Itovllka strnu# 20 ¥. 96, invilita. Maribof} dne 2» decembra 1918. Letnik X» $tero£aiita listu; —• teto , , K. i 2'-- • » * *- 3-_ » * « . , „ 1-20 •Itasi Avslrlfcj —- -%$o lafo . . . „15*- 1# ^tnariev. — Ins orati ali oznstfte se računajo po 19 od Čredne petitvrstet večkratnih — popuši «Straža** izhaja deijek in petek Rokopisi se ne iatltvo In «pravni*two • Maribor itsa tsiS®a. 8. — telefon at. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. | *8a™ uredništvom se more g< dan od It.—IS. ure do: Ju goslovani zasedli Radgono in Cmurek. Jugoslovanski škofje za slovansko bogoslužje, — Boj za Velikovec. —■ Nemška nesramnost v Celovcu. — Nem§ko-socialdemokratièni štrajk na pcšti in železnici v Mariboru ponesrečen. — Jugoslovanski poštarji in železniški uradniki in delavci zvesto opravljajo službo in vzdržujejo reden promet. - Jagèsloyanaikl ik#£j# z& slovansko bogoslužje, Sestanek jugoslovanskih škofov v Zagreba. rebški nadškof je poklical na sestanek vse inske škofe, da zavzamejo naiklao stališče h vprašanjih, ki se sedaj javno prerešeta vajo Prišli so dne 27, nov. v Zagreb škofje ljubljanski, banjalttški, senjski, križevski in splitski; pomožni škofje S&rič, Premu* ia’ Lang; dragi škofje s o poslali svoje zastopnike, L Soglasno so sprejeli sledečih 5 resolucij, na menjenih NV in vsej javnosti: 1. Zbrani jugoslovanski katoliški episkopat radostno pozdravlja zedinjenje vseh Slovencev, Hrvatov v eno neodvisno državo; priznava N V kot vrhovno provizorno oblast in priznal bo isti tako tisto definitivno oblast, ki jo bo ostvarila volja naroda, po kcnsituanti. 2. Jugoslovanski katoliški episkopat si bode prizadeval, da, se z vsemi verskim sredstvi opo-stavi po dolgotrajni vojni omajana krščanske mo rala; posebno si hoče prizadevati, da bo katoliča nom svet na pravičnosti in krščanski ljubezni zasnovani socialni red, svet krščanski zakon in ne-dpfökljiva zasebna last. S, Jugoslovanski katoliški episkopat se trdno nàdeja, da bo jugoslovanska država priznala pravice katoliške Cerkve in vse dolične točke uredila dogovorno s sv. stolico, i. Jugoslovanski episkopat uvideva, kako j opravičeno je, da pride revnejši de! kmetskega f stanu do primerne zemljiške posesti ia da je v to svriso potrebna agrarna reforma veleposestev; zato je s svoje sirani pripravljen izposlovati do voljenje sv. stolice, da se proti pravični odškodnini odstopijo od cerkvenih velikih posestev v to svrho potrebna zemljišče. 5. Jugoslovanski episkopat želi in hoče, da živi v krščanski ljubezni in najboljšem razmerju z vsako v 'Jugoslaviji priznano veroizpovedjo, a seveda v prvi vrsti s pravoslavno hierarhijo ia pravoslavnim ljudstvom. H Poslali so izjavo odanosti, pokorščne in spoštovanja papežu Benediktu XV s prošnjo za blagoslov mladi Jugoslaviji. Pooblastili so nadškofa, naj čim prej v imenu vseh violi na sv. Očeta prošnjo za doro litev liturgije v slovenskem jezika, in sicer sv. maše v staroslovenskem, diugh obredov pa v živem narodnem jeziku. Sklenili so, mj se nadškof v njihovem imenu pri mirovnem kongresu zavzame za zavod sv. Hieronima v Rimu, ako bi mu pretila kaka nevarnost. Izrazili so priznanje senioratu za odločno in uspešno delo, ki tudi v teh razburjenih časih ni prenehalo, želeč naj tudi v prihodnje v zvezi s škofi delo nadaljuje. Poslali bodo skupen pastirski list vsem katoličanom naše Jugoslavije. Razen teh vprašanj so se pečali z nekaterimi bolj neznatnimi m 'končali posvetovanja v petek z zshv&ino molitvijo pred Najsvetejšim, Radgona in Cmurek jugoslovanske. Včeraj dne i dee, popoldne so jugoslovanske čele zasedle mesto Radgono in trg Cmurek. Rid gončani so se mirno udali, v Cmareku je pa prišlo đo male praske. Pomesreeem merniki la social-' demokratičen političen str m j k« V petek, dne 29. nov. opoldne so nemški in socialdemokratični železničarji kar naenkrat ustavili delo. Eoako tudi nemški poštni ia brzojavni u redniki. Zakaj? Hudovali so se, ker so Slovenci vzeli Nemcem vodstvo sodnije in pošte iz rok. V kurilnici ia delavnici na koroškem kolodvoru, na Tezni in na glavnem kolodvoru so nemški in socialdemokratični hujskači točno ob 12. uri s surovo silo prisilili železničarje, da prenehajo z delom. Kmalu nato ja prišio odposlanstvo nemškonscio-nalnih in soeialdemokraričnih železničarjev in poštnih uradnikov k poveljniku jugoslovanske armade na Sp. Štajerskem, generalu Maistru. General je takoj izjavil, da ne prizna njihovih zahtev ter se z njimi ne mara pogajati. Tako so morali iti z dolgim nosom. Telefonirali so takoj v Celje, Gradec, Zidanrnost in Pragarsko, naj se jim tamošnji uradniki in uslužbenci pridružijo. Od 12. ure o-poldae v petek, do sobote zjutraj ob 8. uri res ni vozil noben vlak Popoldne so v Narodnem domu zborovali jugoslovanski železničarji — bilo j>h je okoli 200 —-ki so sprejeli resolucijo, katera zahteva takojšnjo odstranjenje nemških, cemčurskih in socialdemo-kraških hujskačev iz želežniškfRaiužbe... On enem so sklenili, da protest rajo štrajku nemških železničar skopaj danes zopet službo. Naši železničarji so poslali posebno d sivo h generalu Maistru in so ji vfševali vsak svojo službo tako,5 stili dva nemška železničarja. Ö1 Ijena pomoč iz Ljubljane, V soboto dopoldne so' nski železničarji začeli zopet voziti in je upati, da to promet zopet v redu Tudi pošta je dobila pomoč z dežele in Ljubljane. Če sodimo po sedanjem položaja, se je štrajk nahujskanih železničarjev in poštarjev — ponesrečil. Iz nastopa nemško-soci aldemokratičnih železničarjev in poštarjev je razvidno, da so se popolnoma udinjali nemškim naeionalcem. Vse to govori zopet jasno, da so soci al dem okraski voditelji plačani od nemškonacioaalnih velikašev. Ljudstvo, tudi velika večina Nemcev, ostro obsoja izdajalski nastop nemške socialne demokracije v Mariboru. LISTEK. 28« november 1918 dan zahval® in molitve. TPii To[»ški sahrani službi btžji govoril v baasil ki Str. Marije v Maribora Jati. Ef. Kociper, giinn. prof. ia rojaiki kurat »Iz velikih neu me sti po Begu oteli, mu močno dajemo hvalo« ; te svetopisemske besede, ki so zapisane v H. Mak. j, 11,, nam kipijo dares iz hva ležnega ia veselega srca. Končan je vesoljoi potop. Dež ne lije več z neba, voda npada; Noetova ladja obstoji na neki gori v Armeniji; zemlja se suši. Ko Noe izpusti vdrugič goloba, se ta vrne zvečer z zeleno oljiklno vejico v kJjünu. Noe gre iz ladje, postavi Gospodu oltar in daruje Bogu žgavno daritev v zahvalo za čudežno rešitev. Mavrica se prikaže sa nebo in Bog blagoslovi Noeta ia njegove sinove. To je bila velika sprava, zlati mir, sklenjen med Bogom in človeštvom po veliki nesreči, ki je zadela človeštvo v dobi prvsh očakov. V Gospodu zbrani! Vojaki! Slovenci in Slo venke! Svobodni državljani samostojne Jugoslavije! Tako smo se tudi im zbrali danes v tem prelepem svetišču, v baziliki Sv. Marije Ave Maria! — Tukaj stojimo pred oltarjem vsedobrega Boga, Gospoda gospodov, z vzvišenim namenom, da mu izrazimo dostojno, srčno, toplo, globoko zahvalo, ker po njegovem brezmejnem usmiljenju je končan novodobni vesoljni potop krvi, nad 51 mescev trajajoča svetovna vojska, neoporečno najgrozovitejša in najbolj krvava med vsemi, kar jih pozna povest cica. Zadnje dni julija leta 1914 je nastopila za nas in sploh za vse človeštvo neizrekljivo žalostna doba, doba muk in trpljenja, doba nepopisne bede in stradanja, doba velikega umiranja, pravi prav cali vesoljni potop krvi. Kaj smo v tej dobi pre trpeli mi Slovenci, vojaki, molje in mladeniči, ki smo bili na bojišču, tedne, mesece, leta v sovraž nem ognju, in kaj ste prestali vi ostali, bratje in sestre, doma v zaledju, tega povedali ne more ne moj ne noben drug jezik. Bila j® to doba narodnega mučeoištva Doba je bila, ki o njej govori pesnik Sim Gregorčič, ko pravi svojemu narodu: »Če drugi imajo svetnike, Ti si pa narod'svetnik. Pregala] n, zatiran od vekov, Največji svetnik-mučenik. « Tej dolgi dobi prebridkega trpljenja poklonimo vročo solzo v spomin. Mračni in temni dnevi žr tav, skrbi in težav krvavečih ran in nasilne smrti so minili! Te Delfin laudatasi Tebe, Bog, mi hvalimo! Mnogi so obupavali v tej izredni poskušnji, da, celo zaničljivo, bogokletno govorili o Boga, našem vsevednem, neskončnem, pravičnem in zvestem Očeta, češ, da se ne briga za na«, svoje stvari, da noče pomagati svojim trpečim otrokom. A danes že spoznavamo in priznavamo, da je previdnost božja imela velike namene z nami. Kakor se zlato čisti v ognju, tako je Bag čistit ia pripravljal v dolgi, krvavi vojski nas na novo, veliko dobo, nas s tem storil sposobne za delo. katero nam je hotel poveriti, ko se preobrazi obličje zemlje. Velikemu petka sledi velika noč trpljenju in smrti vstajenje in poveličanje! Nepobitna resnica je, izpričana po zgodovinskih svetovnih dogodkih zadujih tednov, da je v tej strašni dobi Goipod bil z nami ia je budo, nam prizadeto, obrnil v dobro. O tem ni dvoma! Nam veljajo besede, ki jih beremo v 125 psalmu: »Kateri sejejo s solzami, bi do želi s veseljem. Gredo in jokajo, ko trosijo svoje seme, pridejo pa z radostjo in prinesejo svoje suope.« »Gospod je z nam storil velike reži.« vsklik-nemo danes s psalmistom. O čemur prejšnja leta in tudi tekom vojriuj nismo upali niti sanjati mti misliti, to je danes uresničeno rod našimi očmi, je zgodovinsko dejstvo, to je: ustanovljena je naša mlada država, samostojna Jugoslavija, ujedinjeno je jugoslovansko pleme. Izpolnjena je vroča želja vseh iskrenih rodoljubov.; Ves V soboto zvečer se je vršil v Staden cih v gostilni Vlahovič zelo dobro obiskan shod železničarjev in železniškh delavcev, posebno onih iz delavnic južne železnice. Predsedoval je g. Veras, govorili so pa gg. Voglar, Rajh, Medvešček in dr. Naši delavci so odločno povdarjali, da so pripravljeni, da gredo delat. Vzroka štrajka ne ve nihče. Rekli so samo, da se jih hoče militarlzirati Ko so delavci doznali, da to ni res, so bili silno ogorčeni na voditelje organizacije. Zanimivo je tudi, da se delavcem obljobaje, da jim bo mariborska mestna občina plačala za ves čas, ki bodo štraj kali! Ob desetih predpoldne včeraj so imeli naši želežničarji v čitalnični dvorani posvetovanje, na katerem so sklenili, da pošljejo k »Narodnemu svetu« iz petih članov obstoječo deputacijo, ki bo zahtevala, da oni, ki štrajkajo, ne srnejo dobiti živil iz železničarskega skladišča. G. glavar Lajnšic je sporazamno z Narodnim svetom odredil, da bodo dobivali oni železničarji, ki ne delajo, le civilno kvoto. Popoldne ob treh se je vršil v čitalnični dvorani številno obiskan shod naših železničarjev, ki so odločno zahtevali, da se začne takoj delat«. Delavci iz delavnice so izjavili: Dajte nam samo vodstvo, pa bomo delali. Sklenili so konečno, da se začne normalno delo v delavnicah jutri, v torek. Vlaki vozijo danes že redno po vseh progah do Spielfelda. Tadi vlaki proti Ljutomera vozijo redno. Narodni svet je izdal na vse železničarje poziv, naj se prijavi vsak pri svojem oddelku na delo oziroma službo. Kdor se ne bo oglasil, naj pripiše posledice samemu sebi. Slava našim vrrlkm vojakom* Da postaja Slov. Štajer res slovenski, za to gre hvala iu zahvala našim vrlim vojakom. Prestali so v 4 letni vojski grozno trpljenje.. Kljub temu pa jih je gnala ljubezen do slovenske domovine zopet v vojašnico, da gradijo zdaj novo državo, da trebijo nemškutarijo iz naših krajev in napravijo lepo slovensko domovino. Junaki, zdaj ne trpite zastonj,'ampak delate za lepšo bodočnost Maribor - šolsko poslovenjen. »orska gimnazija — cela Spdnjega novembra 1918 so bili v mariborski gimnaziji zadnjikrat Slovenci in Nemci na skupnih šolskih klopeh, Dne 1. decembra vzamejo tudi nemški profesorji od slovenskih slovo. Dne 2. decembra je prosto, da se prenaredi nstroj gimnazije. Dne 8. decembra se začne pouk od 1. do 8. razreda v slovenskem jezika. Ravnatelj ostane g. dr. Tominšek. Verouk na celi slovenski gimnaziji poučuje g. prof. Jan» Kociper. Nemški gimnazijci se preselijo v po slopje nemške realke, kjer bo njim upravni ravnatelj realčni ravnatelj R, B itner, šolski rav- f natelj pa prof. Kn&pp. Verouk poučuje dosedanji prof. dr. Medved. b) Slov. realka v Mariboru. Za prvi razred slov. realke se je dozdaj oglasilo 30 učen cev. Zato se ctvori ta razred v slovenskem gim nazijskem poslopju pod ravnateljstvom gimnazijskega ravnatelja dr. Tominšeka. Novi učenci se še sprejmejo. c) Slovensko učiteljšče v Maribora. Dosedanje moško učiteljišče se spremeni v popolno slovensko v vseh 4 letnikih. Nemški uči teljiščniki se izselijo na nemško žensko učiteljišče, kjer bodo imeli paralelke, Ker g. prof. Vreže ne more poučevati na obeh zavodih verouka, je za nemško učiteljišče potreben nov veroučiteij. -vesti iz Korotana, Zgornji in Spodnji Rož so zasedli naši vojaki. Vse je v najlepšem redu. V Borovljah, kjer je imela do zadnjega časa nemčurska strahovlada vso moč v rokah, vihrajo raz cerkvenega stolpa, občinsko-uradnega poslopja in orožniške postaje mogočne jugoslovanske trobojnice v veselo znamenje, da je tudi v Rožu zasijalo solnce zlate s/obode in da je nemškutarjem za vedno odklenkalo. Nemški napisi kar črez noč zginevajo iz raznih javnih in zasebnih poslopij. Tudi v Medborovnici in sosednjih vaseh so začeli ubirati nemškutarji drogo struno. Čitalnica v Glinjah, katere ustanovitelja sta bila blagopokojna rodoljuba gg. Zablačan Lovro in Goričnik Valentin, je oživela k novemu delovanja. V soboto, dne 20. novembra 1918 se je po zaslugah vrlega g. tovarnarja J. Pošingarja in neumornega narodnega delavca J. Ravnika vršil občni zbor, ki je nad vse pričakovanje krasno uspel. Pristopilo je nenavadno lepo število članov k naši »Čitalnici«. Dne 7. decembra 1918 priredi »Čitalnica« v veliki dvorani pri »Cingelcu« na Trati pri Borovljah zabaven večer na čast srbskim in slovenskim častnikom tamošnje vojaške posadke. Domače prebivalstvo bo gotovo vse storilo, da na primeren način izkaže hvaležnost svojim rešiteljem in osvoboditeljem. Pa tudi zunanji gostje naj z obilnim obiskom dokažejo, da stojijo do zadnje kaplje krvi v eni složni vrsti z obmejnimi brati na Koroškem, Mariborčani! Pošljite i Vi omenjenega dne v Korotan svoje odposlance! Razglas« Nasproti deputaciji zaupnikov premogovnih delavcev iz območia SHS dne 26. nov. 1918 je zavzelo poverjeništvo za javna dela dobrohotno stališče, ki ga jo preciziralo v sledečih točkah: I, Glede ureditve osemurnega dela se že vrše prinrave v uradih premogovnih lastnikov* Pričakuje se rešitev do konca t. 1. II Glede minimalnih plač zastopa Nar» vlada načelo, da mora dobiti vsaj tako veliko plačo, da pri normalnem delu zasluži neki gotovi najmanjši zaslužek. Glede tega najmanjšega zaslužka se upeljejo ta- koj pogajanja z lastniki, Z ozirom na pričakovano s* korajšnjo ureditev nove valute se bodo določili le- ti najmanjši zaslužki z nastopom nove valute» III. Plače rokodelcem, strojnikom in tem ena» kih' strok naj se v naprej tabelarično določijo in naj te plače rastejo po službenih letih, IV. Za rudarje, za druge delavce in delavke izven rokodelcev se naj upelje plačilni pravilnik po razredih tako, da raste plača po službenih letih v eotovih večletnin rokih. V. Vprašanje nastavitve delavskih nadzornikov hoče NV proučiti. VI. Glede zahtevpo osebnih spremembah v podjetju), ki so privatna last, se zamore NV le pogajati z lastniki, samovoljno odrejati takih sprememb nima pravice in tudi ne more nositi odgovornosti za motenje v obratih, ki bi v nekaterih slučajih lahko tudi ogrožalo življenje stotero delavcev. V nekaterih slučajih so se na posredovanje NV že izvršile osebne s- :v premembe. V naprej pa NV odklanja persekucije kri-f vie pod prejšnjim sistemom, ker bi ne prišli nikoli do miru in nemotenega obratovanja, če bi hoteli se-: daj kaznovati in popraviti vse krivice, ki so se do -godile pod prejšnjim sistemom. VII. Detajlna izvedoa gornjega stališča in detajlna pogajanja se uvedejo takoj na podlagi od delavstva pismeno predloženih resolucij. Li ubij an a, dne 27. novembra 1918, 'Poverjenik za javna dela in obrt: Ing, V, Remec» 1, r» Demarkacijska črta» '.*S Med generalom Maistrom iu nemškim polkovnikom kot pooblaščencem nemškega Wohlfahrt»-aosschussa v Gradcu so se vršila pogajanja glede demarkacijske črte med Jugoslavijo in Nemško Av» strijo na štajerskem in Koroškem. Dogovorjena je bila sledeča črta: Radgona, Gornja Purkla, Bramisce, Št. Vid na Voglu. Ernovt, Zagože, Ivnica na Štajerskem; Št. Pavel, Grebinj, Slov. Šmihel, Feldkirchen. Beljak, Šmohor t ir odtod naravnost južno proti italijanski meji na Koroškem. Na štajerskem se umaknejo Nemci do Wüdona in ostane torej nevtralno ozemlje z Wagno, Lebringem in Štrasom. Južno od te črto nimajo Nemci več pravice dore-kvizicij. * ■■ Pollitene west! j Anarhija v Celoten. Divjanje nemške drhali. V Celovcu je zbesnela nemška drhal silno divjala proti Slovencem. Grozila je, da obesi poverjenika narodne vlade SHS. Smodeja in nekega orožniškega stražmojstra. Odstranili so bili vse slovenske napise. Poverjenik Smodej je vsled teh dogodkov zapustil Celovec, Jugoslovanske čete zasedle Velikovec. Danes 80. nov. ob x/$. uri predpoldne so Jugoslovan ske čete zasedle koroško mesto Velikovec. Nemci bežijo. Ko je bil Velikovec že zaseden od slovenskih vojakov, je prišel nemški poveljnik Hilgert z nemškimi vojaki in je zahteval, da mo- slovanski rod, ki je bil stoletja tlačan, je se-daj prost, na svoji zemlji svoj gospod, doči iaì Je sovražna oholost in nadutost poražena in potlačena, kakor upamo, za vselej na tia. Uresničeno je danes, kar je že pred leti v preroškem duhu naroda napovedal naš goriški slavček: »Ne bo nas več tujčin teptal, Ne tlačil nas krvavo; Naš rod bo tu gospodoval, Naš jezik, naše pravo!« Slovenci, Slovenke! skažlmo se vredne te velike milosti, ki nam jo je izkazal troedini Bog! Gospod nam je dal lastno državo! Bojmo se torej Gospoda in služimo mu s popolnim in resničnim srcem! Sleherni mož izmed nas naj govori danes s starozakonskim Jozuvetons: »Jaz pa in moja hiša bomo služili Gospoda« Slovenci! Bodimo narod poštenjakov! Skrbimo, da bo, kolikor je v naših močeh, naša država Jugoslavija Bogu všeč, všeč v vsakem oziru, da bo biser med državami na svetu, ki se bo Bog, naš večni Vladar, z veseljem oziral nanj! Skrbimo, da bomo iskreni rodoljubi, bratje med seboj, edini v ljubezni, zvesti in pokorni svoji gosposki in za vse dobre vneti in navdušeni državljani, ki jim je verska in narodna dolžnost nad vse! Vsak na svojem mesiji! Kadar nas kliče dolžnost, nas kliče Bog! Zavest dolžnosti naj živo klije v naših prsih, naj osrčuje naša srca in rodi stoteren sad! Bratje in sestre! Molimo pa tadi za svoje gosposke, ki ima težko dolžnost, braniti nae v pravi veri, ravnati z nami, kakor veleva pravo in pravica, in sploh pospeševati našo srečo, da moremo mirno in zadovoljno živeti v svoji državi! Vojaki! Vam velja danes posebna zahvala! Prostoveljno ste se odzvali oklicu in vršite svojo siožbo in vzorno skrbile za red in mir v teh še nemirnih časih. Požrtvovalno in resno opravljajte svojo službo i v bodoče, vsak na svojem mestu, za domovino, dokler vas ista potrebuje! Narod vam bo zato hvaležen! 28. november je dan zahvale in molitve za ves svet, tudi za nas! Zato izrazimo Bog« zdaj svojo zahvalo in ga molimo! »Večni, svati, troedini Bog, Oče, Sin in sv, Duh, neskončni Stvarnik in Viadar, ki vodiš in vladaš ves svet, ki nizke povišuješ in visoke ponižuješ, Tebi se približamo v prahu svoje nevrednosti, ozri se milostno na nas, svoje otroke! Vemo, da Ti je zahvala všeč, in da ljubiš hvaležno dalo, zato se Ti iskreno in toplo zahvaljujemo, da si nam odvzel dolgotrajno, hudo poskušajo in nas rešil tujih okov ter nam podelil svobodo in samostojnosti Te Deana laudamus! Tebe, Bog, mi hvalimo! Hvaležnosti in veselja so danes prešinjena naša area. Blagoslovi nas, vsedobri Oče, da ta naša sveta čustva ne izginejo naglo, kakor zgori slama, da niso le trenutna, ampak naj bodo v našem zasebnem in narodnem življenju spomenik, trd ko jeklo in trajen ko skala! Blagoslovi nas, vsedobri Oče, in dry nam duha edinosti in ljubezni, da vsi spoznajo, da smo Tvoji učenci! Blagoslovi nas vsedobri Oče, da bomo trdni v veri, zvesti v izpolnjevanja svojih dolžnosti in požrtvovalni v trpljenju! Gospod Bog! Tvoji smo, Tvoji hočemo biti! Tl bodi kralj naših src, blagoslovi in ohrani nam mladino in naše vzore, čuvaj ntše domove, daj rodovitnost naši rodni ženili i ! Zvesti Ti hočemo biti, od roda do roda naj gre izročilo, da si Ti naš Bog, Ti naš Gospod, zdaj, vselej i» vekomaj Amen * Svoj dom imamo in v tem domu smo mi gospodarji! To je naše vstajenje, naša velika sreča, naš ponos! Ali so še kje mlačaeži, ki jih je treba navduševati s pesnikovimi besedami: »Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!«? Za mračnimi in temnimi dnevi so prisijali solnčni dnevi zmagoslavja, mira in sreče, ki nas oživljajo in bodrijo k novemu delu. Te Deum laudamus! Tebe, Bog, mi hvalimo! ? dosego tega pretehtnega, nas osrečujočega namena si je božja previdnost izbrala posebne može, se poslužila posebnih sredstev. Ko je v starem svetu, v Evropi, vladala največja zmeda pojmov prava in pravice, ko so se godile nezaslišane krivice in srce pretresajoči zločini, ki so vpili v nebo za maščevanje, ko smo mi, ubogi Slovenci, le pritajeno dihali in se morali čutiti srečne, da se smemo gibati v zraka, da še sploh smemo živeti pod zlatim solncem — vsaka droga, narod« prirojena in potrebna prostost nam je bila pristrižena m o 1*™! dražbi »radaltle d* Ueu «nest* pri .8t. Ifa-jeti dne 5. deoembra 9 un dopolnoe railčae prumfluine, kakor h èna in gospodar#*» opti' va obleka. posada (kuhinjska m všns&a iti) IskllcaO C*041 “c*oei solai odposlanec na podlagi dae 17, in l--’. «ep.tentbia 1918 opravljeni cen H ?o Cenilni zapisnik se lahko vpogleda pri, podpisanih sod s* ji v uradnih urah. ZdraSstö; iji imajo aùraàbase stessi takoj I£, is ..ifj otgoririiOit pievzet!, Bpsrasumno « dedičem lahka odpo^l&n « c odredi ääj dva ? „,'a „ Olirai sa sodoija Pisi odi I, due 15 nor. 1918 806 frostavoljua sodna prodaja nepremičnin. V zapuščinski eadeù lupcika ! Antona’Vran ee vrli na preilog ; gla’- nega dedič» v p mdeSjek dne ! Š. decembra 1918 eb pol 10. uri j dopoldne v župnišču pri Sv. An-! tonu piostoroijua dražb» premič sia po«®b»o sodov, poljskega _u* rodja, vosov, ko Uje itd. Kopnini jo takoj pri »«.kupa položiti v gotoviai, če n* se predaja nadaljnje, ««f?5 ...obvestilo! ‘ f. bacim objave poverjeniélv» SHS aa ifg. in iudastrijo s da« 12. nov si potreba s» nakup blaga isi éerila* nsbenih iztemi® ved tar si lahka vsakdo sopet nsbari raznega oh ačila kol kor hoče v veletrgovini S Stermecki Celje, katera itaa že veliko ia popolnoma sortiraso »lego. 81? fl -- -TO f lama oiirom» zame* njam deloma ss jabotčnk ali jabolka, par stotov rtsnkaljafi ali lors-a.a. fenseo Kasmiea. 825 Posestvo s 8 ercli ssemlje v Spshlji pri Ptuja s bilo, hlevom ia r.dono šuškom «o takoj proda. Naslov a trav* lista. 8:4 realka v Maribora išče podčastnike, kateri »o Se v vojačkih pisarnah d®-j.-.H, ;>» tudi rvsHč«« rokodolčo kaker: brivta, lidsrjs, _ krojača itd, in raz «o Wiso osobje. Interesenti nsj se osebna prijavijo psi povelj riišivu goisCidvrsEegs odseka v realki. Okrajni zdravnik m občine Laški trg, Sv. Krištof, Marijogradee, St, Lenart in Št. Rupert se sprejme. Dordanji letni dohodki od občin 1300 K,.okrajna bolniška blagajna 1600 kron. Zdravila se plačujejo pri brezplačnem tečenju u-bogih bolnikov Zasebna praksa obširna. Prošnje do 1. decern, na krajevni odbor Nai" dnega sveta v Laškem trgu 296 Občinski ridar za Lf-škš trg se ;Me proti mesečni p ači 100 X, prostem stanovanja, li.0 K letno za obloko. Prošnje vložiti je do 15. dec. 1918 na krajevni odbor Narodnega sveta v Laškem trgu. 297 DIlsgfeBtf iz vi šj ega tj €t S& gimnazijskega razreda se išče, da poučuje v slovenščin v pisarni. Vpraša se v Mariboru. ReiBerstraße 1, poslopje na dvorišču. 819 Inozemski) posoda iz pločevinasto emajle prodaja trgovina, bratov Reitter v Slqyenjgradcu. 316 KOLO za moške, iz mirovne dobe, dobro ohranjeno se proda. Vpraša sa na n pravo pod Kolo št 297.“ Podpisani javijamo tužnim srcem v svo jem in v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je gospa ? AnaOrnii roj. Wenger posestnica V Jarenioi, v poodeijek, dne 25. novembra 1918 po krat ki mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti v 60. letu svoje ste resti mirno v Gospodu Pogreb preblage pokojnice, se vrši dne 2i. nov. ob 9. uri predpoldne na župnijsko pokopališče. Sv. maša zadušnica bo med pogrebom. Jareni a, 25, nev. 1918. 311 Rodbine Wenger Hummer, Ornik. 6 ženslih pisarniških moči rabi .Kserraa bolnica I. Prodike m «j Javijo s spriésvali do sreda 4. dsesesa. ob 10 uri pri vojai kem obaejnem po rei j st va soba 5. v Maribora. (Okraj. gU«aMtro). Sprejmejo «e tak® prodike, ki »a dobro zmožae alovoaskega jedk» v govoru io pisavi, 8«9 Kmetje pozor! Hla&cdn»,, pdstoo mofno blaga sr.a m.sàke ia otročje obleke is üionsko žeaska biago se »o selo saižauih cenah zopet rtzpožilj». Vpraša ee ? Mariboru, Bismarko-v» nlies it, pritličje, vrat» St 8 Martin Stašler, trg. po»redovalui-_________ 880 Jo's. Martine Maribor* o/ßr8li prodajalna gaSasitertJsk^fla blaga in Igraé na drobno in debelo, 8^8 Podpisani invalid I » aespažeuo telesuo hibo lifie IBluSb® kot orgsuiat ia cerkovnik. Jakob Zägar, ©Umje, p. Podče-I tftek. 828 j Rap siali! stavaila. IZidrs,vstveni okrožni odbar za ob .. čine Bočna, Oornjigrad, Novaitif ta, razpisuje službo ckrožuegs ; slravnik» s sedežem v Sr.rnjem-f g.-sdu in temeljno letno pl*3o I s 61:0 K Befpbsati at to službu j naj eioSijo poetata» opremljene I prošnja do 15. decembra 1918. I Gornjigrsd da« 31. nov. 1918. Z» sdrevstveai okrožni odbor fir rsiigrad: Denksr 1. f- načel-a k. ^S05 Važac* za vinogradnike I Žveplo prvovrstne kakovo sti se odda za živila v Mariboru, Bismajkova ulica 5, priti, desno. 277 se proda z vrtom. Kje, pove uprava Streže. 298 lid kovJb kovskim izp tom vzame v najem ali kupi kovačnico v prometnem kraju. Naslov : Gabriel Wutti, Ločilo, p. Rikarjavas pri Beljaku, Koroško. 303 Sprejmejo se 3 konjski hlapci trezni in pošteni, dobra plača in hvana s stanovanjem v hiši. Nastop takoj pri Franc Kar-lovšeku, pos. in trg. na Sv el pri Celju. 301 "V zameno se da m a; resko sukajo par trpežnih ósrljer za 12 Kg Speha. Nislerr v upravi. Sii ../ktosolv Iran konservatorifct kapelnik J. Pešta deli pouk na goslih in gksovirju. Naslov: Maribor, Wieiandg. 14. IT^AlfiAA 'a N-l peä g® takoj »prejmeta v trgovi a« » steklom ia galaaterijskim blagom Iva» Kovač č v Badgoai. 299 Cerkveni pozlitar - Alojzij tetti se je vrnil zopet iz vojaške službe ter prevzema zopet raznovrstna, v svojo stroko spadajopa dela in presi č duhovščino za naročila. Mar ribor. Schmidersrjeva ulica štev. 3. 287 Mm mmmt« ulje ali Špeh dam par novih močnih moških čevljev št. 43 ali obleko za 14 1. fanta s kratkimi hlačami ali črno pe erino. Dalje za 2 kg masti srebrno moško nro z verižico. Maribor, Grajska ul. 24. (Pavlič.) 276 Kolar n ca T bitnici mesta »11 a» deželi so ;ggs v najsm dobroiđeča kolsrai-ca, ponudbe na Karri Auto a, Hsče pri Maribora. S02 vssh inštruHseuto? bo takoj sprejmejo. Meseča» plača plača 8Ò0 K ressn teg» gcobsnt dokladki. Prija riti ss laosajo pri SHS jugoslo-BÌovauskega steeljkega pclka 26, 6b‘ibeni oddelek. 800