Giasik) Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja UBf&NiSTVO IN UFKAVAt PTtM, PttBSetNOVA OUCA f — TBlBfOM STfV IS« - ČEKOVNI BACON PRI NABODNl BANKI PODBOZNJCA PTUJ STBV U3 T-3M - UBBJUJ« UBfcDNISKI OOBOB - ODGOVOtNI UKCDNIK J02i VBABl - ROKOPISOV Nt VBACAMO - TWWA UABIBOBSKA nSKABNA V MABIBOBU UTTNA NABOCNINA SM OIN POlteTNA MO DfN. CET»TteTNA 1» O« Štev. 14 — Letnik VIII. PTUJ, 8- aprila 1955 PnVtntns olstena « coCovtni Cena din 10. BkilANSKl PREMIER Chur- chill je v torek odstopil in pre- pustil predsedniško mesto dose- danjemu zunanjemu minis>tru ^denu. Vodja laburistične opo- j ZTcije Attlee je imel povsem j prav, ko je pred Spodnjim do- j mom britanskega parlamenta de- jal, da se je z Churchillovim od- stopom »zaključno eno obdobje*, obdobje velikega državnika in politika, katerega ugled se je razširil po vsem svetu. Enatnosemdesetletnemu starč- ku zaradi starosti tudi pre- ostalo n:č drugega, kakor da se umakne in prepuHi državno vod- stvo drugim, mlajšim. Vendar starost bržkone ni bila edini In j poglavitni razlog. Nekateri krogi poudarjajo, da so na sivolasega predsednika vplival: tajni zapis- | niki z jaltske konference, ki jih | je pred nedavnim objavilo ame- riško zunanje ministrstvo brez j britanske vednosti in soglasja, j Ti so precej kompromit rali ' Churchillovo delo v medvojnih letih. Morda je bilo tudi konser- tniivno vodstvo tisto, ki je soe- tovalo staremu državniku, naj se umakne. Tako bi ne mogel biti več tarča francoskim in morda še kakšnem napadom za- radi takratnih izjav in odločitev, vstij kot ministrski predsednik ne. I Na drugi strani nas preseneča, da se je Churchill umaknil prav , sedaj, tik pred novim: parlamen- tarnimi volitvami Konservativci namreč žele izkoristiti zmedo med laburističnim gibanjem, ki jo je povzročila Bevanova afera, ter si zagotoviti vladno krmilo za prihodnja tri leta^ Pri tem bi jim ugled, ki ga je užival bivši premier med sicer neopredelje- nimi volivci, lahko mnogo kori- stil. Vendar računajo, da bodo ostali konservat:vni stranki zve- sti še naprej, saj se Churchill z odstopom ni odpovedal politič- nega življenja. Spremembe o Londonu bodo najbrž vplivale na posvetovanja zahodnih sil o bodoči konferpnci s SZ. Churchill je bil tisti, k: se je s tako vnemo zavzemal zanjo in snoval celo načrte za sesta- nek z maršalom Bulganinom v dvoje. Toda čas beži, starejši prepuščajo mesta mlajšim Pri- staši konference »štirih velikih^ bodo pač morali b:ti zadovoljni z Edenom, ki ni — kot kaže do- sedanje delo — prav nič man/ premeten politik kot Churchill. Uradne izjave washingtonske vlade opozarjajo, da se je polo- žaj na daljnem Vzhodu malo zboljšal. ZDA v bodoče ne bodo podpirale Čang Kaj Sekovih za- htev, naj ameriške oborožene sile jamčijo za varnost otokov Kvemoj in Matsuj pred kitajsk m napadom. Odtod izvirajo tudi Dullesove izjave, da v formoški morski ožini ni nevarnosti pred novo vojno, če se bo kitajska vlada ravnala po svojih miro- ljubnih izjavah. Ameriško vpliv- no področje obsega po najnovej- ših izjavah le Peskadorsko otoč- je in Formozo, zadnje zatočišče Cang Kaj Sekovega režima. Seveda se Kitajska ni odrekla Formoze, vendar je, najbrž po nasvetu Moskve, zadevo potisni- la o ozadje. Na vidiku so nam- reč razgovori »štirih velikih* in bi ne bilo prav, če bi prav seaaf kazala preveč bojevito razpolo- ženje Medtem ko je Evropo zajelo neke vrste politično mrtvilo, se položaj na srednjem Vzhodu v»e bolj zapleta. Turško-iraške- rmi paktu se je pred dnevi pri- družila še Velika Britanija. Toda turška diplomacija ne miruje. Sedaj skuša vplivati na sirsko vlado, naj se ne pridruži egip- tovsko.sirsko-saudski vojaški zvezi. Pri tem iskorišča resnico, da si Egipt in Sirija nista enot- na o tem, kakšna naj bo pravza- prav ta zveza Egipt želi obrambno tvorbo, ki naj bi na- domestila vsearabski pakt v sklopu Arabske lige, Sirija pa se zavzema za navadno trojno zvezo. Pri tem ji pomaga tudi Wa- shington. Krožijo glasovi, da ZDA ne bodo dodelile vojaške in gospodarske pomoči on.m arabskim državam, ki nasprotu- jejo zahodn m vojaškim zvezam. Položaj srijske vlade, pa tudi gospodarski položaj celotne de- žele je preslab, da bi se lahko v ^tedanjem času postavila na- last- ne noge brez pomoči od zunaj. V nekoliko boljšem ooložaju }e Libanon ki se na zunaj zavze- ma za Arabsko ligo in arcb-'ko enotnost, nasproti vojaškim tvor- bam na ozemlju srednjega Vzho- da Pa zavzema nevtralistično stal šče. Sirijo se zlobne govori- j ce, da se pod pritiskom ZDA j slednjič lahko znajde celo v j okviru turško-iraškega pakta, po- : sebno še, ker se mu bodo pri- ! družili še ZDA in Pakistan. I Vsekakor pa bo razvoj do- I godkov pokazal jasnejši položaj • v prihodnjih tednih j Ce povemo, da se nem ri na egiptovsko-izraelski meji nadalju- jejo kljub opozorilom Varnost- ! nega sveta, naj jih na obeh stra- neh zaduše v kali, in da je vzhodnonemška vlada uvedla nad Zahodnim Berlinom neke vrste blokado, kf pa jo bodo verjetno s pogajanji prav kmalu odstranili, smo v glavnem rajeU VSe dogodke Ob zaključku ncj še omenimo da fe pr' nas na obisku sirijska pnrlanrentarna delegacija To je njen prvi obisk kaki tuji državi. Komuna CIrkovci potrebuje krepko politično vodstvo Nedavno, (27. III ), so se stali člani in odborniki organi- zacij SZDL področja nove poli- tično-teritorialne cnotc-ob6ine Cirkovci z namenom da bi iz- volili nov 9—13-članski odbor, novo politično vodstvo komune Cirkovci, v katerein naj bi bili zastopani člani m odborniki or- ganizacij SZDL s področja seda- njih občin Lovrenc, Cirkovci, vasi Stražgonjca ter Sp. in Zg. Gorice. Ta sestanek je bil toliko zani- mivejši ker so vsi navzoči pri- čakovali, da bodo slišali poroči- lo o delu in stanju organizacije S2jDL celotnega področja, o šte- vilu članstva, o političnem polo- žaju. Predsednik občinskega od- bora SZDL Cirkovci si je sicer pripravil poročilo, vendar v njem ni imel podatkov iz vseh organi- zacij SZDL Ti bi mu lahko bili na razpolago če bi se odborniki ostalih organizacij za to pobri- gali. Zanimivi so bili tudi po- datki o številčnem stanju prebi- valstva nove občine, o številu zaposlenih v industriji v Kidri- čevem, Mariboru in Ptuju, o številu obrtnikov, o delu in sta- nju dveh kmetijskih zadrug z vsemi odseki o oživljeni igralski skupini ter Prostovoljnem gasil- skem društvu, žal pa le ni bilo beSede o tem. kaj so delali od- bori SZDL v občini Lovrenc. Stražgonjci ter Gorici razen tega, da je skupno nad 870 Članov SZDL. Sestanka se je na srečo udele- žil tov. Lojze Frangež, predsed- nik OLO Ptuj, ki je navzočim razložil namen sestanka in po men, naloge ter delo novega vodstva SZDL, sicer sestanek ue bi dosegel zaželenega uspeha. Kljub tolmačenju so nekateri ra- zumeli, da bosta imela občinski odbor SZDL in občine samo poli- tično delo in naloge in so p<>- I zneje s-peljali v diskusiji razpra- I TO na gospodarska vprašanja Iz I tega se je videlo da bo treba ljudem šc dosti govoriti o po- menu novih obfcin kot večjih skupnostih državljanov, da bodo ljudje vse to pravilno ^jeli. Menda je bila diskusija za do- mačine bolj mučna kot za goste, saj si je večina diskutantov pri- zadevala prikazati neaktivnost organixacij SZDL in bojazen, da bo enako kot doslej tudi ▼ bo- doči veliki občinii. Precej nevo- Ije je bilo zaradi neizdanah i?- kaznic SZDL v Mihovcih in v Dragonji vasi ter v Jablanah pa tudi zaradi nerednega plačeva- nja članarine, vračanja izkaznic SZDL ter starih članskih seznamov, nesklicevanja sestan- kov itd. Vsi izgovori v zvezi « neaktivnostjo organizacij SZDL so kazali na težko nalogo, da bo moral novoizvoljeni odbor SZDL občine Cirkovci razčistili številna vprašanja na odborovih sejah in članskih sestankih, da ne bodo odborniki nazadnje opravičevali svoje nedelavnosti 2 izgovori, da jim je kdo vsilil funkcije in drugo Ne glede na malenkosti, ki se pripetijo ob taki priložnosti, ko «i pač ljudje odprto povedo, kaj s« jim v organizaciji dopade in kaj ne, je treba priznati, da so prišti v novi odbor člani SZDL fct dosedanje občine Cirkovci (5), Lovrenc (4) iz Stražgonjce (2) in iz Gorice (2) odbornika Ta no- voizvoljeni odbor je sicer oblju- bil, da se bo temeljito lotil na- log. vendar ni dvoma, da je pri tej obljubi resno računal na po- moč učiteljstva in najagllneiših članov S21DL in drugih množič- nih organizacij. Prav vsi si želimo, da bi v novi političnoteritorialni enoti, v novi občini imeli v odboru SZDL krepko politično vodstvo, ki bo zmagovalo velike politične naloge te dravskopoljske skup- nosti državljanov. Pot,-Vi. OsnnteK zakona o dedovanio pred zakonodajnim odborom Zveznega sveta Nedavno so v Odboru za or- ganizacijo oblasti in uprave ob- ravnavaill osnutek zakona o de- dovanju. Te dni pa je ta osnu- tek na dnevnem redu zakono- dajnega odbora Zveznega sveta Zvezne ljudske skujpščine, V načelni razpravi o osnutku zakona je bilo sproženo vpraša- nje pretirane parcelacije zem- lje. do česar pride pri uresni- čenju dednih pravic Naveden je bil primer okraja MursJ« Sobota, v katerem je v zadnjih dvajsetih letih nastalo 137.000 novih parcel Nekatere parcele so tako majhne, da jih sploh ni moč začrtati na zamljevidih. Ker ta pojav negativno vpliva tudi na vodenje katastrov in na smotrno uporabo zemlje, je bil sprožen predlog, naj bi z re- publiškimi predpisi določili mi- nimum zemlje, ki ga ni več moč deliti. Odbor je sprejel amandma Zveznega Izvršnega sveta, s ka- terim je razširjen krog zakon- skih dedičev. V več ko 90«/o pri- merov je vprašanje dediščine urejeno že v najožjem sorod- .stvu in zato ni posebnih razlo- gov, da bi krog zakonitih dedi- čev zožili. Obširno so razpravljali o po- ložaju nezakonskega otroka v dednopravnih odnosili. Od'boT za organizacijo oblasti in upra- ve je glede teh pravic popolno- ma izenačil zakon.ske in neza- konske otroke. Medtem je Zvez- ni izvršni svet poslal am^^ndma, s katerim je predlagal, naj bi imel nezakonski otrok iste pra- vice kot zakonski samo glede na mater in njene sorodnike, medtem ko bi po očetu imel iste pravice samo v primeru, če ne- zakonski oče prizna očetovstvo. V odboru je prišlo gledt tega vprašanja do več nasprotnih mnenj. Na koncu so sprejeli amandma Izvršnega sveta s tem, da ima nezaikonski otrok pravico dedovati po očetu, če obstaja sodna razsodba o oče- tovstvu, če pa oče prizna oče- tovstvo. pa tudi po očetovih so- rodnikih Zakonodajni odbor je obrav- naval tudi osnutek zakona o znanstvenih doktoi-stih. Na vče- rajšnji seji je odbor nadaljeval obravnavanje osnutka zakona o dedovanju z razpravo o določ- bah, ki se nanašajo na oporoko. Tov. poverjeniki Prešernove družbe! Ker se bliža 10. april, zaključ- ! ni rok vpisovanja naročnikov i Prešernove družbe za leto 1956, pohitite z nabiranjem članov v teh zadnjih dneh! Po doseda- njih podatkih smo število čla- nov skoraj podvojilt Ko boste Kaključili vpisovanje, pošljite i čimprej točne podatke Okraj- i nemu odboru (samo število na- i ročnikov in posebej število onih, i ki 9o se naročili tudi na dopla- čilno knjigo) in Glavnemu od- boru v Ljubljani, da bodo kn,li- ge lahko pravočasno natisnili in razposlali. Hitri in točni po- datki so potrebni tndl zaradi . nagibnega žrebanja. Denar ozi- I roma obvestila glede plačevanja pošiljajte samo Glavnemu od- boru! Okrajni odbor Prešernove I družbe Središče je eden redkih pode- želskih krajev v Sloveniji, kjer so prebivalQ 27. marca 1941 odločno reagirali na izdajstvo zadnje starojugoslovanske vla- de ter odločno protestirali pro- ti pristopu Jugosila\'ije v troj- nemu paktu. V takšnem vzduš- ju so pričakali tudi začetek voj- ne in prihod okupatorja. Ta v tem kraju ni doživel sprejema, kakor so mu ga v mnogih kra- jih pripravili izdajalski petoko- lonaši. Peščica središkdh izda- jalcev tega v takratnem vzduš- ju še nd tvegala. Hladen sprejem s strani prebivalstva Pa ni ostal brez posledic. Okupator je bil opozorjen, da se prebivalstvo z j okupacijo ne strinja. Napačno , bi seveda bilo, krivdo za vse kar se je pozneje dogajalo, zvračati na ta hladen sprejem. Izdajalci — starj avstrijski upo- kojeni žandarji, trgovca Sara in Meke ter nekaj njvmih podrep- nikov so že dolgo pred priho- dom okupatorja zasledovali protifašisfce ter pripravljali se- zname nacionalno in socialno najzavednejših prebivalcev, »ki jih bo treba nekam spraviti«. "K seznami so bili seveda pre- cej obširni, saj je bdlo Središče že v času stare Avstrije znano kot narodnostno najzavednejšii ' kraj na »južnem Štajerskem«, v času stare Jugoslavije pa kot vsestransiko napreden kraj. Prvi dnevi okupacije eo mi- nili brez posebnih dogodkov, vendar je to zatišje trajalo sa- mo do 20. aprila, ko je gestapo prvič posegel m€Jd Središčane ter opolnoči obkolil stanovanja dr. Toplaka Lojzeta, Klobučar- ja Karla, Polanca Matije in Zdravka. HanžeMča Ivana in Ivanuša Ivana, jih aretiral ter odpeljal v Ptuj. Ta novica se ni še pplegla, ko je 22. agMila ponoči izginil Božič Leon, aprila pa Zadravec Jurica. j Svoje pravo razpoloženje so pokazali Sredaščani tudi ob na- cistični proslavi prvega maja, ko so o^patorji priredili po-- vorko, ki pa jo je ljudstvo boj- kotiralo ter so korakaU za god- bo samo izraziti petokolonaši. Vsega jih je bilo pet, dočim je ostalo ljudstvo nemo prisostvo- valo nacistična manifestaciji. Naslednjega dne je postalo Središče obmejns kraj »tisoč- letnega rajha«, ker so pripelja- li Nemci obmejne stražnike — 60 jih je bilo po številu — ki so zaprli mejo protj Hrvaški na Dravi in proti Madžarom, ki so okupirali Medjimurje. Prve dni v maju je gestapo odpeljal učitelja Vitori Srečka in Stokelj Karla, pozneje tu in tam kakšnega posamemika, 3. jimija Paniča Miroslava, 6. ju- nija Zadravec Jakoba, Dragico in Ljudmilo, 12. junija družine učiteljev Vitorija in Stokljevo, ki so jo dvignili iz postelje, kjer je pustila nekaj dm starega dojenčka. 16. junija so aretira- li gestapovci MUnaričevo dru- žino, Paniča Srečka, Jambrovi- ča Antona in Srečka. Veselko Rudolfa, Pajeka Venclja in Hermana, Kočevar Anico, Cu- ček Ivana, Najžer Ivana, Veni- gertiolca Miroslava, Dogša Jako- ba in Branka, Bedjanič Andre- ' ja s hčericama Justino in Mar-! to, Plepelec Mirica, Znidariča' Franca ter Žerjava Henrika, do l«xnca meseca pa še njih dru- žinske svojce, iz Godenic pa ceCo družino 2Semilj!ičevo. In v tem slogu se nadaljuje kronika. Z^ mesec september paše: »Ljudstvo je bilo zaradi napredovanja Nemcev v SZ precej obupano. Vendar so se našli ljudje, ki niso obupali in ki so videli rešitev edino v trd- ni organizaciji, ks naj pripravi vse na oborožen upor. Ti ljudje so v mesecu oktobru 1941 usta- novili strogo ilegalen odbor Osvobodilne fronte. V njem so sodelovali: ing. Berce Leopold, Jurjaševič Franc, Bogdan Kon- rad. Klobučar Karel, Filipič Jo- že, Filipič Anton, Filipič Franc, Kocjan Srečko, Haložan Milan, Kanič Karel. Orešnik Franc iz Godeninec, Ploh Rudolf. Stam-1 par Anton in Smiaja Milan ter j Hanželič Ivan starejše in Han- j želič Ivan m!a,7ši, ki je prina-1 ša,l iz Maribora letake in drueo j partizansko literaturo. V odlbor je večkat prišel terenec Boris, nekaikr^t pa tudi Jože Keren- čič iz Koga. Toda delo odbora, i ki je znal tako učinkovito dvi- gat? moralo Tirebivabttva ni dol- traialo. Kmalu po+Pm. kn sta bdla aretirana Kerenčič in Berce, so bih aretirani po izdaji ne- kega človfka, ki je bil sezna- njen z delom odbora, skoraj vsi ostali njegovi člani. Po nekaj mesecih mučenja v Ptuju, na Borlu in v Mariboru so bili ustreljeni: 19. marca 1942 Milan Haložan, 23. marca Han- želič Ivan mlajši, 30. marca Hanželič Ivan starejši, ing. Ber- ce Leopold in Kanič Kari, 3. aprila Kocjan Srečko, Oresnik F^anc, Ploh Rudolf in Stam- par Anton in 11. aprila Jurja- ševič Franc, Konrad Bogdan, Matija Veselko in .Tože Filipič. Okupator je to za Središčane najbolj krvavo leto zaključil s streljamjem Milene Beroetove^ žene ing. Poldeta Berceta, sode- lavca Kerenčiča Jožeta in pr- vega člana sredLy«ega osvobo- di bnega odbora, ki je bila ustre- ljena 2. oktobra 1942. Po t^ krva\-i žetvi je bil v Središču navidezen ntir, Id j« trajal skoraj poldrugo leto To- da motil bi se tisti, ki bi mislil, da so se Sredi ščani pomiril z U54odo na prelito krvjo. Ravno iz tega obdobja je največ pobegov Središčanov zabeleženih v oku- patorskih policijskih zapiskih, ki so našla pot v razne parti- zanske enote na Hrvaškem, na Dolenjskem in na Pohorju, ne- kaj jih je bilo v 14. diviziji in drugih slavnih enotah narodno- osvobodilne vojske. I Središki spomenik žrtvam I NOV krasi 19 Imen padlih bor- I cev, 18 imen talcev in 15 imen I žrtev fašističnega nasilja v ta- boriščih smrti. Poleg padlih se je udeležilo partizanske borbe še 35 borcev. Padli partizani Antolo\ič Franc, Zidarič Dra- go, Zidarič Lojze, Savora Lojze, Plepelec Mirko. Tkalec Rudolf, Horvat Drago, Kreč Jakob, Bauman Franc. Rajh Karel, Ralaiša Lojze, Mlinarič Jože, Borko Jakob, Kosi Adolf, Skr- janec Štefan, Lašič Matija, No- vak Anton, Kikl Rudolf in Novak Anton, postreljani talci j in žrtve taborišč so krvni da- j vek, ki ga je prispevalo prebi- j valstvo sredt^ke občine stvari j osvoboditve izpod najbestijal- i sovražnika našega na- roda. -nb- SPORED: 10. aprila 1955. ob 15. in 19,30 »TALCI«; 11. aprila 1955, ob 9. uri slovesnot pri spomeniku; ob 11. uri slavniostna seja Obč. ljudskega odbora v domu DTV »Partizan«; ob 14. uri akademija s sodelovanjem množičnih organizacij. Po akademiji LJUDSKO VESELJE Oba dneva krajevna gospodarska razstava. Razen tega je ves dan 10. in 11. IV. v šoli razstava NOB in gospodarske dejavnosti središke občine. 11. IV. je ves dan na telovadišču odprta razstava živine, malih živali in strojev s komisijskim ocenjevanjem in nagrajevanjem vseh razstavljenih predmetov in živine. Oba dneva po- sluje okrepčevalnica z dobrimi vini in jedili. Zgubili smo velikega zdravnika, znanstvenika in človeka Dr. Pavel Lunaček — umrl V soboto, 2. aprila je vso Slovenijo pretresla vest, da j® preminil dr. Pavel Lunaček. Vsi smo ga poznali, vsi smo slišali o njem, čeprav je delal tiho in skromno, kakor vsi velikj mož- je. Njegovo ime je vezano z najslavnejšimi dnevi naše zgo- dovine. Borci, ki so v partizan- skih bolnišnicah okrevali, ma- tere, katerim je pomagal pri porodu — tisoči ljudje, ki so mu hvaležni za življenje so s težkim srcem sprejeli vest, da ga ni več med nami. Zavratna bolezen ga je strga- la iz njegovega plemenitega de- la za zdravje naših delovnih ljudi in srečno življenje bodo- čega rodu. Bil je akademik, uni- verzitetni profesor, predstojnik Klinike za ginekologijo in po- rodništvo, član Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Ju- goslavije, član Vrhovnega ple- numa Osvobodilne fronte Slo- venije, član Glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije ter nosilec mnogih vojaških in civilnih odlikovanj. Njegovo delo za napredek medicine je neprecenljivo, saj je vzgajal in učol vrsto mladih zdravnikov, katerim bo njegovo delo vedno svetli vzor. In tako bo dr. Pavel Lunaček živel naprej v svojih učencih. V torek so ga v Ljubljani po- kopali. Tisočglava množica ga je spremila k počitku. Pogreba so se udeležili najvidnejši pred- sta\-niki našega političnega in družbenega življenja. Pri od- prtem grobu se je od pokoj- nika poslovil v imenu SZDL Slovenije in ZK Slovenije tov. dr. Jože Potrč. »Danes, ko ustvarja človeštvo nove etične vrednote, namreč lepše in ple- menitelše odnose med Hudmi, so nadvse prepričljivi znanilci takšne lepše dobe možje, kakor je bil dr. Lunaček,« je rekel dr Jože Potrč pri koncu svojega poslovilnega ?ovora ReVr' to v imenu vseh ki Mm ie vrnil zdravje, v imenu bor- cev, ki jih je pokojnik 'dr^^vil, v imenu vseh mater in ?,ena. v imenu vade: ameriški kapar, vpli- va pomladitev prav ugodno. V nmogih primerih je pomlajeva- nje sadnega drevja neizo^bno pK>trebno. da ohranimo ob škrop_ Ijenju sadna drevesa pred tem največjim sadnim škodljivcem. pomlajevanju odžagamo na sadnem drevesu veje eno do dve tretjini dolžine, kar pa^ zavisi od sadnega p'emena, vr- ste In razvoja sadnega drevesa. Drevje pečkastega sadja okraj- šamo močneje od koščd^častega sadja. Veje odrežemo, da bo imeia krona po pomlajevanju stožčasto obliko. To dosežemo, če pustimo spodnje veje daljše nego zgornje Priporočljivo je F>anxladit« celo sadno drevo, hkrati očistiti, ter pri opravilu I>aziti, da se nam pri žaganju ne nalomijo veje in da jih od- žagamo tik očesa ali male ve- jice, ki nam bo služi'a za vodi- teljico. Rane odžaganih vej še obrežemo z ostrim nožem in po mofeosti vsa i velike rane za- mažemo s cepilno smolo, katero dobite v knietijaki Mdrugi ali drugje; tako se bodo rane na sadnem drevju prav kmalu za- celile. Svetujem, da ceneno mrzlo tekočo cepilno smolo napravite sami doma. Za mrzlo tekočo ce- pilno smolo je potrebna smre- kova smola, nekaj kalofonije in čebelnega voska, kar razpustimo v loncu, nato precedimo in ko se je zmes malo ohladila, pri- lijemo toliko špirita, da se zmes strdi. Ko se je nato ce- pilna smola popolnoma ohladi- la, Jo preizkusimo, da ni pre- trda ali preredka. V prvem pri- meru še prilijemo nekaj špirita k zopet segreti masi, v drugem pa lonec s cepilno smolo greje- mo, da špirit izhlapi. Pomlajeno siadno drevo je po obsegu krone manjše kakor je bdlo poprej, korenine so pa ostale in je logično, da bodo dovajale TmanjiSani drevesm kroni isto množino brani nih snovii kot pred pomlajevanjem. Te hranilne snovi se bodo na- kopi-čiie. Drevesne hrane bo dovolj v vseh delih drevesa in siadno drevo bo poganjalo z no- vo močjo in bo začelo prav moč- no rasti. Nastali bodo novi po- ganjki iz spečih očesc, ki so bMa sfcnita in niso poganjala. V prvih letih po pomlajevanju sadnega drevja moramo skrbeti za vzgojo pravilne drevesne krone. Zmanjšana drevesna krona ne rabi več toliko hrani- va, zato je po^l večji ali manj- Si del korenin nepotreben in usahne. Sele pozneje, ko so se v drevesni kroni razvili nov: poganjki, ki zahtevajo nove množino hrane, začenjajo nasta- jati nove sesalne korenine ži- vahne. Tako se sadno drevo sa- mo pomladi tudi v koreninah Pomlajeno sadno drevo je zs neikaj časa presikrbljeno s hra- no in bo nagradilo naš trud 2 obilno rodovitnostjo, ki začenjs že po treh letih po pomlajeva- nju. Ni pa rečeno, da pomlaje- nemu drevesu ni treba gnojiti Kakor pri vsaki kulturi je tud: pri sadnem drevju uspeh odvi- sen predvsem od gnojenja pravilne nege in oskrbe. Kupčič Antor SAlpJARJI! Do 16. aprila t. 1. je zadnji čas, da očistite vse sadno drevje, razredčite pregoste krone dreves in da vse sadno drevje temeljito poškropite 2 1 do l,5®/8 rumesanom aH kreosanom. To je zadnji resni opomin sadjarjem, ker bo po 15. aiprilu t. 1. kontrola vseh nasadov, Lastniiki zanemarjenih sadovnjakov bodo imeli posledice. Zahtevajte v trgovinah in Kmetijskih zadrugah, kjer prodajiajo sredstva za škropljenje sadnega drevja, navodiila za porabo teh sredstev, kijih je izdelalo podjetje »PINUS« Rače pri Mariboru. To m ono z Rodnega vrha Delo pri stanovanjski hiiši za naše učiteljstvo še kar dobro napreduje. Zaradi visokih snež- nih žametov so imeli požrtvo- valni vozniki velike težave z dovažanjem i>esika in drugega materiala. ★ Na slabe haloske ceste so za- čeli meriti. To še sicer ne po- meni, da bomo dobili novo ce- sto, ki bo bolje vezala naše vinske vrhove z doldno, vendar se ljudje kljub temu menijo, ka- ko so potrebne popravila naše ceste, ^ bodo ostale na vesti novi veliki občini — komuni ★ Prvi pomladanski dan smo do^čakali v globokem snegu. Zad- nje zimsiko jutro se je razvede- lo, da je vunrl posestnik An- ton Kozel z Rodn^a vrha. Z njim je zgubilo haloško pre- bivalstvo dobrega diomačina in sodarja, družina pa skrbnega očeta in gospodarja. Dne 24. no- vembra 1954 ga je v Tržcu po- vozil na poti iz Ptuja tovorni avto. Od takrat je hiral in 23. marca t 1. je bil njegov pogreb ob številni udeležbi prebival- stva. Pokojni je bdi po osvoboditvi prvi predsednik krajevnega od- bora Rodni vrh, predsednik OF in nazadnje tajnik vaškega od- bora SZDL. Partnzanskd boroL, ki so ga poiznali, so ga imeli v dobrem spominu. Vsem doma- čim in sorodnikom naše sožalje. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ★ Malo tukajšnjih Ijudd pomni, da bi bdlo pozimi toliko ljudi bolnah za gri po kot letos, ko je bolehalo največ otrok in tudi lepo število odraslih, ki so mo- rali za nekaj dni v bolniško po- steljo. Slavica Serdinšek Naročniki in bralci »Ptujskega tednika"! Se nekaj dni in^"*- motnost, da se naročite na letošnje knji- ge Prešernove družbe. Za 300 dinarjev dobite koledar, tri po- vesti in vsakomur tako potrebno knjigo o vzgojnih vprašanjih. Za doplačilo 50 din pa še po- ljudnoznanstveno delo, ki raz- j pravlja o zdravem človeku v zdravem okolju. Kdor se naroči do 10. aprila, lahko postane tu- di srečni dobitnik velikega na- gradnega žrebanja, ki ga za le- tošnje naročnike pripravlja Pre- šernova družba. Ne odlašajte in se še danes naročite! Okrajni odbor Prešernove družbe Prvi divji prašiC v Cirkulanah v okolici Cirkulan so 30. mairca t. 1. opazili divjega pra- šiča, ki se je verjetno priklati] iz smeri Boča. Organi LM so se takoij odpravili na lov tega ne- zaželenega gosta, ki so ga konč- no tudi ustrelili, Bfl Je precej velik, suh ščetinar, ki se nI imel časa usidrati na tem področju in privabiti za setjoj večjo dru- žino ščetinarjev Seveda se je raznesla vest o tej »pošasti« po vseh vrhovih in bodo o nje1 še govorili ko bodo njene ko- sti že davno trhle. Po pripovedovanju lovcev ki so ga v triurnem zasledovanju tudi izslediiU in mu preluknjali kožo in telo, je bi: divji prašif zelo zdivjan, ker so ga prega- njali in ga ni bilo lahko spra- viti na kolena. Komiandir LM tov. Vršeč Marjan, miličnika tov. Dominik Seljafe in Slavko Kastevc, uslužbenec TNZ tov France Barbo ter član lovske družine tov Alojz Jurgec so se tudi tokrat izkazali in 90 jim ljudije hvaležni, da so ščetinarja imičili. Pri srediških živinorejcih Napredna živinoreja Ima na 3rediškx>-ormoškem področju. Dosebno v sedanji občini Sre- iišče že lepo tradicijo. Prvo or- ganizacijo Za napredek na tem aodročju zasledimo že v za-četku tega stoletja, ko je bila usta- novljena v Središču Gospodar- ska zadruga (1904), ki se je ba- irila tudi s selekcijo živine. Po- sebno aktivnost v tem pogledu le ta organizacija razvila po prvi svetovni vojni, ki pa je do iruge vojne Se vedno bolj na- raščala in ko je malo pred raz- pustom s strani okupatorja v 1. 1941 zajela znaten odstotek živine v svojih rodovniiških za- piskih Živinoreja je v tem ob- dobju dosegla visok nivo, ki pa je med okupacijo zopet močno padel in se še nekaj let po zad- nji vojni ni mogel dvi^iti. Danes je v tem pogledu zopet drugače. Po letih obvezne od- daje, ki je tudi zelo negativno vplivala nia razvoj živinoreje, so v letu 1953 napredfii živino- rejci ponovno združili svoje napore v okviru ormoške Kme- tijske zadruge ter ponovno za- čeli z delom pri selekciji gove- je živine, uvedbi rodovnikov, uvajanju mlečne kontrole in drugem, kar je odločilnega po- mena pri naporih, da bi dajala živinoreja našemu kmetu, po- trošniku in celotnemu narodne- mu gospodarstvu čimveč kori- sti. Obiskali smo sreddSke živino- rejce ter si ogledali njihovo ži- vino. Res je to lepa pincgavska živina.^ pravi rezervoar plemen- skih živali. Posebno pozornost pa zbujata kravi Kaničia Ru- dolfa in Borka Franca, ki sta zaradi svoje visokomle^osti in ostalih odlik, ki jih imata kot plemenski živali, dosegli sicer že priznanja na okrajni gospo- darski razstavi in ob priložnosti raznih premovan^ pa kljub te- mu zaslužita, da ju znova ome- nimo. Mlekatniški obračunski list za Kaničevo »Rumo« izka- zuje n. pr. za tonsko leto odda- nih lani 3459 litrov mleka s 3,95 odstotkom maščobe, ali celoletno 136 kg čiste tolšče. Ta krava sedaj, po sedmih me- secih Po teletenju, daje še ve- dno po 20 litrov mleka dnevno, nekai časa po teletenju pa po 23,8 litrorv dnevno. Druga krava istega kmetovaiLca »Breza*, ki je stara že enajst let, v količi- ni nekoliko sicer zaostaja, ven- dar je dala 1954. leta 2435 litrov mleka v mlekarno, ki je imelo povprečno 4,74 odstotka tolšče, ali skupno 115 kg. Borkova »Berta« pa je dala lani v mlekarno kar 3872 litrov mleka s povprečno 4,29 odstot- kom tolšče ali skupno 166 kg, »Vira« pa 3300 litrov s povpreč- no 4,00 odfrtotkom tolSče ali skupno 132 kg. Ce uipoištevamo da je okraj- no povprečje mlečnosti 1000 1100 litrov in da je tudi stop- nja tolšče znatno pod tolščnost- jo gori omenjenih krav, mora- mo pač pritrditi mnenju živi- norejskih strokovnjakov iz Gla- vne zadružne zveze v Ljubljani, Id so ob svojem nedavnem ob- isku pri srediških živinorejcih priznali, da je njih živina na prvem mestu v Sloveniji in kot takšna verjetno v državi In da so se povprečja mlečnosti pri rodovniški ž-^ni močno pribli- žala povprečju mlečnosti švi- carskih adi danskih krav. Središki živinorejci ne zani- kajo, da je potrebna selekcija, da bi dosegii povprečno vsaj enkrat višjo mlečnost, to je okrog 2200 ali 2500 litrov letno po glavi pa tudi v oskrbi živi- ne, predvsem pa zadostna koli- čina osnovnih krmil, sena aH otave Da bi pa se v celot: do- seglo kaj več, da bi torej večji del krav dajal vsaj trikratno sedanjo povprečno koičino mleka, pa so potrebna tudi močna krmila. S temi pa je te- žava zaradi pomanjkanja, pa tudi njih cena ni v sorazmerju s ceno mleka, kakor ga plačuje mlekarna. Vsekakor pa imamo v tem kraju dokaze, da imamo tudi v naši domovini vse mož- nosti za hiter in znaten dvig živinoreje na nivo, kakršnega smo včasih občudovali pri na- prednih inozemcih. Ing. Zoreč Egon ' Kal nai vemo o pridelo- vanju sladkorne pese? sladkorna pesa Je rastlina ki želi zmerno toplo in zmerno hladno podnebje. Važno je. da Je mesec avgust in september topel, ker se takrat nakopiči naj- več sladkorja v njenem korenu Pomladanski in jesenski mraz ji ne škodita. Med rastno dobo ji mora bitj na razpolago enako- merno razdeljena vlaga, vendar največ v aprilu ter juniju, ko raste Ustje in pa v avgustu in septembru, ko se tvori v korenu največ sladkorja. Poleg tega je potrebno, da je med rastjo, po- sebno v zadnji stopnji razvoja veliko svetlobe, to je, da je čimmanj oblačnih dni Iz tega sledi da sta odločilna za slad- korno peso mesec avgust in September, ki nai bosta vedra in topla z dtžjem v presledkih. Gno/en/e; hlevski gnoj, ki je nujen za kulturo sladkorne pese je treba že v jeseni zora ti na 10—12 cm globoko, in s.iceT fre na ria povrsme duu mq hiev- kega gnoja. Od umetnih gnojil e daje 300—400 kg superfosfata, sto količino apnenega dušika in o na 1 ha p>ovršine Kalijevo sol lajemo v lahkih pesnatih tleh. Z e ml i a mora biti plodna in irhka. Najboljša je globoka, :jeT je vodno stanje uravnoteže- lo. Težka in pretirano lahka emlja ni dobra za sladkorno >eso, prav tako pa niti kamnita, )eščena kot ne suha in slabo )lodna tla. Zelo važen za slad- :orno peso je plodored. Ona ne )renaša pogostega vračanja na mo in isto zemljo, temveč šele )o štirih do petih letih, V lasprotnem jo radi napadajo ne- tevilni škodljivci kot so pesina nuha, mrhar, grizlica, nemato- [a itd. Najčešče se seje sladkor- la pesa po ozimnih žitih pred- ''sem po ozimni pšenici medtem 10 so jara žita, oves, ječmen m iroso nepovoljni predsadežl Ze- o dobri predsadeži pa so za iladkorno peso večletne trave: ucerna, rdeča detelja p« tudi enoletne stročnice. Za pridelek iladkorne pese je zelo važna )bdelava Koren sladkorne pese le razvija skoro popolnoma v :emlji in je za njegov razvoj leobhodno potrebno, da ustva- "i globok šibek sloj in da se Za- gotovi čimveč vlage ter uničuje jlevel. Zemlja mora biti torej restno obdelana, ob pravem čemo ob mor- je, plaho se opirajoč na strme stene Lovčena, zadovoljni, da smo jih srečno prevoeiH. V morju pa pustimo strah, ki nas je spremljal čez ta planinski svet. Naša pot vodi sedaj od Kotora preko Dubrovnika, Ma- kai^e, Splita in Sibenika do Zadra. Pot po Dalmaciji je zo- pet nova veriga prirodnih lepot in bogastva, materialnega ustvarjanja ljudi, ki tod živijo. Vse do Zadra teče ob morju, od tu pa obrnemo v notranjost proti domu. Treba je samo še preko Velebita, stmne in ostre planine, ki tako grozeče bdi nad našim Jadranom. Vendar so serpentine preko Velebita iz- redno položne ter je vožnja po njih pravi užitek. Vse do vrha spremljamo s pogledom morje, M se nam vedno bolj oddaljuje. Na vrhu ustavimo. Mrzel veter nosi naše zadnje pozdrave mor- ju, mj Pa nadaljujemo po gozd- natem svetu, kakor da bi ne vozili po Velebitu, tako popol- noma drugačna je njegova za- padna stran Človek ima obču- tek, da vozi po naših gozdovih. Lahko se spuščamo v dolino k novemu biseru lepot naše zem- lje, k PUtvičkim jezerom Z zadnjimi sončnimi žarki, s ka- terimi tone tudi izobilje lepote teh majhnih jezerc sredi Gfor- skega Kotarja, zapuščamo tudi mi ta lepi kraj, zadnjo posto- janko na našem potovanju. Bližamo se domu. Svet je že popolnoma raven. Voz teče mir- no in tiho. Razgovor v avtobu- su je utihnil. Na pokrajino je legd mrak in prve zvezde so že ptf^žgale svoje luči. Večina pot- nikov je zadtemala utrujena in zadovoljna, saj se vračajo s kopico bogatih spominov in lepo in edinstveno pot po naši zem- lji. In ko je bilo najbolj mimo. Se je dogodilo nekaj, kar bo ostdlo slehernemu od nas tudi v trajnem ^»minu. Močan udar — nato zopet grozna tišina, ka- tero je trgalo drsenje vagonov ob naš avto. Nekje spredaj pa je zagorelo tisoče isker, kakor da smo sredi velikega požara. Zadeli smo v vlak! In ko se je ves ta hrup pomirllj smo ugo- tovili, da smo končali svojo pot z našim orjakom ugotavlja- joč, da smo v Generalska Stolpu, od koder smo nadalje- vala z vlakom. Bilo je žalostno, komično in veselo hkrati. Tako smo se vrnili po načrtu, taki kot smo odšli. Ne, vrnili smo se bogatejši. S seboj smo prinesla sliko domovine, ki je nismo poznali, sliko njenega življenja in dela. S seboj smo prinesli novo ljubezen do do- movine, do njenih ljudi in do vsega, kar smo videli. To je bil tudi namen našega sicer napor- nega, a lepega potovanja, za katerega smo delovnemu ko- lektivu Vinarske zadruge, ki ga je organiziral, iskreno hva- ležni. Bi ■ ■ - ■■■ ■ -- ......■■ .-.J- I-—I -——--i- —ggg——,1 ■ ■■ I !■ .1 ,1 . ■ I , I i I !■ ■ I i.i. Knpniemo v scal © ^ E E m d HA ® vsako koliCino hlevskega še omejeno količino korenjakov (divjakov) sorte Mmticola, Kober in Goethe v glavnem uvoženega gnoja in starega komposta klonskega visoko selekcioniranega materiala. Interesenti naj naročijo potrebni material takoj proti za nase trsnice. plačilu. — Na zalogi je tudi še manjša koliCina žlahtnih cepljenk. VlMABSKg ZIDEUGR PTCJ ?tuj, 8. aprila 1955 5>tran 3 GlavTti cKlbar Rdečega križa Slovenije upraivlja »e več let v Savudriji obmoirsko okrevalifičie za bolne in bolebne otroke v starosta od 4 do 14 leL To je edino spedalno okrevališče za otroke iz vseh krajev Sloveni- je. Samo land je bilo v petih iz- menah po 28 dnd na okrevanju nad 840 otrok- Približno taka zmogljivost bo tuda letos. Šte- vilne izjave staršev dokazujejo hvaležnost za veliko pozornost, ki so je bUi deležni njihovi otroci v okrevala&ču. Mnogim se je zidravstveno stanje močno iz- boljšalo, drugim so se TiblažUi tež^ astmatični napadi, neka- teri pa so vsakoletni giosti, ker to zahteva način njihovega zdravljenja. Savudrija je mno- gim otrokom kraj lepih spomi- nov, ki so jih tam preživeill, da si okrepijo svoje zdravje. Med oskrbovanci so bili atrod s pe- rifemimd mifiičnimi ohromenji, bronhitisi, bronhialno astmo, raznimi kožninti obolenji, kro^ ndčnimi vnetji grla, požiralnika, sapnika, kroničnimi vnetji me- hurja in ledvične čaše, kostno in sklepno tuberkuloao v sta- nju okrevanja revmaftičnl, sla- botni itd. Da bofmo tua so obenem nakazaJi vrsto področij, kjer Še pogrešajo sodelovanje in pomoč rezervnih oficirjev (Aeroklub Avtorooto- klub, Radioamaterji, Fotoamater- Ji, Taborniki). Večina diskutan- tov (tov. Tramšek, Centrih, Kranjčlč, Baškof In Tepčič) je mnenja, da se je treba z nečlčmi organizacije tovariško pomeniti in tako ugotoviti okoliščine, za- kaj so izven organizacije in za- kaj niso teko aktivni kot njihovi vrstniki. Nedvomno je da je nkalo takih, ki ne čutijo nikake navezanosti na Združenje ter njeno delo, slasti pa takih, kise ne želijo nadalje Izpopolnjevati. Po novi političnoteritorialni razdelitvi okraja bodo v bodoče vse članstvo zajemale le tri večje organizacije Ptuj, Ormož jn Leš- je ki bodo skrbele, da se bodo člani pogosto zbirali, preizkušali svoje znanje in fizične sposobno- sti (odpornost) ter se udejstvo- vali na raznih področjih množič- nega dela in družbenega udej- stvovanja. Z zbora Bo poslali pozdravno brzojavko tov. Titu. VJ. Nedeilija, 10. aprila 1955, ob 15. uri: John van Druten: »GR- LICE GLAS«, v treh ^ janjih (šestdih saikaih). Izven. Četrtek 14. aprila 1955, ob 20. uffi: Pero Budak: »METEŽ«, drama v štirUh dejanjih. Pre- miera. Režija Peter Malec k. g., scena Jože Milkovič. V ^avni vlogi Jola gostuje AmoOd To- vocnik. Sla SNG v Mari.bora — Red premierski in izven. Sobota, 16. aprila 1955, ob 20. uiri: 2ak Konfino: »V SO- BOTO SE POROČIM«, Kome- dijia v treh dejanjih (štirih sU- kiah). Desetič. Zadnja večerna predstava! Izven Nedelja, 17. apriila 1955, ob 15. uri: 2ak Konfino: »V SO- BOTO SE POROČIM« kiome- dfija v treh dejanjih (štirih sli- kah). Enajstič. Izven. Pucetovi Mm dnevr sedmošofcev Za »Razvalino življenja«, »ScapLnovimi zvijačami« in »Ve- rigo« so »Srečni dnevi« že četrta igra sedmošolcev ptujske gim- nazije. Delo je prijetna, živa in duhovita komedija, ki bo prav gotovo zabavala vsakogar, ki si jo bo ogledal. Življenje mladih ljudi, je podano tako domače, da v^siih kar pozabimo, da se staramo. Vloge so bile dobro razdelje- ne. OUverja, ponosnega oblast- neža je podal Brumen v neka- terih scenah prav odlično, vča- sih, kar pa je velika škoda, pa je zašel na deklamatorsko plat. Ko bo to popravil, bo mnogo doprinesel k še večjemu uspehu. Ostali moški vlogi, Bernard tn Michel nekoliko zaostajata za OUverjem, vendar v posameznih prizorih odločilno posežetavsam potek in tempo igre. Pripomnil pa bi, da bi lahfko popravila precejšen dialektičen prizvok Ženske pa so bile res dobre. Bemette in Marianne, neumno zaljubljeni dekleti, sta zaigrali Metka Žižkova in Milica Koko- lova. Vlogi sta iima odgovarjali kot nailašč, saj je prva raa^iosaje- na, šestnajstletna, vedno živa in ce^o otročje neumna, a druga nekoliko starejša, že umirjena, a še vedno hrepeneča in včasih celo zliobna iz Ijuibosumnoeti. Ksenija Bartolova pa je bila med vsemi igralci najbolj umir- jena, že prava stara mama, ki poskuša pripeljati svoje »otro- ke« na pravo pot, a navsezad- nje zabrede sama tja, čemur se je najbolj upirala, v ljubezen. Ce pomislimo, da so biU vsi prvič na Talijinem odru, potem jim moramo čestitati k igri k izbiri snovi. Niso se zmiotiili, delo je veselo, prijetm) in brez dvoma usoe^o V P. v sredo, dne 6. aprila 1955 (za liter, kilogram ali komad) Cebulček 100, čebula 50—60, česen 80—100, fižol 40—50, hren 100, krompir 15, peteršilj 40, rdeča pesa 30, redkev 20—25, špmača 150, zelje v glavah 60, solata v glavah 100, solata en- divija 100, zelena 40, korenček 40, ohrovt 60, kislo zelje 60, kisla repa 25, motovileč 150— 200, regrat 100—150. Koruza 25, proso 30, koruzna moka 30—35, bela moka 100, enotna moka 40, koruzni zdrob 50. Surovo maslo 400, zaseka 250, mleko 20—24, smetana 120, Sir 40—70. Kokoši 250—500, piščanci 300 —500, purani 700—1400. Jabolka 50—60. Ja^ca 9—10. Pred tedna je biio udfi dvodnevno predavanje iz kme- tijstva. Udeležba je bHa za na- še razmere kar dobra, saj je bilo vsak dan nad 60 poslušal- cev. Včasih nas Se na množič- nem sestanku m bilo toliko, kar je znak, da smo se le malo začeli dvigati iz naše tradido- nalne zaostalosti. Tudi preda- j vatelji so se potrudili, da so nam stvari pojasnili po domače in j čimbolj prepričievalno. Jaz in i nekateri drugi smo bild kar za- maknjeni v njUuova izvajanja. Večinoma sem si vse zapomnil in bom nekatere stvari tudi; praktično poizkusil na svojem; posestvu, le vsg imena umetnih gnojil ml niso ostala v spomi- nu, ker jih je predavatelj pre- hitro našteval Vsak preda- vatelj je rabil tuidd bolj učeno besedo, katerim smo sicer že, vajeni, vendar v bistvu pa teh | besed le ne razumemo. Med (predavanjem sem si take bolj ! učene besede beležil ix> vrstnem redu tako-le: »Aplikacija, affrotehnikči, v rentabilnem, antiseptičnem, for- ' siranju, na teritoriju, aktivne, rekonstrukcije, antiteza, dviga standard, produktivne zmoglji- vosti, sukcesdvno, degenerira, no, diskusijo, intenzivno, okrog ukrepov, egoistov, konstruktiv- na, apatija, vpliva na forume, Ikii frazarijo, glede aikcdje, re- gresa, analize, investicij, v I ogromno cifro, aprovizacije.« Te besede, tako, kot se si jih na kos papirja zapisal, sicer nič ne povedo, vendar pravilno" uporab- ljene med precMvanjem le ne- kaj pomenijo. Pozneje v razpravljanju so nekateri kmetje iznašali, da so sicer pripravljeni začeti z na- prednejšim kmetovanjem, a jim manjkajo denarna sredstva. Drži sicer, da bi si mnogi lahko opo- mogli s posojili za obnovo, o katerih se za enkrat še samo piše. Jaz bom pa poskusu kar brez izposojenega denarja nekaj izboljšati. Samo vodje je treba : in krepkeje prijeti Za del|0. i Zopet se slišijo govorice, da : bi zelo radi našo občino razpo- lovili, in to samo zato, ker bi Podlehničami radi imeli svojo komimo. Kakor mi je ixxved^ sosed, ki je odbornik, je odbor to enoglasno odklonil. Ako tudi to ne bo pomagalo, naj kar po- novno skUčejo zbor volivcev, da še enkrat odločno izrazimo svo- jo zahtevo za priključitev k Lešju in ne k Podlehniku. Ne- kateri naši ljudje, ki potujejo peš iz Ptuja skozi P(^ehnik proti domu, so mi pripovedo- vali, kako tam vsakega Zetalča- na »gor primejo« in snubijo naj dela zanje — za priključi- tev k njihovi komuni. Ker pa vsak to odkloni, se seveda raz- idejo v sovražnem vzdušju. Po- dobno so snubili tudi enega od naših odbornikov, češ: »Ha- ložani moramo držati skupaj, da nas ne bodo poljanci izkorišča- li.« Nato mu je odbornik pove- dal, da so v Lešju in Makolah nam enaki Haložani in zato dr- žimo skupaj. Podlehničan pa ga je nato vprašal, koliko so mu Za to plačali, da tako govori? Več se pa o tem res ne izplača pisati. Zetalčan |kiiln]olP|riejditU/^!ei MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 6. do 10. aprila francoski film »GROF MONTE CRISTO« II. del — in v dneh od 12. do 14. aprila nemški film »STRUP V ŽI- VALSKEM SVETU«. Samo do 10. UPRILA je še čas! da se vpišete v članstvo Pre- šernove družbe in si zagotovite za članarino 300 din 5 knjig (za d<»plačUo 50 din pa celo 6) in udeležbo pri VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, pri katerem bo izžrebanih več sto dobitkov milijonske vredno- sti. SODOBNI ROMAN NA KMETIH IVAN POTRČ (14) »Ne bi bilo potrebno svetiti,« sem rekel, ko sem stopil na gumno. »E,« me je zavrnila, dvignila iampo pred obraz, da sem za-' gledal napete ustnice — nekoč, tiisfem se mogel spomniti kdaj, sem že videl takšne, obenem pa sem se skoraj zbal, da bo luč upihnila. a jo je samo priškr- nila in rekla: »Maličko naj le blesčeri.« Tako je ta lučka potem osta- la, spodaj, na sredi poda, sama zase in kot pozabljena in me, vsaj mene do konca motila. Ho- sem celo nekaj reči, zakaj jo pri vi j a. toda preveč bi se vse zdelo, da se delam preneveda- stega, in tako nisem p>otem no- bene zinil. Odšel sem po lestvi in zaslnšal, pa tudi začutil, še pred^^ sem prilezel na hram, do slame in do krme, da pri- haja za mano; poganjala se je od klina do klina, ko da bi se ji mudilo. Napravil sem nekaj korakov nd lestve po hramu — bila je či»t.=i tema — in otipal slamo, gladko ovs^o slamo, ki sem jo iskaJ; začel sem jo pipati. »Ah.« je vzkliknila nevoljno, očitno, da zavojo tega napdpe- vanja slame in potihoma, a ne- strpno TY>klicala: »Južek! kam si zlezel?« »Tu,« sem komaj izgolčal In prestal s slamo, ne da bi se kam žganH. »Stopd no sem! Strah me je,« je zašepetala, a tako, ko da bd se hotela zasmejati. Obrnil sem se in se premak- nil za kakšnega pol koraka na- zaj, z rokami spuščenima ob telesu ali zataknjenimi v žepe in že sem začutil njene prste, ki so me iskali in se me doti- kali na prsih, ix)d pazduho, za- čutil sem obe njeni roki, ki sta Se me oklenili, zatem mehkobo njenih prsi na svojih in znova tisti zadah po žganici, a ta me zdaj ni več motU. Ženska, za- gledal sem jo oedo, je rahlo kriknila, a ne zavoljo strahu, kriknila je zavoljo veselja, to sem začutil, iti se je vsa obesila name. Zamajala sva se — za- pletla sva z nogami v krmo — iti padla. »Uh,« je znova kriknila. da sem io nehote prijel za usta. In že sem tudi začutil odprta usta, zobe na rokah, kako me je ugriznila. Do bolečine, da sem se prestrašil, ona pa se je vrgla z glavo na tnoie prsd' in komaj dušila smeh. Ne, nič nisem vedel kaj naj storim. »To je norija!« sem dejal, da sem se o^mil vilcanju. Prenehala je s sme^hom. zfle- nada, kakor se je začela zne- nada smejati in sedla. Tako sva potem nekaj časa sedela in ona se je nekaj po obleki popi*av- Ijala. Potem je tudi s tem pre- nehala. Ko da bi se streznila. BHo je dovolj časa, da sem vse premislil. Ves čas sem jo čutil ob sebi, sllSal sem njeno težko dihanje in njene roke, ki so nekje ob meni česale slamo ali kaj. Potem je bila tudi ta slama razčesana, kajtil nastala je tihoča, da Sva zasMala ena- komerno prežvekovanje živine pod nama v hlevu. Nič drugega ni bilo čuti. Noč je spala. Tako sem vlekel noč na uše- sa, nikjer ni bilo ničesar slišati in sem tudi že vedel, kaj bom storil. »One spi.jo?« sem vprašal. »Deca? Zdavnaj že —!« ho- tela je še nekaj povedati, a je obmolknila, zatem se koj zno- va zasmeiala in končala: »S starim vred!« Tako je reMa, nanj pa naj- brž ni mislila več. Zatirano se je zasmejal a. se bolj vrgla ko naignila name in me začela med tistim tihim smehom ščegetati po pr?fih, tio trebuhu, po no- gah. Začutil som krmo Tla te- lepu, se spomnil na nedeljsko tlačenje, na nj^o telo, ki sem ga takrat začutil — in se ji po- fasj; prprus+il, da je delala z mano. kar je hotela... Strašno je pri vpem nagla, ko sestra- dana... Da se le ne bi tako, tla glas smejala! In tista 'ti;* ^Mnu jo le pustila? Ne vem ve? vsega, toda tako Se je to zgodilo, tako se je za- čelo 55Tvvminiam se samo nje- ndh zadihanih in vročih besed: »Kaj misliš, da nisem videla, kako Si me požiral, ko sem se česala? Ti bikič, ti!« Spominjam se samo tistega njenega ščege- , tanja in rokavcev, ki si jih je i sama odpela in kako je zanesla I mojo roko na svoje zize... in kako se mi je roka tf^la, ko jo je nesla nanje. Ko da sem pamet zgubil... A je nisem, ne! Vedel sem, kaj delam, kaj po- čenjava ... Vsega pa se le ne spominjam več natariko. Ali ni stala med vežnimi vrtati bela postava, v sami srajcfi in gatah, ko sva prilezla z gumna, ona z lampo, ki je spet na veliko gorela, jaz s slamo za nastilj v naročju? Ali nama niso no- ge zastale v kolamici? Njej in mend? Ali pa sem se le vsega tako bal, da se mi je potem Toplek prikazal? Ali pa me po vsem, kar se je že zgodilo, me- ša kak drug spomin? A nekaj mi je vseeno ostalo v spominu. Kravje mukanje ... in ... kru- ha ni bilo več v jaslih, poje- del ga je junec; a tudi stekle- nica Je bila prevmjena, vse cfko-li po krmi in po steljl je diii?alo po žganici. — Kazalo je, da mi je Hedlov Za to noč povedal vse. Obmfl Se Je na slamnjači in nehal s pripDVedanJem. V. — Da. tako se je zgodilo, žen. ska me je 2aT>eliala: na naglo, da sesm se vsega tega. kar se ie priT)etilo ponočj In na hramu šele k.a<=n<^ie zavrel, ko se je ta reč s Toplečko komaj nekaj po tei noči tako gro- mtno zagatila. Kako sem priš^ to noč do- mov, ne vem; preveč je bilo v meni misli na žensko, na to, kako me je zavalila na otavo; preveč neznansko sem bil iz se- be zaradi dogodka, ki sem ga v življeniu prvič tako na hitro skoraj nenadejano, a taiko divje in lahkotno doživel. »Uh,« tako je s to zadevico! Uh, takšne so! sem sd ponavljal, mislil na- njo, ki mi je bila živa pred očmi, bil srečen in bil splašen. S tako zmešnjavo v glavi sem zaspal. Kmalu ali šele proti Jti- tru, kaj vem; prebudil sem se, ko je bil visok dan; pravzaprav me je zbudilo sonce, sijalo je skozi odprtino za metanje sena na strehi scela name. Tako pri kraju se še nisem ulegel, dva- krat bi se obrnil in bi zletel s hrama; rahla zona me je ob- letela, vendar se nisem poteg- nil nazaj; samo na laken sem se oprl, da me ni več ščemek) v oči. Vse se ml je mešalo, ko da sploh nisem spal; tako sem prvi trenutek tudi mislil, aH pamet in sonce, visoko nad orehom Za studencem, sta me prepri- čala, da sem trdo zadremal. Prisluhnil sem, da bi zaslišal živino pod sabo, toda v hlevu Je bilo \-se tiho, samo nekdo je zaloputnil z vrati od gornje klet} In odšel po pocjah v hišo, kajti dverca so zacvilila In za- slišal se je zapah; koFraki so biU poča«mI, ko premišljeni, očitno, da Strafelovi. Zdrznil sem se, da me ne bi zagledal, in se, če- prav Je bil že v hiši, naglo po- tegnil od kraja, globlje v hram; bilo je, da bi se Strafele. tega sfeklača. Iznenada zbal; kakor da bi se sploh viseh bal, tudi žensk. Kako da nie ni nobena dvignila? ^ ta trenutek, preden je splahnel strah zaradi domačih, so spomini na noč znova živo in z vso silo oživeU, da sem ne- hote pogledal na dlan prave ro- ke, tiste roke, ki mi jo je žen- ska zanesla za rokavce, da sem še zdaj zjutraj začutil na dlani mehko okroglino in trdino bra- davice, Stepel in obrisal sem si krmo z dlani in izmed prstov, ki se md je vležala v roko, in se še enkrat zagledal v dlan. »Nabožaj se jih, nabožaj se Jih« ... sem si ponavljal besede z glasom in s strastjo, kakor jih je izgovarjala ona. »Videla sem te, kako si me požiral. Česala sem se, vse sem videla! Poglej ga, kak bikič! Zdaj si moj... zdaj boš moj! Moj, moj, rproj...!« Ne samo dlani, vse telo jo je znova občutilo. Vse na meni je bilo razboleno od tako nenadno razgorele strasti. Kajpa, motila me je misel na jetičnika in kako premišljeno je vse napeljala. Da je toliko sta- rejša — zame pravzaprav stara, lahko bi mi bila mati! — me to Jutro rri trapilo. Čutil sem, ka- ko sem poni glavo zadovoljen sam s sabo, da sem bil enkrat z žensko, čeprav me je vse to, kar se Je dogodilo, tudi grozilo; a ta groza je bila sladka, toliko sem si obetal. Samo na to ni- sem hotel pomisliti, kako bom stopil pred njo, pred katerega koH od Toplekovih. pred stare- ga ali pred dekleti, da tudi pred Timiko — a kamenščnice. te so bile kakor zbrisane, ko roso jih je pobralo. (Nadaljevanje sledi) Stran 4 Ptuj, 8. aprila 1955 o PRIPRAVAH ZA KON- CERT DPD SVOBOiDE PTUJ Orkester DPD Svoboda se pod vodstvom dirigenta tov. Draga Hasla pripravlja na svoj koncert, ki bo meseca maja. Or- kester je pomnožen z nekateri- mi gojenci Glasbene šole in v vsakem pogledu napreduje. Pro. gram, ki ga bo orkester izvajal, je v tehničnem pogledu Mhte- ven. Zastopane bodo starejše in novejše skladbe naših in tujih avtorjev. SE O NASTOPU NEZNANIH TALENTOV V PTUJU Na naše vabilo, naj se prigla- sijo neznani talenti, je DPD »Svoboda« v Ptuju sprejela mnoge prijave ne samo iz na- šega, ampkk tudi iz sosednih okrajev. Zato lahko javimo, da bo prva prireditev v drugi po- lovici tega meseca v Okrajnem gledališču. Datum bo pravoča- sno sporočen javnosti. Treba je poudariti, da DPD »Svoboda« z nastopi neznanih talentov ne zasleduje ciljev, da bi nudili poslušalcem n^o vr- himsko umetnost, ki sodi v okvir koncertov, ampak žeU predvsem pjopularizirati našo narodno glasbo in kakor smo že zadnjič javili, omogočiti jav- ni nastop poedinim nadarjenim pevcem, godcem in redtatorjem in manišim skuDinam. Je Da še eno, na kar ne smemo pozabiti. Naše narodne pesmi, igre, obi- čaji gredo vedno bolj v poza- bo. Zabeleženih je bilo le maJo ali nič tega narodnega blaga s Ptujskega polja in Haloz. Bilo bi torej prijetno presenečenje, ako bi nastopili i>evci, godci, re- citatorji itd tudi s teh podro- čij in nam zapeli ali zaigrali svoje pesmi. Ti zabavni večeri bi torej še imeli ta namen, da slišimo, kakšno pozabljeno aH na pol pozabljeno pesem ali napev. Naša zadnje objava glede teh prireditev je vzbudila med ob- činstvom mnogo zanimanja. Prepričand smo, da bo prvi na- stop neznanih talentov uspel in da bo poslušalce povsem zado- Spored za nedeljo, 10. aprila 1955: I 6,00 Dobro jutro. 6,30 Pregled tiska. 7,00 Poročila. 8,00 O špor- tu. 8,15 Domače pesmi 9,00 Otroška predstava. 9,30 Sprehod po starem Dimaju. 10,00 Dru-j žinski pogovori 11,20 Opoldan-' ski spored lahke glasbe. 12,00. Pogovor s poslušalci. 12,10 Vsn-, ček slovensikih narodnih pesmi.: 12,30 Poročila. 13,00 Pol ure za našo vas. 13,30 Želeli ste — po- slušajte! 15,00 Poročila. 15,30 »Po naši lepi deželi«. 16,00 Za- plešite z nami! (Plesna g asba). 19,00 Radijski dnevnik. 20,00 60 minut zabaivne glasbe iz Radia Beograd — sodelujejo srbski ansambli in solisti — III od- daja. 21,00 Kulturni razgledi. 22,00 Poročila. 23,00 Oddaja za tujino. Fonedeljek, 11. aprila: 5,00 Dobro jutro 6,00 Poročila. 6,30 Pregled tiska. 6,35 Vese:i dečki (prenos iz Maribora). 7,30 Gospodinjski nasveti. 7 40 Za- bavna glasba. 11,00 Radijski ko- ledar. 11,15 Počez čez črni kon- tinent. 11,45 Zborovske in soli- stične skladbe. 12,00 Kmetijski nasveti. 12,30 Poročila. 13,00 Že- leli ste — poslušajte! 13.30 De- la jugoslovanskih skladateljev. 14,30 Nove knjige. 15,00 Poro- čila. 15,30 Zvesti tovariši. 16,00 Tisoč pisanih zvokov (zabavne melodije). 16 30 Zdravstveni na- sveti. 17,00 Poročila. 18.00 O j potresih 18,30 Na straži. 18,45 »Pairtizanski pozdravi« (spored partizanskih pesmi in koračnic). 20,00 Kulturni pregled. 20,15 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije. 23,00 Oddaja za tujino. Torek, 12. aprila: 5,00 Dobro jutro. 6,30 Pregled tiska. 6,35 Slovenske narodne pesmi. 7,00 Poročila. 7,30 Go- spodinjski nasveti 7,40—8,00 Zabavna glasba, vmes reklame. 11,00 Radijski koledar. 11,15 Ci- cibanom — dober dan! 12 00 Kmetijski nasveti. 12,10 Z Ve- selimi godci. 12,30 Poročila. 13,00 Želeli ste — poslušajte! 14,30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 14,40 Pohorski fantje pojo in igrajo (prenos iz Mari- bora). 15,00 Poročila. 15,30 Jezi- kovni pogovori. 16,20 Naši in inozemski solisti. 17,00 Poročila. 18,00 Zunanjepolitični feljton. 18,15 Slovenske narodne nesmi. 18,30 Športni tednik. 20.00 Te- denski notranjepolitični pregled. 21,30 Igramo vam za ples in razvedrilo 22 00 Poročila. 23,00 Oddaja za tujino. Sreda, 13. ?i>rila: 6.00—6,10 Pcvročila. 6.30 Pre- gled tiska. 6 35 Domači n3r>evi 7.00 P^-o^^il^ 7.30 nasveti. 11,00 Radijski koledar. 11,15 Zvesti tovariši (ponovitev). 11,45 Veseli slovenski napevi. 12,00 Kmetijski nasveti. 12,30 Poročila. 13,00 ZeleU ste — po- slušajte! 14,30 Iz gledališč. 15,00 Poročila. 15,15 15 minut z Av- gustom Stankom. 15,30 Počez čez črni kontnient ^ponovitev). 16.30 Modni kotiček. 17,00 Po- ročilo. 18,30 Solistične sklad- be Schuberta, Brahmsa, Chopi- na in 'Debussyja. 22,00 Poročila. 23,00—24,00 Oddaja za tujino. Četrtek, 14. aprila: 5,00—6.30 Dobro jutro. 6,00— 6,10 Poročila. 6,30 Pregled ti- ska 6,35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 7,30 Gospodinjski nasveti. 11,15 Za mlade i>evce in godce. 12,00 Kmetijski na- sveti. 12.10 Slovenski ljudski plesi. 12,30 Poročila. 13,00 Želeli ste — poslušajte! 13,30 Opol- danski koncert. 14,40 Poje Zbor slovenske filhannonije. 15,00 Poročila. 15 30 Tečaj francoske- ga jezika. 16.20 Iz oper in bale- tov. 18,00 Zanimivosti iz znano- sti in tehnike. 18,10 »Pesem sko- zi stoletja«. 18.30 Iz kolektivov Za kolektive. 20.00 Glasbeni raz- gledi. 2015 »Četrtkov večer«. 22 00 Poročila. 23,00 Odaja za Hijino. B^TV „Partfi8n" v nedeljo, 27. marca t. L je bilo v telovadnici Mladike okrajno tekmovanje v ritmič- nih sestavah. Tekmovali so pio- nirji in pionirke od 10. do 14. leta ter deklice do 7. leta sta- rosti. Tekmovanja so se udele- žila telovadna društva Domava, Ormož, Markovci in Ptuj. Av- torji vaj so bdli vodniki sami in So nekatere vaje prav čedne in j lične ter zaslužijo vse prizna-' nje. Odlično oceno sta dobili društvi Ormož in Ptuj, in sicer Ormož za ritmične vaje ob »Bi- strem potoku«, ki jo je sesta- vila tov. Bedračeva, Ptuj pa s skupino pionirjev pod vo^tvom tov. Sarca Za skladno in lepo izvajanje. Vsa ostala društva pa so dobila oceno prav dobro. Iz- redno priznanje zasluži telo- vadno društvo Domava, Id je nastopilo s tremi vajami, pri katerih je potrebno podčrtati svojevrstnost in lepo zamisel avtorja tov. Ferda Vaupotiča. V nedeljo, 3. aprila so pionir- ke telovadnega društva Ptuj so- delovale na republiškem tekmo- vanju v ritmičnih sestavah v Ljubljani ter so z vajo »Miš«, katere avtor je tov. Zavadlalova, dosegle odlično oceno. Vsem društvom čestitamo k doseženim usT)ehom želeč. da svoje delo tudi v bodoče vztrajno nadalju- jejo. SAH V po\-ratnem brzopoteznem srečanju po ševeninskem nači- \ nu So člani Šahovskega društva' Ptuj »starejši« premagali »mla-1 iince« z rezultatom 45 in pol : | i5 in pol. V obeh srečanjih so i torej »starejši' z dvema točka- ma razlike zmagali t. j. 91 in 3ol : 89 in pol. Skupno so v nepopolnih šestih urah odigrali 181 partij. OBVESTILO Obveščamo vse Ptujčane, da bo v torek, 12. aprila 1955, ob 19. irri občnj zbor Olepševalnega in turističnega društva Ptuj v dvorani okrajnega komiteja ZK, Titov trg. Udeležite se občnega zbora polnoštevilno! ODBOR VROCICNE SLIKE Primarij bolnijšnice v Sydneyu je prišel nedavno do presenetlji- vih zaključkov. Pacienti ki so imeli nad svojimi posteljami, izobešene slike filmskih igra"k. so često tožili za nenadno višjo temperaturo. Ko je mesto teh dal izobesiti klasične slike, je kmalu ugotovil nasprotno, zdra- j vilno delovanje Iz zgodovine ptujskega okraja vlado Klemenč^č: (Nadaljevanje in koncc) CliROVHiCE Ko so |o naslednjega dne spu- j stili s strašne klopi, se je zgru- | dila, kakor bi hotela dušo Izpu- { stiti, toda v treh urah se je spet zavedla in bila tako sveža in zdrava, kakor bi nikoli ne bila na natezalnici. Trikrat je bila na natezalnici m uporabljena so bila vsa sred- stva, vendar noče nič izpovedati, tako pravi zapisnik; zato naj ne zaenkrat opusti nadaljnje izpra- ševanje. Tu pa se proces nepričakova- no konča, za kar je poskrbela sama Doroteja Bedo, ker je Z maja nenadoma umrla. Svojemu uradnemu poročilu vladi o njeni smrti pa je sodnik imel za potrebno dostaviti še naslednje opombe, s katerimi se je res ovekoveal in celi preiska- vi položil krono na glavo. V po- ročilu namreč pravi med dru- gim: Tisto noč, ko je ženska umr- la, je nastalo v ormoškem gradu pred prostorom, kjer je ležala, tako lajanje in tuljenje, kakor bi Se 2 do 300 psov grizlo in trgalo za kako kost Gospa gra- ščakinja je ukazala svojim lju- dem, naj naženejo pse, pa »e ni j so upali, ker jih je bilo groza, j Poizkusili so z blagoslovljeno vo- j do; to je pomagalo. Toda čez pol ure je nastal tak vihar, ka- I kor da bi hotelo grad vzdigniti v zrak. Z ozirom na ps«, pravi podpi- sani Sodnik, je ženska gotovo napravila s hudiči posebno po- godbo, da So jo branili, da ni povedala resnice. Pasje lajanje in grizenje pa da se ne da dru- ! gače razložiti, kakor da so »e ; hudiči prepirali, kateri je vet • pripomogel in bo zato pri pe- j klenskem poglavarju Luciferju j dobil večje plačilo. Prav tako razlaga sodnik nastali vihar kot velikansko veselje zlih duhov, da so vsled Bedovkine zakrk- njenosti zmagali in tako vodili sodnijo za nos Bedovkino tniplo je bilo po- tem 3. maja sežgano. Tako je končala zadnja središka čarovni* ca-mučcnica. I Število čarovniških procesov iz XVII, stoletja je izredno ve'iko Največ jih je znanih z ormoške, borlskc, mariborske, hrastovške in ljutomerske sodnije. Znana je čarovnica Ta j čar ca iz Salovcev pri Središču, kj so jo sežgak v Koračicah. Se danes vedo doma- čini v Salovcih za kraj. Imeno- van Grmača, kjer je zgorela. Šte- vilo žrtev po nekaterih drugih ' j h je bilo res veliko. Ta- ko je poročal leta 1685 Gaspar Jakonis, župn:k pri Sv Benedik- tu v Slov. goricah, da je bilo samo iz njegove župnije umorje- nih 50 čarovnic. Zadnje poročilo o smrtni obsodbi čarovnice p«» imamo še iz leta 1701. ko je bila obsojena neka Lenka K^anečnik od Sv. Tiojice v Hal9«db. LEPO BELO IN RAZKUŽENO PERILO Ako želite imeti lepo t>elo m tikrati razkuženo perilo, perite t natritimperboratom po slede- čem receptu: Nastrgajte pri ve- likem perilu pralno milo v raz- merju 1 dkg na Uter vode in zavrite. Ko je milnica Mvrela, i jo odstavite in dodajte na hter' tekočine 5 g. torej ^ dkg natri- ; umperborata. V to raztopino' namočite perilo, ki naj se na- maka 2H do 3. ure. Perila ni treba mencati ali krtačiti, tem-: več ga le rahlo prežmikamo, i-iato temeljito izplaknemo in a^besimo. Tega pralnega sred- stva ne uporabljamo p>ri volni, svili in takih oblačilih, ki niso zanesljivo pralno pobarvana. VEČSTRANSKA UPORABA KVASA V sočivju. zelenjavnih juhah in omakah je dobro pridati pred pripravo m^ce kvasa, ki je po- sebno dragocen z vitamini, s čimer močno dvignemo hranlji- vost kakor tudi prijetni okus. in dovajamo telesu življenjsko i važne vitamine. Kvas je dober, i če nam to potrdi naslednji po- ' izkus: v kozarec kropa vržemo košček kvasa; če plava na po- j vršju, je še uporaben. Učinek' kvasa povečamo, če ga pred uporabo raztopimo v toplem i mleku, kateremu smo dodali' žličko sladkorja. PRAVILNO SONČENJE Sončenje je v urah, ko pri- peka ni prehuda, vsekakor zdra- vo, svariti pa moramo pred pre- tiravanjem. Najboljši način son. čenja je posreden, to je med igro ali med sprehodom, ne pa leže na kopališču. Sončimo se le toliko, kolikor nam dobro de. Kdor ni navajen na soncu, mo- ra biti prve dni previden. Mo- dema higiena priporoča za prvi dan le dvakrat po 10 minut j sončenja v tekmovalnem obla- ! čilu: kratke hlače, majica. Na nv>rju se v psoletnih mesecih sončimo spočetka zjutraj m proti večeru; šele po sedmih dneh postopnega utrjevanja je koža odporna tudi proti moč- nemu soncu. Športniki, ki telt- I mujejo in morajo biti sposobni 1 za vrhunske storitve, store naj- ; bolje, če so glede sončenja zelo ! zmerni; zanje velja: rajši pre- : malo sOTičenja kakor preveč! NIZKO OCENJENA Pred kratkim se je okrožno sodišče v Stuttgarhi bavilo z »vrednostjo« neke ženske ter odločilo: »Ce je žena pridna in če dela poleg gospodinjstva še v vrtnariji ali kmetijstvu, j« mesečno .vredna' 1200 nemškili mark.« nehvaleZnost je plačilo tega sveta v Marseilleu je neki hrabri gasilec rešil 55-letno gospodič- no Betty Loutrell iz goreče hiše. Pozneje ga je obtožila, da 1o je j med plezanjem po lestvah j navzdol premočno držal okrog • ' pasu Dne marca 1955 sa je tov. Dominik Skok iz Rogoznice s sekiro močno poškodoval levico. Franca Hergula iz Sardin^a pri Veliki Nedelji je 1. aprila 1955 podrl hlod ter mu zlomil desno nogo. Elizabeta Zupanič si je poško- dovala nogo na tkalskem stro- ju v Tekstilni tovarni v Ptuju.! Julko Sterar iz Vinterovc je na|>adel v vinogradu Stanko Caf in jo udaoil s kolom po glavi. Franc Zaje iz Orešja je padel s hleva. Poškodoval si je hrbte- nico. Ivan Cimerman iz Obreža se je vseka! v levo roko. Matevž Cemejšek iz Draženc je trčil na kolesu z nekim ko- lesarjem ter si poškodoval gla- vo. Avgustu Muršecu iz Razkriž- ja je hlod poškodoval nogo. Franca Horvata iz Ključa- revc je oče nehote udaril po ^avi s sekiro. Vsi se zdravijo v ptujski bol- nišnici. Zahvala Iz globoke hvaležnosti za vso zdravniško pomoč, ki sem je bila deležna ob t^ki bolezni na ; internem oddelku v ptuj^ bol- | nišnid, se tem potom prav pri-; srčno zahvaljujem zdravnikom tov. dr. Piskemiku, dr. Pavliče- vi in dr. Mrgoletu, ki so mi pri- pomogli do ponovne ozdravitve. Vso hvaležnost d:)lgujem tudi strežnemu oseb j j iste bolnišni- ce, ki je imelo zame vse ra- zumevanje in mi je bilo tudi vedno pripravljeno pomagati Ptuj, 5. aprila 1955. Hvaležna Berta Ceh iz Ptuja HISO Z VRTOM in gospodar- skim poslopjem v Lovrenc« prodam. Naslov v upravi lista. SOBNO KREDENCO prodam za 5.000 din. Naslov v upravi lista. PRODAM MANJŠO mSO s gospodarskim poslopjem v Skorbi. Hazimali Jurij, Skor- ba 24 p. Hajdina. MANJŠO NJIVO blizu Ptuja prodam. Naslov v upravi. STAVBENO PARCELO prodam pri hajdkiski postaji. Vprašati pri Bratušku Antonu, Dra- ženci p. Hajdina. HiSO s privatno pekarno in gospodarskim poslopjem (pri- pravno tudi za drugo obrt), vrt in nekaj posestva pro- dam. Marine Andrej. Rogatec. 56-LETNI MIREN SAMEC išč« sobo s kuhinjo aU vsaj prazno ali opremljeno sobo. Naslov v upravi. ZAHVALA Ob težki izgubi naše zlate mame, stare mame MARIJE TOPLAK bivše trgovke iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, kakor tudi za številne vence, tolažilne besede, ter spremstvo na njihovi zadnji poti. Derbentind, 4. aprila 1955. Žalujoči sin Lojze z družino, sestri ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega dragega očeta in soproga JOSIPA FURLANA iz Ptuja. Posebno se zahvalju- jemo organizacijam in dru- štvom: mestnemu odboru ZB NOV, Ptuj, mestnemu odboru SZDL Ptuj, uslužbencem OLO in uprave za dohodke, društvu slepih, društvu upokojencev ter vsem znancem in sorodnikom za položene venoe in poslovilne besede. Ptuj, 31. marca 1955. Žalujoči: ^roga Frančiška, hčerki Pavla in Dana s soprogi, sinovi Dušan. Branko, Stojan in Jože