delniške pivovarne v Budjevicah z
ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo ^ častno darilo z izrecnim pristavkom „za izborno pivo". y
Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogo- fj številno na blagohoten vpogled na razpolago.
Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a «/i litra po yd
konkurenčnih cenah. >V
Dalje (589—19) K
glavno zastopstvo N
L najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina jB
Vinko IHajdiča v Kranju. «
Anton Ditrich v Ljubljani s
Telefon št. 109.   Marije Terezije cesta št. 2.   Telefon št. 109. ^|
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil svojo obrt iz Novih ulic
na Dunajsko cesto štev. 32.
PriporoCam se v nadaljnjo naklonjenost ter zagotovljam povsem zadovoljivo strokovnjaško delo.
« Z velespoštovanjem
(1114—2)
imejitelj parnih žag, mestni tesarski mojster, zapriseženi izvedenec c. kr. deželnega sodišča ▼ Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 32.
Lastnina in tiek .Narodne TiaharneV
4