Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.638. Urn* vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—. ŠTEV. 52. Posamezna številka Din !•- Poštnina plačana v gotovini. nrrn tv V LJUBLJANI, sobota, 5. marca 1927. lihlu iN »Naš Beograd/1 Seja zakonodajnega odbora. Np Lloyd piše: in I , al’ temveč že mnogo je gnilega °mega v Beogradu. Nacionalno naj- čisti in najbolj nesebični državljani ‘e države, ki so dosedaj v interesu narodnega edinstrva, ugleda države in v upanju, da bo vendar enkrat bolje", molčali iu mnogo tega premolčali, so prišli sedaj do trdega prepričanja, da so se vse njih ' hade izjalovile. Vsak dan je hujše in : vsak dan dokazuje, da Beograd — in tu I mislimo na onih gornjih deset tisoč — I m sposoben, ne zna, ne ntore in noče °usolidirati te države. Nesposobnost, Povečana z najnižjim egoizmom, a obe stairr'S*T0St* odele v lahek in malo vreden ?01 nacionalnega šovinizma in že do sni e snesti povzdignjenega večnega iznr-savanja junaka - to oboje vlafa vtei državi m monopolizira vse, kar pomen — zarado. Narod in njegove rame pokrajine se zvijajo pod bremenom davkov in dajatev; kmetijstvo,'temelj gospodarstva, se nagaja v krizi;trgovina, obrt in industrija Propadajo: vedno večja je brezposelnost in narod se izseljuje — skratka povsod brez ozira na stranke in plemena vlada nezadovoljnost, a Beograd, vladajoči eogra nima za to ne smisla ne čuta, ži TamUi jf8- d°kro, on dela in zaslu-priviiegira/ i^051 B!0'§rad sedi na vladb štvih ® V Dasib tujih pred stavil i- Hinf i 116°m^en0 vteda v Narodni in Dri banki, on je privilegiran J' rzavnih dobavah in delih. Beograd , J.e m prejema koncesije in požira pro-lzlJe; on posredne m .pri tem zaslilke va; v njem se vrše >šapovi< dobivajo premoženja in kariere na podlagi kum-stva, sorcdništva in drugih čislih in nečistih »patriotskih zvez«. Skratka: Beograd misli, da je on država ali vsaj, da • ™va °bsteji samo zato. da jo more on izkoriščati, kakor hoče. Ampak lega je že preveč! Tako ne sme 11 m tej praksi se mora z vsemi sred-i narediti konec in to brez ozira na zavijanje oči in kričanje beo-žav| lh >Patei°tov«. Najpoštenejši dr-dani te države morajo v sebi zatreti ®e sentimentalnosti, ki so jih gojili celo d° takšnega Beograda. V tem morajo Postati složni vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, kj vidijo v naši kraljevini nekaj višjega in boljšega, kakor pa gotovih beograjskih deset tisoč ... šemn Tpr9malrali ZR Potrebno, da napišemo, ker so zadnji dnevi pokazali nekatere pojave, da ie n j V , • , "t 3e nas Beograd bolan da ga je treba zdraviti, ker drugače preti iz njega nevarnost za državo in narod, z,lasti pa za gospodarstvo, ki je slavni steber vsake države. Finančni minister je obljubil, da se bodo mogli 20-cds'totni boni, ki so bili odvzeti ob priliki žigosanja kronskih bankovcev, uporabljati pri plačevanju v a venili zaostankov, a v Beogradu so že Ugnali krik, da hoče država podariti >Prečannm gej) milijonov dinarjev. Ali to predrznost prve vrste, vprašamo vso Javnost, kermenda vendar ni treba stvari ati še drug komentar. Notranjo ureditev nove palače parla-^enta se daje Nemcem, ker se v gotovih beograjskih krogih takole modruje: »Mi )' Beogradu in Srbiji nimamo svojih podili, da to izvrše, pa bi ves zaslužek od-v prečanske kraje. Bolje je zato dati Bosel Švabom, ker potem se bo že našel jtek način, da bo vsaj kakšna para kani-v v beograjski žep ...« Da pa se omalo-^Viejo paečanski industrijalci in pre-aska sposobnosit, je treba iz merodaj-mesta, iz ministrstva za javna dela to sposobnost in njih izdelke, Jih sicer izvažamo, ter jih proglasiti Beograd, 5. marca. Včeraj popoldne ob 5. se je vršila seja zakonodajnega od-boira. Diskutiralo se je o redakciji člena 14. zakona o centralni upravi. Pri tem členu so bili predlagani 3 amamd-mani dr. Laze Markoviča, dr. Trljeviča in Moško vij e v iča. Prvi je govoril Jura j Demetrovič, ki izvaja, da se je pričakovalo, da bomo čuli pred prehodom na dnevni red mišljenje ministra za izenačenje zakonov, ki naj bi obrazložil izpremembo svojega postopanja na zadnji seji. Pričakoval sem, da bo dane« minister povzel besedo in da se bo opravičil, zakaj ne izvaja nikakih konsekvenc in ali pomeni to nadaljevanje dosedanjega držanja kraljevske vlade, da se ona odreka parlamentarnemu redu in ne respektira vo-tunia parlamentarnega telesa, ali pa to pomeni kaj drugega in ali more minister objasniti tako svoje postopanje. Podčrtavam, da je bil ta votum nezaupnica in smatram, da je neparlamentarni čin, ako vlada ne izvaja posledic. Minister dr. Vasa Jovanovič pravi v svojem govoru, da je zakonodajni odbor ob tej priliki šel preko prakse, ki obstoja v tem, da cdbor predlog zakona, ki pride predenj, podvrže predhodnemu delu v sekciji, ki se cdbere iz sredine samega zakonodajnega odbora. Dejstvo samo, da ni zakonodajni odbor ob tej priliki tako postopal, znači, da opravljamo v zakonodajnem odboru posel, ki bi ga morala vršiti sekcija. To pa zepet pomeni, da mora imeti tak zakonodajni odbor pri svojem delu mnogo več elastičnosti, kakor bi je moral imeti, ako bi bila predhodna dela izvršena v sekciji in zato sem na prešli seji zahteval odmor, da se sporazumemo o novi redakciji člena. In predsednik je opustil ono, kar se običajno stori, kadar gre predlog skoz sekcijo. Kakor se navadno zgedi, je minister zaprosil drugo večino, da se umakne z njim v stransko sobo in da se sprejme resolucija o členu, ki je bil v diskusiji. In na koncu koncev je tako, kakor mi hočemo, ker nikar ne pozabite, da imamo mi večino. Za njim govori dr. Šuperina, ki naglasa, da je iznenaden glede pojmovanja ministra o njegovem položaju in njegovi dolžnosti. Ako bomo tako umevali parlamentarizem, potem ne velja nič nobeno glasovanje niti v skupščini. Ta odbor je narodna skupščina, ker mi nadomeščamo narodno skupščino. In ako minister proglaša, da oni manjšina ni bila manjšina, potem neha parlamentarizem. Za dr. Šuperino govorita Sr. Budisav-Ijevič in Dobič. Potem povzame Vasa Jovanovič zopet besedo in pravi, da vlada ne dela vprašanja o oni odredbi zakonskega načrta, ker bi jaz, ako bi vlada na te odredbe vezala vprašanje županja, to takoj povedal in bi nedvomno po takem vohunu moral izvajati posledice. Popovič pravi, da je za zakonodajni odbor taka izjava ministra merodajna in se more sedaj preiti na dnevni red. Potem govorijo Demetrovič, Šuvakovič in Moskovljevič o členu 14 in je bil na koncu člen 14 prestiliiziran in sprejet pri glasovanju. Nato se je razpravljalo o členih 16 in 17, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja se odredi pismeno. NEZADOVOLJNI RADIKAL DRA-GOVIČ. Beograd, 5. marca. Včeraj popoldne je Miljutin Dragovič izjavil, da je zahteval, naj -se skliče bodisi širši bodisi ožji odbor radikalne stranke, da sklepa o delu, napredku in širjenju radikalne stranke. Storil sem svoje in sedaj čakam odgovora. Oni naj pazijo, kaj bodo odgovorili. To, kar sem napisal, ni samo moje delo, temveč tudi delo mojih prijateljev. Mi ne moremo čakati, da krijemo s svojimi injeni one, ki spravljajo državo in narod v vedno težjo situacijo. Storili bomo vse, pa naj nas bo kolikor-kcli že, da rešimo čast radikalne -stranke. Isto stališče zavzema še nekoliko Dragovičevih prijateljev in se more konstatirati, da obstoja v radikalnem klubu večja odločnost pri nezadovoljnih radikalih, -kakor dosedaj. So nekateri, ki enako ko Laza Šuvakovič, ugovarjajo zakaj se je že ob priliki obtožbe HSS dopustilo, da se je situacija izvedla v korist Bože Maksimoviča in zakaj niso takoj zahtevali, da odstopi, čeprav se je to zgodilo takrat in se je to opustilo, pa se absolutno ne sme opustiti -o drugi priliki, to je o priliki obtožnice demokratske zajednice. za slabe. Ali ni to škandal, ki bi v druei državi rodil tako ogorčenje, da bi bila omajana sama vlada. Toda pat nas je vse mimo. Celo večina beograjskega tiska, ki je sicer vajena, da bije plat zvona, je v tem vprašanju izredno pasivna. To sta same dva izgleda, a jih je brez števila cd prej in iz najnovejše dobe. Ali je petem čudno, če se vrše že javni shodi ogorčenih obrtnikov -in delavcev, kakršen je bil včeraj v Zagrebu in na katerem so padale težke besede na naslov Beograda. Teh shodov bo še več in tudi treba je, da jih bo, ker je že mnogo gnilega in bolnega v našem Beogradu. GLAVNI PROSVETNI SVET. Beograd, 5. marca. Seja glavnega prosvetnega sveta bo prihodnjo nedeljo. Pretresala bo načrt zakona o ureditvi glavnega prosvetnega sveta, ki je bil izdelan za časa Narodnega bloka. Na zadnji seji prosvetnega sveta so bile določene komisije strokovnjakov, ki bodo pregledali današnji -naučni program za osnovne šole in predlagali izpreme-mbe in dopolnitve. DR. LAZA MARKOVIČ NA DUNAJU. Dunaj, 5. marca. Sem je prispel dr. Laza Markovič na svojem potovanju po Evroipi. Nekemu dunajskemu novinarju je izjavil, da je zadovoljen s svojim uspehom v Budimpešti in da polaga Madjar-ska veliko važnost na prijteljske odno-šaje z Jugoslavijo. AMANDMANI K NOVEMU PRORAČUNU. Beograd, 5. marca. V ministrstvu financ je odrejena konferenca vseh načelnikov oddelkov pod predsedstvom ministra. Na tej konferenci se bo razpravljalo o amandmanih k proračunu. PRED SKLENITVIJO ZVEZE Z GRŠKO? Beograd, 5. marca. Glede na pogajanja ,ki se vodijo med Grško in našo državo o sklenitvi zveze je bil sinoči grški poslanik pri pomočniku ministra zunanjih poslov Jovi Markoviču. Izrazil je v svojem imenu in v imenu svoje vlade veliko zadovoljstvo zaradi obnove pogajanj. Naša vlada stoji na stališču, da se ta pogajanja ne morejo vršiti preko grškega poslanika v Beogradu, temveč je tret)a počakati, da pride v Atene naš poslanik Tiča Popovič. Sicer pa je razpoloženje za ta pogajanja na obeh straneh zelo povoljno in se je nadejati, da bo prišlo do sporazuma. A vse to je največ odvisno od Grške. Seja hrv. seljaškega kluba. Beograd, 5. marca. Na popoldanski seji HS luba -pod -predsedstvom Preke se je nadaljevala diskusija o politični situaciji. Govorili so Pavle Radič, Neudorfer in drugi .Pcedini člani kluba so govorili o prilikah v -svojih krajih. Seji je prisostvoval tudi Pasarič, ki je prišel iz Zagreba s posebnimi in-štrukcijami Stj&-iar.a Fadiča in obvestil klub o stališču Stj. Radiča glede na današnje prilike. UZUNGVIČ ŠE VEDNO BOLAN. Beograd, 5. marca. Amdra Petrovič je pri odhodu iz predsedništva vlade izjavil novinarjem, da predsednik vlade Nikola Uzunuvič tudi danes ne bo prišel v kabinet, ker ima še mrzlico in mora ostati dama. MARKO TRIFKOVIČ OZDRAVEL. Beograd, 5. marca. Včeraj popoldne je prejelo predsedništva narodne skupščine sporočilo, da pride Marko Trifko-vič danes v skupščino. Trifkovič je popolnoma ozdravel in bo danes prevzel syoje posle. NAŠE ZBLIŽANJE Z RUSIJO. Beograd, 5. marca. Kakor se doznava iz zanesljivega vira, naše ministrstvo zunanjih poslov resno obravnava vprašanje zbližanja z Rusijo. — Neki osebi je že pc.verjena ureditev materiala, da se zboljšajo naši odnošaji z Rusijo. POLOŽAJ PRED ŠANGAJEM. London, 5. marca. Po najnovejših vesteh iz Šangaja raste število kamionske vojske neprestano. Po zatrjevanju lista »Daily Telegraph« je v kamionski vojski nad 2000 oficirjev. Šangaj, 5. marca. Po zadnjih vesteh s fronte se je stanje nenadoma poslabšalo in se je izjalovila nada, ki se je polagala na pomoč šantunške vojske. Kan lonce m se je posrečilo, da so šantunške oddelke, ki so prispeli -pred Šangaj, odrezali cd njihove baze. Istočasno pa vojska šangajskega guvernerja popolnoma razpada. Potemtakem bo branilo Šangaj 8 bataljonov Angležev, 1300 angleških dobrcveljcev, 1000 mornarjev, 180 Italijanov, medtem ko bo 1000 Japoncev, 800 A-merikancev in 800 Francozov ostalo v rezervi. Pariz, 5. marca. Član kontrolne komisije Ccunvin Faulice, ki potuje v politični misiji po evropskih glavnih mestih, je izjavil francoskim novinarjem, da bo padel Šangaj brezpogojno v roke Kan-tcncem, katerim se je sedaj pridružilo 12 provinc z več ko 200 milijonov prebivalcev. BOLJŠEVIŠKA NEVARNOST NA MADJARSKEM? Budimpešta, 5. marca. Dopisni urad javlja, da so mnogi poslanci na konferenci vladne večine zahtevati, da se ukrenejo ostre odredbe proti boljševi-škemu rovarenju. Minister notranjih del je izjavil, da ni nikakih razlogov za resno bojazen in da se boljševiški načrti ne morejo uresničiti na Madjarskem. Minister je rekel, da gre za vprašanje celega sveta in ne Madjarske, ki je bila anteimurale krščanstva proti neklrščan-stvu. Tako se hoče tudi sedaj boriti proti boljševiški nevarnosti, a jo morajo -pri tem podpirati tudi druge države. GRAD JANŠKI ZOPET TEPEN. Kairo, 5. marca. Nogometna tekma med Gradjanskim in Kairo je končala * rezultatom 2:3 v korist Kaira. * ’’5 ’ -v< li*t »Narodni S*et“ ali »Manjšinski Svet"? »Narodni Dnevnik« se je poteza! s hvalevredno vnemo za ustanovitev nekakega »Narodnega Sveta« ipo vzgledu predvojne in tudi povojne češke »Narodni rody«, Govoril je tudi o kompetencah tega Sveta. Pa tudi jaz sem imel priliko, da sem naglašal potrebo take ustanove posebno s stališča naših narodnih manjšin. Čutil sem in še čutim vrzel v naših narodnih organizacijah, ki bi jo mogel izpolniti edino nekak »Narodni Svet?:, ker sicer ne vidim nadomestila, ki bi si meglo prisvajati kompetenco, da daje direktive za manjšinsko delo. N. pr. v tem konkretnem slučaju s sporazaimom z Nemci na podlagi predlogov organizova-ne nemške manjšine na Štajerskem. Kdo naj tu stopa v oapredje v imenu slovenskega naroda, ki je v prvi vrsti prizadet? — Cesto sem že bridko grajal, da v Ljubljani še ni društva za Ligo narodov. Zato Slovenci nismo nikjer zastopani, kjer bi morali biti, da varujemo svoje interese. Ali naj nas tudi v bodče zastopa edino prof. ali konzul Fotič, ki bo vselej hrabro molčal, ko ibi bilo treba govoriti, in sicer prav govoriti in pokazati, da ve, kaj hoče, kaj hočemo Slovenci v obče. In gospod Fotič je imenovan doslej za edinega našega zastopnika. Ta indolenca v Ljubljani je naravnost neverjetna, jaz trdim, da je zločinska, je sramotna za našo inteligenco in za često dokazano jezikavost o skrbi za zatirane brate. Same besede so nas, nič resnosti. Tako ne sme dalje, zato treba nekaj storiti in sicer takoj. Pred nekaj dnevi se je oglasil v tem listu prijatelj dr. Stefanovič iz Maribora, ki tudi čuti, da je treba nekaj storiti, kajti dosedanja malomarnost kriči do neba in zahteva takojšnje remedure. Ker vidi. da z »Narodnim Svetom« v Ljubljani ni nič, predlaga ustanovitev nek. »Manjšinskega Sveta« v Mariboru, in nam je predložil celo nekak načrt pravilnika. Predlaga Maribor za sedež Sveta, ker je Maribor itak središče za slovensko-neniški sporazum itd. Hvaležen sem dr. Stefanoviču, da se je ■sploh oglasil o tem prevažnem vprašanju in možato povedal svoje misli. Naj se oglase še drugi rodoljubi in povejo svoje, morda pa le pridemo do kakega pametnega zaključka. Za ustanovitev resničnega »Narodnega Sveta« vidim nepremostljive težave, kajti strankarstvo je pri nas -tako zagrizeno, da se vse razbije že pri poskusih za sestavo -tega Sveta. Zato smatram za srečno misel Štefanovičevo, da ustanovimo vsaj .Manjšinski Svet« z omejeno kompetenci/ samo na vprašanja naših narodnih manjšin. Toda ta Svet mora biti v Ljubljani, v središču Slovenije, ki nima samo koroškega vprašanja na duši. Tu je tudi delavna Matica, ki bi dala svojo organizacijo in svoje dosedanje vspehe na razpolago. Tu je mnogo materijala že zbranega, in to delo se bo po dosedanjem načinu lepo nadaljevalo. Potrebno avtoriteto pa bi dala Svetu le Ljubljana. Za tihega sotrudnika se priporočam tudi jaz, kajti že parkrat sem naglašal, da so sitva-ri, ki jih je mogoče dovoljno pojasniti in razpravljati edino v takem Svetu, ki bi moral imeti dovolj avtoritete, da nam ne bodo kvarili dela rami diletanti, ki jih včasih nekaj zasrbi, pa spuste v svet kake tirade edino v škodo naši dobri stvari. Nadejam se, da se bodo bavile s tem vprašanjem naše politične stranke, ki imajo tu najbolji izhod za nadomestilo prepotrebnega »Narodnega Sveta«. Rotim vse rodoljube, da se požurijo, kajti skrajni je čas, da se otresemo dosedanjega mrtvila in ustvarimo forum za edino kompetentno razpravljanje vseh naših manjšinskih vprašanj. Kako nujno je tega treba, izprevidijo pazljivi motrile! narodnostnega gibanja •iz najnovejše novice, da se posebna komisija za narodne manjšine pri Zvezi narodov intenzivno bavi z vprašanjem nemških manjšin v Tretinu in pod Bren-liorjem sploh. Delo bo nadaljevala v Berlinu in Nemci pridejo oboroženi na Zenovske konference, ki jih bo letos vcdil najibrže dr. Stresamann. O naših manjšinah ni besedice, za nje se pri Zvezi nihče ne zanima, jih tudi dovoljno ne pozna, ker jim jih ni nihče dovoljno orisal v pravi luči. O teh rečeh sem že toliko poročal in rotil, da je naravnost škandal, kako malo je resnega zanimanja za naše trpine. Včasih zagori snop slame, potem pa je dolgo zopet mir, potem naši vitezi sede na lovorikah storjenega velikega dela. Ali res hočete, da Nemci svoje zadeve vredijo, potem nam pokažejo fige in mi borno čakali, kakor meni prijatelj Lajovic, da se bodo Nemci tepli tudi za nas, ker se sami ne znamo in nočemo. Težko je, ne pisati satire. A. G. P. S. Prosim g. dr. Š., da v mojem A. G. ne išče tistega, ki to piše, marveč le to kaj piše. Imenovalec je sicer moj najboljši prijatelj, ki gotovo ne mara, da prihaja njegovo ime v časopise, in ima morda za to posebne razloge, ki jih treba upoštevati! Upam, da se razumemo! politika konservativnih ministrov najbolj po interesih angleškega naroda in da je samo donaz njih mednarodne težke situacije, ki je zlasti vidna v konfliktu s Kitajsko, dominio-ui in drugod. Larin je bil oster in vseskozi napadalen, toda kljub teinu silno odmerjen v izrazin in zato nikdar žaljiv. Se osirejse je nastopil Z a tonski, ki je prišel na sejo v svoji unitoimi poveljnika rdeče armade, roudarjal je, ' Na ta način bi imel ta blok, kot najmote^ j arlamentarna skupina pravico do voliva*^ mandata. V ta blok bi vstopila Demokrat«1 zajednioa, SDS in Narodni seljaški (klub. P®" gajanja med zastopniki teh strank v svrh0 ustanovitve takega skupnega parlamentark ga bloka so se že pričela. Vendar pa je p1®', gramatična razlika med opozicionalni®1 strankami še tako velika, da ni pričakovati, da bi kmalu prišlo do skupnega, složnega & i pozitivnega nastopa opozicije. = Neuspeh dr. Laze Markoviča, čisto P° nepotrebnem je doživel »prebrisfeni« dr. Laza Markovič v Budapešti težko blamažo, šel je v Budapešto, da doseže zbližanje z Madjar-sko in reši Jugoslavijo iz težke osamljenosti v katero jo je spravila naša nezmožna di^; macija. Toda račun dr. Laze Markoviča jej>“ popolnoma napačen. Vsa madjarska politi*1 i . • n i ■ • v -i . . l iiupuvviii • iju aiuu uionu p, pripravljeni. Proti vsemu pričakovanju pa je ! je revanšna in zato je in ostane orientiran1 bil Litvmov nad vse nnren. Toda poslušalci italofilsko. 7.ntn h« +„h; .T„™slavij> so kmalu spoanali, da je njegiov miren ton samio taktična poteza, in zato so z gromovitim aplavzom dali Litvinovemu govoru pomen, ki bi ga sicer njegove mirne besede ne mogle imeti. Za časa Litvinovega govora je tiho in Skoraj neopaženo prišel v dvorano tudi Stalin,, maistre de maison, gospodar situacije in i.iranžer vse seje. Hotel se je osebmo prepričati, če je režija delovala dobro in videl je, da je bila mojsterska. Posledica vse seje pa je bila, da bo dobil ■raški odgovor na angleško noto ostrejši odgovor, kaikor pa se je prvotno nameravalo. V čem pa je bil vzirok te spremembe, se ni dalo dognati in to je še vedno tajnost sovjetske tajne diplomacije. Politične vesti. = Seja skupščine. Na včerajšnji seji, ki se je pričela kmalu po 10. uri, se je nadaljevala glavna proračunska razprava. Kot prvi je govoril bivši rad-ičevski minister dr. Šuperina. Ostro je napadal radikalno stranko, ki kot plemenska stranka sploh ne more rešiti nobenega važnejšega državnega vprašanja. Sedanji proračun je slab in se o njem na ministrskem svetu sploh ni nikoli razpravljalo. Končna redukcija proračuna se je čisto samovoljno izvršila v finančnem ministrstvu. Vsled nesposobnosti radikalne stranke zastaja vse delo. Že 1. 1925. je bU gotov načrt o izenačenju davkov, toda še danes ni prišel na vrsto. Silno ostro je napadel dr. Šibenik radikalno stranko tudi vsled nedelavnosti vlade v zadnjem letu. Radikali so seveda ugovarjali dr. Šibeniku in mu očitali, da kritizira radikale samo zato, ker ni HSS več v vladi. Kaj pa je delal on, Iko je bil v vladi, zakaj ni odstopil kot minister, če se je delalo slabo v vladi, in slična vprašanja so klicali radikali dr. Šuperini. Ta je odgovoril, Zunanje-politična debata o odboru SSSR Prvič v zgodovini sovjetov se je pripe- , stov, vse pomembnejše politike in aikadem-•tilo na zadnji seji CIK-a, da je bila na J ske. »mladino vzhodnih^ar^ov v^asU lu- sovjetako vlado podana v Centralnem Izpol-nitvenem Komitetu interpelacija in da je na to interpelacijo vlada tudi odgovorila. 28 članov CIK-a, večinama zastopnikov posameznih narodov, je namreč podalo na sovjetsko vlado interpelacijo o angleško -sovjetskih odnoSajih z ozirom na napade angleških listov in politikov. Na skupni seji Zveae sovjetov in Sovjeta narodnosti je nato dne 21. februarja odgovorila sovjetska vlada. Seta ie bila naravnost briljantno aranžirana. Seja se jo vršila v AndrejevsM dvorani, največji dvorani Krenila. Ob šestih z\ecer je bila velika dvorana že nabito polna m ^sovjeti so s s pVor^unan« Vljud^tjo povabili zlasti pa napade^angleškm J^vatimih k seji trudi diplomate, zastopnike tujih li. ministrov- Pr tajske mladine je bilo mnogio. Seveda pa je bil dostop v Kremi dovoljen le proti posebnim vstopnicam in trikratna stroga konti o a je jamčila, da ni prišel nobeden nepokli- canec. Toano ob napovedani mri je zvon na krauto zazvonil, zavladala je popolna tišina in Mu-sabehov je z močnim glasom sporočil vsebino interpelacije in proglasil v imenu predsedstva, da dobe besedo v imenu interpelaniov: Larin za Ruslto t e>pub>V i lto, Zatonslci Ukrajinsko in Eliava z.a KavkaSko. Kot prvi je govoril Larin. Na podlagi ci-tatov iz angleških listov je mirno toda vsebinsko strupeno zavrnil vse angleške očitke ’ " * napade angleških konservativnih . Posmehljivo je povdairjal, da baje italofilsko. Zato bo tudi proti Jugoslaviji vedno postopala le tako, kakor je to po volj1 Rimu. Težko je zato reči, če se moramo M**” djareke boli bati, kadar je do nas prijatelj' ska ali pa odkrito sovražna. Iz vseh teh vzrokov je bilo tudi pričakovati, da bo dosege* Laza Markovič v Budapešti neuspeh, vendar pa ni mogel nihče pričakovati, da bo doživel tako blam. žo. Dr. Markovič je hotel govorili na prej z Bethlenom, toda protektor‘ falzifi' katorjev ga ni hotel sprejeti in ga je poslal k zunanjemu ministru Valku. Pa tudi ta g-a ni hotel sprejeti, temveč ga je poslal k svojemu namestniku grofu Khuen-HedervaryjU' Ta ga je sicer sprejel in mu sto‘e poveda tudi par lepih fraz, a z njim ni hotel govoriti, ker se mu je mudilo na neko sejo. P°' slal je Markoviča k šefu dopisnega uradni kateremu je končno mogel razviti dr. Markovič svoj famozni program o podonavski konfederaciji. — Vsled popolne blamaže dr. Markoviča nameravajo samostojni demokP1* vložiti na zunanjega ministra ostro interpe®' ci jo, v kateri bodo zahtevali, da vlada izj^J1’ da se ne strinja z načrtom dr. Marlkoviča. **’ daj grozi ubogemu Lazarju še druga blam1' ža. — Mi pa pravimo na vse to. da ie naravnost neverjeten škandal, da ni naša dipl®" macija znala dr. Markoviču odsvetovati r0'0" vanje v Budapešto, če že ni znala nivrovega ; potovanja tako pripraviti, kakor bi bilo lre a' . — Ealugdžič o o:ln-'šajih Jugoslavije “J > Nemčijo. Dopisniku »Berliner Tagblatta« J dal naš novi berlinski poslanik Balugdži« sledečo izjavo: »Zelo sem zadovoljen, da P**' dem drugič na berlinsko mesto in prepriča11 sem, da bom tam dobro sprejet, že žito, k®r so se med tem mednarodna pozicija NemčiJe in s tem tudi od noša; i Jugoslavije do Nem* čije znatno izboljšali. Nemčija in Jugoslav1!*1 j gojita že sedaj ožje gospodarske in politi®*-' odnošaje in sta na tem, da uredita sedatt/ gospodarske odnošaje, ki bodo podlaga bodoče dobre odnošaje. Po mojih bifor®8' da je bila HSS v vladi, ker je mislila, da je s j go beograjski uradni krogi na'boljše vO? tem izbrala manjšo zlo, da pa odklanja nje- . jjg bosta sklenjena z Nemčijo itr^ovinfik gova stranka odgovornost za delo radikalov. ; Ogovor in (logovor 0 naseljevanju na pod' "pSioS n.,a Mkl <■•*!, ki da že- j f »1» ™!>f “lifi? S. S S & nejo narod v obup. Ko je za njim govoril še : °^k. d0nu6t latoma nastopi svoje nov« radičevec Bačinič, ki je posebno govoril o i tedenski dopust, nai v zanemarjeni Dalmaciji, je bila seja zaklju- j in^°RUska dcbata v angleškem parlament#- Ce= Pašičevci se gibljejo. V zadnjem času j V četrtek se _i?y vr5il_a__v J^škem so pričeli pašičevci zopet živahno akcijo proti Makaimoviču in tudi proti Uzunoviču. Za poslancem Drago vicem je nastopil proti Maksi- moviču z odprtim pismom še posl. Marič, ki zahteva, 1. Deželne reči so: vse naredbe, kar »e jih tiče obdelovanja zemlje; kar se jih javnega zidanja in stavb, katerim se strosKi zakladajo iz deželnih novcev; kar se jm tiče dobrotnih naprav, katere se zakladajo iz deželnih novcev; kar se jih tiče deželnega pro-Federalisti so bili z oktoberskim diplo- i računa ter računa (rajtenge), m sicer: ar Iz zgodovine kranjskega deželnega zastopstva. VI. Nova ustava. Posledice desetletne absolutistične vlade (1850 -1860) so bile katastrofalne Polomu avstrijske armade na laškem bojišču (185J) je sledila težka gospodarska kriza. Državne blagajne so bile prazne, izginil je ves kovan denar, propadala je trgovina, cvetelo je sleparstvo na račun države in vlada je spoznala, da sama ne bo mogla odvrniti preteče kata- 6trofe • V teh stiskah se je vlada spomnila zopet naroda in ga pozvala k sodelovanju. Oktobra 1860 je izšel oktoberski diplom, s katerim je cesar obljubil, da »bomo mi m naši nasledniki postave dajali, prenarejali in preklicevali le s sodelovanjem s postavno ^poklicanimi deželnimi zbori odnosno z državnim zborom, v katerega bodo pošiljali deželni zbori svoje zastopnike.« _ Istočasno je bil državnemu zboru ze tudi določen delokrog, ki je bil zelo ozek in je obsegal zalkonodajo o državnem denarnem gospodarstvu in sicer o bankah, prodaji drž. posestev, drž. dolgovih, dohodkih in »troskih; zakonodajo o vojaških zadevah, carim, trgovini, železnicah telegrafu in pošti — vse drugo naj bi spadalo v kompetenco deželnih zborov. • M. F“»v iLgrtSSČ i deželne imovine, iz davka za deželne namene , in iz novcev, ki se za deželo na posodo vze-mo, pa tudi kar se tiče rednih in preizred-nih deželnih etroSkov.« »II Tanjše naredbe v mejah splosnih zakonov, kar se tiče: občinskih reči; cerkvenih in učilniških (šolskih) reči; priprege, m kako se mora vojska (armada) preskrblje-vati in na stan jemati.« >111. Naredbe o drugih rečeh, katere se tičejo deželne koristi ali potrebe, m katere .posebni sklepi dež. zastopa odločajo.« Kranjska je dobila 37 dež. poslancev m sicer virilista (ljubljanski skof) ra 36 izvoljenih poslancev, 10 jih je volilo velep sest v o, 10 mesta, trgi in trgovska in obrtna zbornica, 16 ostale občine, po spremembah 1908. leta pa je imel kranjski dez. zbor razen virilista 10 zastopnikov veleposestva 2 7-ifitnnnika trnovske m obrtne zbornice, 10 L“pS» »>8t '0 kmeikih ob£ia in 11 splošnega volivnega razreda, skupno torej 49 izvoljenih poslancev. .Deželna ustava iz lota 1861. je ostala v veljavi do poloma Avstro-Ogrske, sprejeta so bila sicer razna dopolnila in številne spremembe spremenjen je 'bil zlasti volivni red, a glede ustave ni bilo več bistvenih spre- "'v" novem kran:skem dei. zboru se^ je zlasti Toman postavil za pravice slovenščine m tudi Bleivveis je zahteval, naj se ustanovi v Ljubljani deželni zbor za vse slovenske nade na izpolnitev kardinalne toSke sloveli , skega političnega programa na zedinjen Slovenijo. Tudi za izpolnitev narodnostn# zahtev ni bilo nobenih garancij. T«^?ci,0 na slovenski politiki in sestavili *°/rlin„a ter ; ministrskega predsednika^ ^ ga prosili za azključno «Wver.3ke j le, za enakopravnost stovenscmie " šolah in v uradih, prepuščajoč^ njemu same-, mu, naj prevdan, alt bi ne kazalo z slovenske pokrajine v eno slovensko kro n°Petičijo je podpisalo 20.000 Slovencev i* ročili so jo kranjski poslanci Toman, Broli»' Derbič, Dežman in go riški Černe. (Februarski patent je načelno ločil slove ske (kranjske politike v federaliste m za^_ vornike deželne avtonomije m v ccntral ■ prvi so ostali zagovorniki slovenskih rodnih zahtev, drugi so postali odpadniki prešli so v - nemški tabor. gele deset let pozneje, ko je postal gro K Hohenvvart ministrski predsednik, se j za hip vzbudilo upanje na federali?t‘fno ])r f ureditev Avstrije in kranjski deželni ah« ie izrekel v adresi 1871. leta nado na zdm žitev vseh Slovencev v eno admmistrnti in po možnosti drživnopravno enoto. S t ,j enwartovim ,padcem je bil zaključen Z ji-federalistični poskus, od tedaj je centr stična Avstrija dozorevala smrti. (Konec.) Upravne težkoče naših zdravstvenih zsvodav. urjavo, inventar. Po čl. 107 finančnega zakona za proračunsko leto 1926-27 se morajo vzdrževati bolnice v Sloveniji iz lastnih dohodkov, dočim so imeli v prejšnjih proračunskih razdobjih posamezni zavodi svoj proračun in so vse dohodke odvajali državni blagajni. Proračunsko stanje naših bolnic je bilo tedaj, v prejšnjih' razdobjih dokaj ugodnejše, ker so razpolagale s stalno dotacijo in je vse osebje — stalno in nestalno plačevala država, d Vmlu™0 S* aekoliko podrobneje lastne dejstvo6 bomo lažje razumeli ‘tja ° te^8 Vsiljenega samovzdrževa- bolnice obstoji v oskrb- niajo. OsS Mlodkov zavodi sPloh ui' \ anci sanr ! !6 Plačujejo bodisi oskrbela uhrv 1 ®i zavarovalne ustanove, pa ie nezmožne državljane v 2113 iste poravnati država. Dirža- , kriti oskrbnino tudi za državne iltzoence in bolnike, ki se zdravijo radi počenih akutno-nalezljivih bolezni, brez ozira na njihovo premoženjsko stanje. Če bi vsi oskrbovanci sproti plačevali oskrbne stroške, vsak za m zase, in bi bila oskrbnina določena tako visoko, da bi res ’ no stroški za zdravila, režijsko osobje itd. Oskrbnina je tedaj nižje določena, kot jo pa izkazuje faktično potrebščina, radi česar je brez ozira na dejstvo, da se niti ta prenizka oskrbnina ne plačuje redno, finančni položaj naših bolnic ne vzdržljiv in mora voditi do neizbežne katastrofe. Uprave zavodov pri vsej svoji trudolijub-liosti, iznajdljivosti in požrtvovalnem delu ne morejo delati čudežev. V interesu našega obubožanega ljudstva je, da se oskrbna taksa v bolnicah ne dvigne v izmeri, kot jo izkazuje potrebščina za en oskrbovalni dan. Oskrbnina naj bi se ne zvišala, pač pa naj bi država ali samoupravna oblast krila iz svojih sredstev razliko med oskrbnino in faktičnima stroški. Ista oblast naj bi tudi po vračala vse neplačane oskrbne stroške na temelju mesečnega izkaza oskrbnih dni, tako da bi uprava, ki radi sproti gotovino za tekoče potrebščine, ne zašla nikdar v denarne težkoče, ki izredno ovirajo smotreno gospodarstvo. Še enostavnejša je pa druga pot, ki bi bila tale: Bolnice dotira oblast, ki so ji podrejene v polni izmeri zavodne potreb-. . šcine. Uprave zavodov izterjujejo oskrb- cski-K-j eelokuPno potrebščino za en j mino po najboljši volji in možnosti od Krt>ni dan, potem bi bilo samovzdrže- " " 'Jiije iz oskrbnin naravnost idealno hrana za 1 bolnika le 10.80 Din na dan. Vse stroške izvzemši plače stalnega (sobja, ki ga plačuje država, mora zavod kriti iz svojih sredstev. Če odbijemo plače stalnega osebja od sumamega potro-ška za 1 oskrbni dan, potem stane vsak bolnik upravo bolnice okroglo po 34 Din dnevno.’ Vprašamo se, odkod tako veliki stroški? Oglejmo si jih pobližje vsaj v najvažnejših točkah! Poleg prehrane so za bolnika najvažnejša potrebščina zdravila in obvezila, ki stanejo porazdeljena na 1 bolnika in 1 dan po 4.20 Din. Brez tega izdatka je sa-moposebi umevno zdrav ljenje nemogočo. Zavod je treba kuriti in razsvetljevati. Stroški za kurivo in razsvetljavo znašajo po 5.10 Din za oskrbni dan. Bolnik je dalje potreben postrežbe. Osobje, ki mu je poverjena strežba in nega bolnikov, mora biti plačano in oskrbljeno s hrano in stanovanjem. Tudi skupne stroške za to osobje moramo 'porazdeliti na število oskrbnih dni in ti stroški znašajo po Din 7.50 za oskrbni dan. Vsak bolnik mora dobiti svoje perilo, ki ga je treba po vrati bolezni posebej razkuževati in večkrat menjati in prati, se seveda hitreje raztrga in stalna obnova je vedno potrebna. Isto velja o zdravniškem instrumentariju in drugih zdravstvenih pripomočkov. Stroški za obnovo in vzdrževanje inventarja, perila in in-slrumentarija znašajo okroglo po 4.25 Din za oskrbni dan. Izdatek za druge manjše in cenejše potrebščine kot so voda, vzdrževanje strojnih naprav, tiskovine itd. znaša povprečno po 2.15 Din za oskrbni dan. Iz navedenega je jasno razvidno, kako nmogovrstni, veliki in raznoliki so stroški, ki jih povzroča zdravljenje bolnika v zavodni oskrbi. Povdariti je potreba dalje, da so vsi ti stroški, če naj zavod res redno obratuje, neizogibni. Le malo bolnikov je v srečnem gmotnem 'položaju, da bi inogli — osobito pri daljšem zdravljenju iz svojega žepa kriti te stroške, radi česar je oskrbna taksa nižja, nego strošek za en oskrbni dan. Primanjkljaj mora kriti država, ali oblast, ki skrbi za zdravstvo v svojem področju. m oskrbovancev in jo predodkazujejo ob- ‘- ,ki jih dotira, ali pa te dohodke I • t ; mestu. Samoplačnikov pa je v j kontokurenčno obračunavajo. \ S'a*Podarski in iz nje izvirajoči Zavod, ki ne razpolaga z najpotreb-1 edkejši Slla mal° 'U P°staiai° vedno zastajaj« tudi zavarovalne usta-- Podjetja ov. Iztirjanje oskrbnih stroškov ZaTol' «uke, za katere ,ih mora po zakonu radi "lromasno-ti ali drugih okolnosti plače vati država, je pa tako počasno, da se po '•©čini zavleče za več mesecev. Za vsakega posameznega bolnika mora uprava Pctoni dolgotrajnega pisarjamja ugotoviti '*>e domovinske in premoženjske okol-|^siti, prodno oskrbni spis dozori in ga Ma”°h Predtožiti v poravnavo. Državna ŽTRST ^ zopet nima denar-staivike vnJfT^ vsled Prenizke poza vod -n! ,U 111111 tlldi kredita, tako da rtmi mf v “ Preiln* s kate bi S6 vzdrževal. štev^li!nVa+^fe^n sirote’ ki se v velikem U zatekajo v bolnice in uotrebnieio PO večini dolgotrajnega } sploh nihče ne povrača oskirlbuih stro’ škov, temveč oskrbovanje se vrši na stroške zavoda, v katerem se nahajajo. Država zavrača plačilo teh stroškov iz raz-(Jg£\’ e’ Plačuje zavodne zdravnike in čudo!!1 . ° ?'a razl°" Je seveda nekam «.n ’ sa| zava plačuje stalno name-in °+ 0,0 le P° 'seli državnih uradih 111 ustanovah. ,.„!Z ledenega je jasno razvidno, da iiini !fV° v obsoječih razmerah s svo-*e 1 ^odki ne lnorejo niti životariti, , pa svojemu visokemu zevanju f,uniemo živeti. Oskrbna taksa v bolnicah v Sloveniji Je določena na Din 30 dnevno, medtem vnašajo stroški za en oskrbni dan všlev-si plače nestalnega osobja. a ne vraču-PrehrPreieailkov slalneoa osebja 34 Din. ma maTo *Ta tvori v lej svotii razanero-P^tavko, veliki so pa povpreč- ne jši ni i finančnimi sredstvi, ne more prosipevati. Blaginja našega ljudstva je v toliki meri odvisna od vzornega poslovanja bolnic in zdravstvenih zavodov sploh, da zahteva interes ljudstva, pa tudi korist države čimprejšnjo rešitev in popolno izpremembo navedenega nevzdržnega stanja. Preti nam opasnost zatvo-ritve bolnic v Sloveniji, kar bi pomenjalo pravo evropsko sramoto, ki nam pa ne odide, če ministrstvo narodnega zdravja ‘!C , S*av.i t.akoj. na razpolago potrebnih dodatnih kreditov. P. S. V časopisih je bilo citati, da nameravajo postaviti v Beogradu »Pante-: on«, ki bi stal 200 milijonov dinarjev. Ali bi ne bilo veliko bolje poprej skrbeti za žive, ker mrtveci res lahko še — čakajo. II. Neinformirana javnost je običajno mnenja, da pomenja prehrana bolnika najpomembnejši izdatek med stroški, ki jih povzroča njegovo zdravljenje v kakem zdravstvenem zavodu. Temu pa ni tako. r Na prehrano pl-. četrtina povprečnih stroškovni7'h'm' ra zavod kriti za vsak skrbni dan. Splošna bolnica v Ljubljani ima 7;'<8 bolniških postelj. V zavodu se je oskrbovalo tekom 1. 1926 po 603 bolnikov na dan. Ker odpade precejšnje štev ilo postelj na infekcijski in neurološko-opazo-valni oddelek, ki so na razpolago le za gotove bolezni, je bil tedaj zavod stalno prenapolnjen. število bolniško oskrbnih dni v splošni bolnici v Ljubljani v 1. 1926 znaša 220.059. Povprečni stroški za en oskrbni dan vštevši plače zdravnikov, uradnikov in drugega stalno nameščenega osobja, znašajo skoro 42 Din medtem ko stane Svetosavska proslava v Parzu. samo odpade namreč n. v splošni bolnici v Ljubljani le dobra TradicijonaLna svetosavska proslava je našim študentom v tujini nadvse pomeanben dogodek. Vsaj enkrat v letu pri hi te med rojake tudi tisti člani jugoslovanske kolonije, ki se ne udeležujejo oakih študentovskih kavarniških sestankov, da se v društvu rojakov in francoskih prijateljev vsaj za eno noč prepuste domovini. Radi neprilik, v katerih se je nahajalo ■Društvo jugosloven-skih visokošolcev v Parizu« je bila svetosavska proslava preložena za cel mesec in se je vršila šele včeraj (27. februarja 1927) pod predsedstvom g. Maurica Bokanovvskega, ministra za trgovino, industrijo, pošte in telegraf in v prisotnosti našega pariškega poslanika g. Spalajkoviča. Žito in kolač je blagoslovil predstojnik ruske cerkve arhierej Jakov Smirnov. Prireditev je nad vse pričakovanje dobro uspela. Odbor društva gotOvo ni računal na tako številen obisk, ker se je prostorna dvorana Al-me Square Repp izikazala za mnogo premajhno in je moralo mnogo posetniikoV oditi. Ker se je mudil g. minister Bokanovvski radi važnih poslov v Lyonu, ga je zastopal na proslavi njegov kabinetni šef, ki ije uvodoma iznesel v vznešenih besedah histerijo in pomen sv. Save in ob tej 'priliki povdaril tudi tradicijonelno prijateljstvo Francije in Srbije oz. Jugoslavije. Naš poslanik g. Spa-lajkovič nam je tudi govoril o misiji sv. Save in njegovega novodobnega vrstnika Stross-mayerja. Obeneon se je zahvalil zastopniku ministra za tople besede in nazdravil Fran-| ciji. Besedo je povzel tudi podpredsednik »Društva jugoslovanskih študentov v Parizu* g. Bulat. Funkcije »domačina« pa je izvrševal univ. prof. g. Emile Haumani. Zanimiv je bil artistični del prireditve. Gospa Claire Hugont, profesorica na »Scola cantoruuK nam je zapela nekaj srbskih na-i-odiuh peemi. G. Aca Stankovič je izvajal na viohni nekaj sivojih, pi-vi^ predvajanih sikladb. Živahen aplavz je doživel trio g. D očija: Večer na jugoslovanski vasi. Flauta g. Marinkovič, violina g. Stankovič in piano g. Deri. Vendar se vse to ni povspelo mnogo nad povprečnost in šablono sličnih akademij. Iz te povprečnosti pa sta nas iztrgala s svojim nastopom naša plesalka gdč. Lvdia Wisiako-va in g. Vaclav Vlček, ki sta se blagohotno odzvala prošnji društva. Najprej sta izvajala ples, naštudiran na podlagi muzike Škerjančevega : L en to orientalec. Taiko kompozicija kakor izvedba plesa pričata jasno o visoki umetniSki kvalifikaciji obeh plesalcev, ki sta si v tujem svetu priborila že toliko priznanja. Vse to, kair nam pove omenjena Škrjance v a skladba sta doživela po svoje in to doživetje prelila v svoj ples. Njun ples ni bil pisana pravljica iz tisoč in ene noči. Bil je Pariz, 28. feiboruarja 1927. mnogo več; v harmonični razgibanosti njunih teles, v nemem padanju in dviganju in včasih skoraj sanjski vzvalovljenosti rok, v nemirni črti kontur dražestne gdč. Wiaiako-ve, v igri barv na priprostih in učinfkovitih kostumih iz zlatega lamčja je bilo nekaj, kar se je dojmilo vseh. To je najiboljši dokaz, s kako resničnim čuvstvom in umetniškim doživljanjem sta se plesalca prepustila ritmu svojega plesa, v katerem sta najkrepikejše podčrtala mistično iskanje vzhoda. Ta točka skoro ni spadala več v okvir skromne aveto-savske proslave in brezdvamno pomeni višek artističnega dela prireditve. Nato sta nam gdč. VVAsiakova in g. Vlček po svoje interpretirala srbsko kolo po muziki Batalke. Podčrtala sta v svojem temperamentnem plesu sestavine narodnega kola, seveda v umetniški obliki. Za vse to sta žela vihar navdušenja in sta morala ponavljati. Naj pripomnim, da je to prvič, da naša umetnika nastopata nu jugosloveniski prireditvi, dasiravno sta ie večkrat sodelovala na prireditvah češkega in poljskega poslaništva in kolonije. Ne vem, kje je krivda, da se naša umetnika tudi v pariških jugoslovanskih krogih dosedaj pozabljali. Zato pa sta z uspehom nastopala v mnogih pariških teatrih in ima kritika o njih zelo laskavo oceno. Po končanem artističnem delu se je razvila prosta zabava in ples, Id je trajal do jutra. Stamen. Kratke vesti. Bivši angleški ministrski predsednik Mu donald je objavil v >Evening Standardu* daljši članek, v katerem obsoja italijanski fašizem ker je agresiven in pomeni skrajno nevarnost za mir. V indijskem mestu Banapoliu je prišlo za časa hindske procesije do težkih spopadov med muslimani in Hindi. Tekom spopada je bilo 20 oseb ubitih in 40 ranjenih. Unija centrala« Amerike in Antilov je izdala manifest na vso latinsko Ameriko, d« prične ta bojkotirati ameriško blago. Tudi vsa športna društva nameravajo spraviti fašisti pod svojo komando. Vsi lašistovski listi bodo morali imeti v Italiji na naslovu liktorski od znak. Nefaši-stovski listi pa bodo dovoljeni le, ie bo nekaj urednikov lista včlanjenih pri lašistovski novinarski organizaciji. Širite „Nar. Dnevnik". "h. Lupieto: Spomini Ko je dama- to videla, se >beina ■oficirjema: — Ali ue mislita. ie' in dejala je že čas, da 111 kmalu gremo v restavracijo tu nasproti?^’ .,Pr* m0ji Veri’ ji je kvaril eden oficirjev Potegnil uro 1Z zepa, prav imate. —J Poldan. S svojim tovarišem sem vedel, kje jih bova našla, 111 zato sva jih pustila mirno oditi. Zanimala sva se Pa za starega gospoda, ki je rekel natakarju, naj mu Mnese podlogo za pisanje, ker hoče pisati pismo. Stopil sem k njemu ter mu dejal: — Oprostite, gospod, imam govoriti z vami. — Toda ... saj vas niti ne poznam, mi je odgovorni. Jaz vas tudi ne! Toda to je ravno vzrok, da 'as hočem spoznati. In pomolil sem su svojo vizitko pod nos, rekoč: V imenu zakona vsa aretiram! — In zakaj? je dejal osorno. Ostro sem mu pogledal v oči, rekoč: Zato, ker ste špijon. nič vef, nič manj! — Toda... ~~ Dovolj! Sledite mi! ga 45. poglavje. Izreden trgovski potnik. Možak se je prestrašil in nama čisto ]K>hlevno sledil v protišpijonažni urad, ki se je takrat nahajal v bližini mornariškega kolodvora. Vso pot ni zinil besedice, toda ko je stopil jired uradnega šefa, je začel na uezaslišno energičen način protestirati proti »samovoljni aretaciji«. Naš šef ga je pustil mirno razgrajati, potem je pa hladno, kot je bila njegova navada, vprašal: — Kje hudiča pa ste zvedeli, da ste aretirani? m' uklenili? Ali so surovo ravnali z vami?... o, 01 e j! Ne vem potem, zakaj se razburjate? — Oprostite, gospod, toda ... Kaj? Vendar ne boste še enkrat pričeli. Po-vem vam, da nimamo ničesar zoper vas! Moji agenti .so p- pravici ali krivici mislili, da ste sumljiv človek. Saj so se čisto lahko zmotili. Mj se bomo mirno in prijazno pogovorili, ne da bi kričali, in ni hudiča, da se ne bi sporazumeli, kakor je to navada med poštenimi ljudmi. Možak se je med tem pomiril. — Če je temu tako, je začel... — Zakaj pa ne bi bilo tako?... Torej l>odite predvsem tako prijazni in povejta nam, s kom imamo čast govoriti? Možak je potegnil listnico iz svojega žepa in iz nje kup papirjev. Pomolil je potni list na-šemu šefu ter dejal: — Imenujem se Nugenbaum, Georges Nugen-baum, rojeai sem v Švici v Zurichu in sem trgovski potnik. — Lepo, za katero tvrdko potujete? — a tvrdko Asprech in Traulitch v Ženevi. — Ali ima že tvrdka odjemalcev v Nantesu? Ne! Torej ste brezdvomno dobili nalog, da ji najdete odjemalcev. — Tako je! — No, vidite, kako se lahko sporazumemo. In kdaj ste prišli v Nantes? — Točno pred enim tednom. — Lepo. iGotovo ste med tem časom obiskali nekaj draguljarjev in dobili že nekaj naročil? Ne? Torej, kaj ste pa delali ves čas tukaj? Možak je prišel v zadrego. — Bil se mbolan in sem moral ostati v svoji sobi. To je čisto naravno! Toda gotovo ste poslali po kakega doktorja, saj je za bolnega človeka v hotelu zelo neprijetno. Ne? Vi niste poklicali nobesiega zdravnika? To ste pa res silno nepreviden možak! Ali so vam v hotelu vsaj dobro postregli? — Naravnost izborno. prih ) Dnevne vesti* PARLAMENTARNI IZRAZI NAŠIH POSLANCEV. Ko j« v svojem zadnjem govoru izjavil posl. Pucelj, da je po mišljenju nekaterih radikalov' radikalna stranka pribežališče lopovov in korupcionistov, je nastal silen vihar ogorčenja med radikali, ki so si dovolili pri tej priliki sijajne medklice. Beograjski časopisi so nekaj teh zabeležili in tu podajamo najkrepkejše. Ordinama laž! ^Lažete k .. Sram ga bilo! Žena mu je služila kol >kel-nerica«, vzklika kavalirski Dušan Subotič. Tu bo prišlo do pretepa, »lopove jedank »Lopovluk!« Itd. Lep jezik govore naši narodni poslanci! — Redukcija uradnikov. V zvezi z znižanjem kreditov za uradniške plače v novem proračunu se izvrše te dni v vseh ministrstvih manjše redakcije uradnikov. V to svrho se vzpostavijo pri vseh ministrstvih posebne komisije. — Zavarovanje poštnih poslopij. Minister pošte in brzojava je odredil, da so imajo vsa pcStno-1e 1 egr afeka poslopja, skladišča, mate-rijal, avtogaraie in poštni avtomobili v državi zavarovati proti požaru, vse blagajne pa proti vlomu. — Telefonsko povpraševanje občinstva o vlakovnem ppu-taoija je sporočila ministrskemu predsedniku, da nameravajo stopiti francoski krvniki, če se njihovim zahtevam glede izboljšanja gmotnega položaja ne ugodi, v stavko. Iz Deiber jevih izvajanj posnemamo: Francoski krvniki imajo po 2500 do 3000 papirnatih frankov letne plače, razven tega dobi krvnik za vsako eksekucijo posebno nagrado. Ker pa se je razpasla tudi v Franciji »razvada«, da se ljudje, ki so pravzaprav obsojeni na smrt, končno prepogostokrat pomiloščajo, so zabredli krvniki v veliko bedo. Deibler pravi, da je izvršil zadnjo eksekucijo pred osmimi meseci. Od tedaj ni dobil nobene nagrade več, dočini so cene življenskih potrebščin zelo poskočile. Ministrski predsednik je obljubil, da bo storil ikar bo v njegovi moti, da se bedi krni k ov odpomore. Ker seveda števila usmrčenj ni mogoče zvišati, se bo zavzel zato, da se zvišajo krvnikom plača — Pobijanje beračenja na Poljskem. V vsej Poljski, predvsem pa v prestolici Varšavi, je beračenje silno razširjeno. Ta pojav je deloma posledica breaposlnosti, deloma pa pomanjkljive brige za bolne in invalide. l)a bi se beračenje v Sim največji meri omejilo, je izdelalo poljsko ministrstvo za delo in socialno politiko zakonski načrt proti beračenju in postopanju. Po tem zakonskem načrtu se dele berači v tri kategorije: v prvo spadajo brezposelni, za katere se ima ustanoviti institucija, kjer naj dobe posel. Za delo dobe stanovanje, hrano in majhno plačo. Za drugo kategorijo, to je za berače bolnike in invalide se ustanove posebni azili, slični azilom za slepe. Kdor bo pobegnil iz tega azila, bo kaznovan z zaporom. V tretjo kategorijo pa pa spadajo berači po poklicu, proti katerim se ima najstrožje postopati. Posebno drakoni-čne kaTini se bodo uporabljale proti onim, ki pošiljajo svoje otroke na cesto v svrho beračenja. Vendar se pa zgrade. tudi za to kategorijo posebna zavetišča. Ta zakonski predlog stopi v najkrajšem času v veljavo. — Važno za kokainiste. V Kairu je bila te dni aretirana neka ženska, ki je primešavala kokainu, s katerim je verižila v prah zmlete človečke kosti. Koeti je nabirala v arabskih grobovih. . — Senzacija v Čer n o vica h. V Cernovicah je povzročilo velikansko senzacijo dejstvo, da jo ustavilo vojno sodišče kazensko preiskavo proti Buzolecu, šefu izvestilnega oddelka voj-r.e komande v Cernovicah ter ga izpustilo iz preiskovalnega zapora. Vsi večji dnevniki v Cernovicah prinašajo niz zločinov, ki da jih je zagrešil Buzoleca. Med drugim navajajo listi, da je umoril Buzolec svojega prijatelja Moldavskega ter mu ugrabil 10 milijonov lejev ter da je ubil in oropal policijskega agen-11 Koftifirn — Škof Zadravetz upokojen. Vojaški škof adravecz, znan iz Windischgraetzove afere, je bil s 1. t. m. upokojen. Dobival bo 800 petigiS-v mesečne pokojnine. — Krvav pretep med orjunaši in radičevci. Te dni je prišlo v Dubrovniku do krvavega pretepa med orjunaši in radičevci. Kraval je ■izzval mesarski pomočnik Pero Drnovič, ra-dičavec, ki je orjunaše nahrulil. Ker so se vračali'ljudje baš z veselic, je prihitelo Dm«-viču takoj več ljudi, zlasti Seljakov, na pomoč. Nasprotniki so se pretepali s palicami, boksarji in kamni. Boj je trajal pet minut. Pri pretepu je bil orjunaš Rafael Treben, bivši poštni uradnik, rodom Slovenec, tako težko poškodovan, da so ga morali prepeljati takoj v bolnico, tudi Drnovič jih je precej skupil, vendar pa njegove poškodbe niso težke, tako da se zdravi doma. Razven omenjenih sta bila poškodovana še dva orjunaša in dva rajdi-čevca. Njihove poškodbe niso težke. — S požari so se hoteli okoriščati. Te dni je aretirala akopljanska policija dva og-njegasen, člana mestne ognjegasne čete ui dva občinska stražnika. Obtoženi so, da so pokradli iz raznih trgovin, kjer je bil iz- se za v; bruhnil nedavno požar, velike količine ma-nufakturnega blaga. Policija je našla prili-kom hišne preiskave v .stanovanjih obtoženih razno manufakturno blago v vrednosti «0.000 dinarjev. Zaslišani so priznali, da *i prilastili to blago v trgovinah. ki >o jim bile izročene v nadzor. Izgovarjali s i teni, da so imeli dobiti trgovci vi rovalnino. — Orožnik obsojen radi usmrtitve i/. mala- ’ marnosti na eno leto zapora. Orožnik Mladen j Ivopčalič se je igral v neki privatni hiši v j lioki tako neprevidno s svojo službeno puško, 5 <1a se je sp: ožila. Krogla je zadela posestni- i kavo liči Katarino Žunac v tilnik. Dekle je | obležalo na mestu mrtvo. Neprevidni orožnik je bil obsojan na eno leto zapora. — Avtomobilska nesreča. Te dni se je do- \ godila v Zenici avtomobilska nesreča, ki bi : bila skoraj zahtevala več človeških žrtev. Ti- ; govec Karlo Verota se je vozil s svojini prijateljem iz Zenice v Žepče. V bližini Vrandu-ka je nastal defekt na motorju. Motor je odpovedal, šofer ni mogel avtomobila več obvladati in avto je zdrčal naravnost v reko Bosno. I Lastnih avtomobila je imel toliko prisotnost duha, da je skočil pravočasno iz avtomobila, • njegovega prijatelja in šoferja pa je pokril v ; valovih prevrnjeni avto. Verota se je vrgel v i reko ter izvlekel oba na suho. Zelo težko ra- j njena so pripeljali v sarajevsko bolnico. — Ponesrečen beg dveh kaznjencev. Štefan Gjunkov in Alojz Horvat sta bila zaprta v isti celici sodnega zapora v Somobru. Ker : sta se jetniškega življenja naveličala, sta skle- j nila, da pobegneta. Ko je odprl drugi dan j paznik Pavel Kovat s vrata, sta ga potegnila v celico, za zaklenila in jo odkurila. Toda zaprti paznik je jel tako kričati in razbijati pc vratih, da je alarmiral svoje tovariše, ki so dezerterja na dvorišču ujeli in odvedli v temnico. Te dni sta bila dečka radi svojega čina obsojena vsak na eno leto ječe. —- Velike nevihte na Francoskem. Iz Pariza poročajo: Te dni je divjal na severni francoski obali silen vihar, ki je napravil veliko škode. Neki parnik, ki je plul od Rotterdama v Cherbourg je težko poškodovan; več manjših ladij se je potopilo. Nevihta je zahtevala številne ljudske žrtve. Natančnejši podatki še niso Službeno ugotovljeni. — Silna vročina v Buenos-Airesu. Zadnje dni vlada v Buenos Airesu silna vročina. 20. februarja je beležil termometer 37.2 stopinj vročine. Neikaj oseb je vsled sončarice umrlo, več jih je pa težko obolelo. — Izgredi proti Židom na Romunskem. Po vesteh iz Bukarešte so se pričeli v Bukarešti ponovni besni izgredi proti židom. Predvčerajšnjim so navalili dijaki na kolodvor ter pretepli in težko ranili več potnikov Židov, med katerimi ie bilo tudi več nemških in sadjarskih državljanov. * as®®* m JEV1M ACKSNOM najboljše recepte pošilja na ieljo brezplač)*' in poštnine prosto D K. OKT K ER, d. z o. z., MA«IB«» llljudno raznanja a, da sva ©tvorila v Ljubljani, Vegova sjilico štev. S/I. medni salon za gospode in dame WOHINZ & PAGON. Ljubljana. — Odkritje Amerike. Prosvetni odsek Del. zbornice priredi v ponedeljek 7. marca ob po! 8. uri zvečer v Meatnem domu predavanje 0 odkritju Amerike. Predavanje spremljaj® krasne, barvane skioptično stoke.. — Kritičen dan za slabe (lijake. Te dni je bil na šolah dan plačila, to se pravi, fantje, so dobili svoje rencenzije o napredku. Kakor vselej je bil ta dan za nekatere slabe dijake kritični dan prve vrste. V Ljubljani sta dva dijaka radi slabih redov pobegnila ca < doma. O enem je ugotovljeno, da je izvršil samoumor. Včeraj dop. je prijavil ljublj. policiji g. M., da je njegov sin v četrtek od doma 1 pobegnil in da ga radi slabega spričevala &e. več dni ui bilo v solo. Istočasno pa je preje!* | policija z Bleda brzojavko, da se je v vast Rečici obesil neki ljubljanski dijak, pri k'1" tereni so našii legitimacijo dijaka-petošcit?1 j Ivana Levičarja. Policija se je infomir«? pri Levičarjevem očetu in v šoli, kjer pa f zvedela, da je Levičar v šoli. Tik za tem P:' je prišel prijavit policiji g. G., da je pri nje®1 stanujoči petošolee Vinko K. neznanoka® pobegnil. Sedaj obstoji vprašanje, s kateri«” pogrešanih je samomorilec na Bledu identičen. Da to stvar preišče, se je podal G--jeV sin osebno na Bled s popoldanskim vlalcotia-Do pozne ure zvečer ni prejela ljuSAjM^* policija nikakih nadaljnili vesti o ideniUet' ; obešenega dijakn. Eden od pogrešanih dijakov je imel kar šest »dvojk«. Oba slučaja sta nov dokaz, da se zanimajo dandanes fantje vse preveč za šport, kino, ples, dekleta i)1 vse mogoče, druge stvari kot pa za šolske knjige! I— Opozarjamo na občni zbor »Športne?** žonskega društva«, ki bo v nedeljo 6. t. ob 4. popoldne v društvenih prostorih. Vabimo k obilni udeležbi. — Odbor. 1— V društvu »Soča« predava danes, v boto 5. t. m. v restavraciji Ljubljanskega dvora g- prof. dr. Vinko Barabon o tenii'-j »Po svetu okoli.. Ta tarna bo obsegala pr°’ ! gled svetovnih političnih, Jpoiitaih, gosp1^ 1 • d a r siti h in drugih dogodkov v preteiklcm letu. Predavanje bo prešlo. Začetek točno ob 9. uri ; i zvečer. Vabljeni vsi člani 'in prijatelji. Vstop^. | vsem prost. .. . ., , S j j_ v nedelj« v gostihu ‘ i :cnka koiicrt*- 1 Igra prvi solonski orkester. j 1— Mestna zastavljalnica naznanja, da «e j vrši tomesečna dražba v juliju 1926 zastav-^ I ljenih predmetov v četrtek 10. t. m. ,ob 15» uri v uradnih prostorih v Prečni ulici. i 1— Izgubili so se dne 3. t. m. naočniki iz Most št. 59 do Resljeve ceste. Prosi se po-sf — Volkovi napadli avtomobil. Na cesti Beirut—Bagdad so napadli te dni volkovi neki avtomobil, ki se jo moral vsled nekem defekta ustaviti. Volkovi so raztrgali vse štiri potnike, ki niso imeli pri .sebi nobenega orožja. — Leopard pred sediščem. Te dni se je vršila pred berlinskim sodiščem razprava proti nekemu ljubitelju eksotičnih živali, ki si je dovolil luksus, da je imel v svojem stanovanju mladega leoparda. Obtoženi je sedel na zatožni klopi s svojim ljubljencem leopardom v naročju. Božajoč lepo žival, je pripovedoval,, kako ljubezniv je njegov ljub- m mual al w ^ r- __ ljetnec, da je uljuden, miren, ponižen in ubog- j gtenega najditelja, naj iste proti nagradi od-Iji-v bol] kot -drage domače živali. Sodnik je ’ j --------------------------------------^ tt------ bil skoiraj žo /prepaMčam, da je leopaTd nenavadno civiliziran in ntkomur prav n 18 neva- ren. Toda nenadoma je Skočil leopard na sodnikovo mizo. Sodnik, zapisnikar, priče, orožniki in drugi so v momentu izginili i>od mize, v omare in skozi vrata. Nastala panika se je polegla šele tedaj, ko je gospodar vzne-mirjenega leoparda pomiril ter ga tudi trdno zvezal. Drzni leopardov skok na sodnikovo , občina Kicevma. mizo je seveda na sodnika, ki je bil prestal toliko strahu, vplival tako, da je njegov gospodar pravdo izgubil ter moral oddati svojega ljubljenca v zoološki vrt. da v upravi »Narodnega Dnevnika«, Kongresni trg 3. Maribor, m— Inkorperacija občine Krčevine k mestni občini mariborski je v teku. Najprvo bi moralo biti priključen mestnemu okolišu samo Petrovoselo, sedaj pa se inkorporira tudi Originalen pustolovec. Te dni je bil obsojen v Caen-u (Francija) radi številnih goljufij na tri leta ječe eden od največjih pustolovcev sedanjosti, Ivan Tarlovvski. Razkrinkali so ga v nekem samostanu, kamor se je utihotapil pod pretvezo, da je bil škof v Odesi, odkoder pa je moral pobegniti, da se je umaknil preganjanju boljševikov. TarlovvSrU je živel v samostanu dalje časa prav dobro ter vsak dan maševal, končno pa je ogoljufa! samostan za večjo vsoto denarja 1x1 izginit. Preiskava je ugotovila, da je uživat Tarlovv-slu, v redovnico oblečen, že P^ei® v 'J0-kem ženskem samostanu na Madp.rskem dalje časa gostoljubnost, dokler ni končno pobegnil, ker so redovnice razkrile, da m zenska. Iz Madjarskega se je podal na Poljsko, m— Kreditno društvo v Mariboru je dobilo novega ravnatelja v osebi g. I- Tomana, bivšega ravnatelja Trgovske hr.nlte, ki se jei“' zionirala z Ljubljansko kreditno m— Delo dobe pri borzi de)<*: ^ '' 3 delavci, IB hlapcev, 14 vini5»fieiV» ” v-a jev in več učencev raznih strok, 20 de«' , 8 sobarice, 9 služkinj, 9 Kuharic, 2 vzgojite ljici, 3 posbrežnice, 1 perica in več delavni moči. ., m— Zopetna oddaja državnih subvencijslun mrjascev v mariborski oblasti. Ker se je posrečilo zepel zasigurati nekaj sredstev za gornji namen se bode tekom meseca maja oddalo nekaj državnih subven£'jsi'kh mrja.v cev ob običajnih pogojih. Kdor se za to žarnima, naj se prijavi pri srezkem zirinorejakeni referentu (uradni veterinar ali ekonom) radi podrobnih informacij. Ondi dobi tudi pred-pa-ošnijo (Zaveaaio pismo) pisano tiskovino za * v- • . Prošnje morajo bi« najkasneje do lo. aprila kjer je izvrSUpodlmmom nekega abbe-a več i pri srezkih poglavarjih; na poznejše se - - - - • s more ooirati. m— Dalmatinski kaznjenci v Manunra. Koncem tega tedna je prispelo v Manboi, v kaznilnico 16 kaznjencev, ki imajo odsedeli ; dvoletno ječo. — Čudna je bila »lika za nffi/ ko smo jih videli uklenjene na nogah in r(r kah ter še z eno verigo vse skupaj. To pj e pač lahko odpravilo. goljufij, vsled česar je bil aretiran in zaprt. To prestani kazni se je preselil v Francijo, in sicer se je pojavil najprej v Borde-aux-u, kjer je celebniral kot škof iz Odese v polnem ornatu mašo. Pri obravnavi jegovonl pustolovec ves čas latinsko'. Zatrjeval je dosledno, da je sin nekega ruskega velikega kneza. Protestni shod. hišnih posestnikov. Včeraj, ob 8. uri zvečer, je Oklicalo Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani protestni sestanek na verando restavracije »Union«. Sestanek je otvoril predsednik g. Frelih, ki je pozdravil zastopnika oblastne skupščine dr. Adlešiea, Trgovske zbornice g. Žagarja in Trgovskega gremija g. Gregorca, nato pa je uvodoma razložil, da je sestanek naperjen predvsem proti previsokim ocenitvam lastnih stanovanj hišnih posestnikov s strani davčne administracije. Rok za pritožbe proti tem ocenitvam poteče že dne IV. 't. m. Do lanskega leta so bila v Ljubljani stanovanja najbolj obdavčena v vsej državi. La.n-je prineslo sicer izenačenje v tem oceni U ? ?5ta'° Slovenijo, pač pa je pričela ciia 7 V , obdavčevati davčna administra-kov ea t? v‘^e stanovanja hišnih posestni-toliko v ’ ^o.da plačujejo ti sedaj ravno niki ni i -pa še več kot preje. Hišni posest-davka Rt6*0 'se(iai najemnine 40—60% slučaiev v i* navec*e' mn0.?° kričečih nim nnš i ■ ie davčna administracija hiš-st-inniro .mlwm previsoko ocenila njihova vdovi ™Ja’ ocenjeno na primer neki j,- . D^eno stanovanje štirih sob z 12.000 nux Jev najemnine, od katere bo morala JMacevali 9000 Din davka, enakih slučajev Je se več. V šiški, kjer so si mnogi železničarji in drugi nižji isloji zgradili lastne hišice in vile, so jim stanovanja ocenjena povprečno s 4000—6000 Din in več kot polovico te vsote bodo morali plačevati davka. Kje neki naj vzamejo denar, tega davčna administracija ne vpraša. Poleg davkov je treba računati še razne -mestne doklade, kakor vodarino in goetaščino, ki dosegajo °gromne vsote. Govornik apelira na vse poslance, ki so sedaj v vladi, zlasti pa na ljubljanskega poslanca dr. Korošca, da se zavzamejo za to, a se takemu postopanju davčnih uradov napravi konec. ki ‘ Pa.'vel Cvenkelj prečita zanimivo izjavo, v !° jf dal finan?ni delegat dr. Savnik. ocenjuje stanovanja ,po njihovi nvJ V ->• lie go po njihovi relativni absolutni, neljubi jan ske davčne administri^ dr N6''"? ny pa to odločno zanika, da bi mu dr C dal tako naročilo Eden med obema torli ne govori resnice. (Medklic: »Nihče od obeh ne govori resnice!«) Oblastni odbornik dr. Adlešič kot ljubljanski poslanec obljubi hišnim posestnikom ivo-jo naklonjenost ter da bo njihove želje spo-rocil dr. Korošcu. Klub SLS v oblastni skupščini s simpatijami spremlja borbo hišnih proti neznosni davčni politiki v men^Tic' ^e itak težkih državnih bre-gala’ na nv* ttova oblastna skupščina nala-L! na]emnia^i davek nikakih doklad. G. Gregorc, predsednik Trgovskega gremija v Ljubljani izrazi v imenu svoje korporacije solidarnost s hišnimi posestniki pri : njihovi akciji. < G. Žagar izjavi, da Trgovska zbornica z j zanimanjem spremlja stremljenje hišnih posestnikov glede ukinitve dosedanje davčne prakse, v kateri se sedaj prakticira, da se vsako znižanje davkov paralelizira na drugi 1 strani z zvišanjem. To se je zgodilo lansko ! leto pri odpisu invalidskega davka od dohodnine in letos se ponavlja isto pri hišno-najemninskem davku. Gospod finančni delegat je dal baje davčni administraciji sledeča perempterična navodila: 1. Ogibati se vsakih pretiranosti. 2. Ocene stanovanj ne dvigniti do njihove absolutne vrednosti, to je one višine, ki jo prostori faktično imajo, ampak samo na relativno višino, to je sorazmerno z zvišanjem najemnin v isti hiši. To je finančni delegat baje naročil. Po mnenju govornika pa je finančna delegacija sokriva pri postopanju davčne administracije, 'kajti, da bi ta brez posebnega delegatovega navodila po desetih letih naenkrat spremenila svoje postopanje, je neverjetno. Dr. Regaly razmotriva o previsokem ocenjevanju z juridičnega stališča in prihaja do zaključka, da je to postopanje proti še veljavnim zakonskim določbam. Predlaga, naj ^zahteva sestanek: Da se postavijo finančne oblasti na stališče, da parifikacija hišne najemnine lastnih stanovanj sploh mogoča ni, ker vsled stanovanjskega zakona danes stanovanja nimajo objektivne vrednosti, niti tržne cene, ampak se ravnajo največ subjektivno po kakovosti najemnika. Zlasti je upoštevati, v smislu člena 43.a dvornega dekreta z dne 26. januarja 1920, da so se nabrali velikanski preostanki popravil, ki se radi nizke najemnine za časa stanovanjskega varstva niso mogla izvrševati in če bi se izvršila, bi ti zaostanki popravil presegali dosedaj že mnogo stoodstotno celo najemnino v zlati pariteti. Predlog je bil sprejet z odobravanjem. ; Predsednik pa je predlagal zborovalcem sledeče sklepe: 1. Do dne 17. marca naj vsak radi lastnega stanovanja previsoko ocenjeni hišni posestnik vloži pritožbo. 2. Poslanca dr. Korošca naj se naprosi, da intervenira pri finančnem ministru, da bo Ljub-j lijana dosegla iste davčne ugodnosti pri hiš-m najemnini, kakor ostala Slovenija. 3. Isto naj se naprosi vse ostale slovenske poslnace. 4. Mestnega komisarja naj se naprosi, da zniza previsoko vodarino in gostaščino Predlogi so bili sprejeti. Sledila je še daljša in zelo živahna debata, nakar je predsednik zaključil sestanek, ki je trajal približno dve .in pol ure. s morajo pasti vsi pomisleki in izgovori. Ne I sme se zgoditi, da bi nam potomci očitali, da j nismo anali ceniti zaslug za csvobojenje iz-| pod tujega jarma. Ni vreden sv obode, kdor je s ne zna ceniti in kdor ne izkazuje hvaležnosti napram onim, ki so mu jo priborili. Slovenci simo ob vsaki priliki dokazali, da je nam ljuibeizen do svobodne domovine najvišji ukaz. Isto moramo storiti tudi sedaj, ko nas paziva odbor za postavitev spomenika 'kralju retru, da mu priskočimo na pomoč s prostovoljnimi prispevki. Nabiranje prispevkov za spomenik mora postati vsenarodna akcija, kajti samo na ta način bo mogel odbor uspešno dovršiti svoje delo. Naj ne bo med nami nikogar, ki bi po svojih močeh ne pripomogel, da stori Slovenija čimprej svojo dolžnost napram največjemu med našimi narodnimi velikani. Dokažimo z dejanjem, da so naše besede do svobodne države iskrene! Ljubljana kot kulturno središče Slovenije mora postaviti ta spomenik, ki bo najboljši dokaz, da se Slovenci zavedajo, kaj je storil za nje'kralj Peter Osvoboditelj. Mihail Arcibašev umrl. V sredo popoldne je zatisnil v neki vojaški bolnici v Varšavi za vedno oči eden od najbolj nadarjenih pesnikov predvojne Rusije, Mihail Arcibašev. i Arcibašev je bil rojen leta 1878 v Moskvi i Že v mladih letih se je jel udejstvovati s peresom. Začel je kot novinar. Sodeloval je pri večih ruskih listih. Svojo prvo novelico je objavil v vodilnem mesečniku »Ruskoje bogastvo«. Novela je vabudila veliko pozornost, kajti Arcibašev je bil edan od prvih ruskih pisateljev, ki so pripadali neorealistični smeri. Leta 1905 je izdal svojo prvo zbirko novel. Delo je vabu-dilo velikansko senzacijo ter je bilo v par dnevih razprodano. Od njegovih številnih del naj omenimo se njegov slavni roman »Santa«, v katerem obravnava najtežje in najbolj kočljive socialne probleme. Za Sani-nom je izdal dramatično trilogijo: »Ljubosumnost«, »Strast« in »Boj spolov«. V tem delu slika ženo kot samico, moža kot besti-jo ter se zavzema za enakopravnost med možem in ženo. Ssamin je postal testament za revolucionarno mladino. Pozneje so privedla Arcibaševa razočaranja do tega, da je svojo duševno smer izpre-menil. V številnih novejših novelah na pr. slika ženisko samo še kot predmet uživanja. Za časa prevrata je živel Arcibašev v Moskvi in sicer v veliki bedi. Končno se je iz-! selil v Varšavo, kjer je delal kot član re-j dakcije lista »Za Svobodu« sistematično pro- * pa^mido zoper boljševizem. V Varšavi je na-pisal dramo »Slepi Faust«, zbirko novel in več manjših črtic. _______ °B0X[ ZB0R >>Rdecega križa< za SLOVENIJO. \r v . (posvetovalni t' P?P?^ne se je vršil v mestni Slovenija U Zbor »Mečega križa« za Občni Zbor je ob lepi udel^jiHi j , krajevnih odborov in članov ™L,^?le«atov odbora otvoril predsednik dr. Viljem S?!? k; je iskreno pozdravil vse delegate, zlasti’ • 'Pa i*? raH1 Glavnega odbora univ. prof pro-to Dimitrijevima. Pre,d'sed!nišikem poročilu je dr. ven ii H ajal ra2v°) »Rdečega križa« v Slo- 'kah iaIdjučnogNemc?1Cd V SV-0jih r°' val i • ei- "° prevratu se le osno- irLŽL°n?nSk' i,d6Ži križ- ki ie upravljal vrstno organizacije, kar je iz- s» nrinoi pred dobrim letom dni pa so krivim1, P'°SaJania za združitev z »Rdečim vsei i ' • eo§radu v enotno organizacijo v tem avi’ lcar Je popolnoma uspelo. Med deln ^!v — vojnih rava podpirati voinJ . om,°.vino, dalje name-Predsednik izreka wišrfl le, i‘lvdove, itd. so pomagali akciji V '^e™’.ki denarnimi prispevki bod?<^vljence, bodisi 7. pa z organizatoričnim delom Zlasti'vpi';V° -mZŠjSl St sr, ca nja podnianici v Gustanju in v Konjicah Po leg ze amenjenih akcij, je »Rdeči križ mn n °n »toni za naše izseljence v nemških roških rrav 'zdatni so bili prispevki za popiavljen-te zlasti iz Amerike. BlagajniSko poročilo poda g. Mešek. Revizorka ga. Cirila Štebijcva predlaga v,Somu odboru zaupnico z zalivalo, kar je bilo 2 aplavzom sprejeto. Nato so se izvedle volitve. Za predsednika ie bil ponovno izvoljen dr. Krejči. Inšpektor Pester je predložil še listo 14 članov oblast-odbora in 7 članov nadzorstvenega odbora, povečini že dosedanjih odbornikov. Ta '■sta je bila soglasno sprejeta. Delegat glavnega odbora prota Dimitrije-je sporočil pozdrave centrale »Rdečega ffriža« v Beogradu. O Jugoslovanih v Rusiji Je omenil, da je tam še okoli 30.000 naših rRdeči križ* je že začel z inicijativo njihov povrateik, vendar dela težkoče vla-^a> ker se boji, da bodo prinesli ti ujetniki B »aboj mnogo — 'boljševiškaga duha. Po končanem dnevnem redu se je vršila še j*5ra.ta o nekaterih predlogih, nakar je predsednik dr. Krejči zaključil sikoro tri ure trajajoči občni zbor. ŠAHOVSKI TURNIR V NEWYORKU. četrtek se je imelo odigrati X. kolo. Igrali so dr. Vidmar z Niemzovičem, Capablanca z Aljehinom in Spielmann z Marshallom. Rezultati še niso znani. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. * Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 5. marca, sobota: Ugrabljene Sabinike. Red D. 6. marca, nedelja: ob 20. uri Božji človek. Izven. 7. marca, ponedeljek: Golbsek. Red E. 8. marca, torek: Recitacijski večer Srečka Kosovela. — Izven. Opera: Začete/k ob pol 20. uni zvečer. 5. marca, sobota: Mrtve oči. Red E. nede]Ja: ob 15- uri popoldne Grofi-cenahaT1IzvenJ ia predsta™ “ižanih 7. marca, ponedeljek: zaprto. Tcmatično predavanje o Beethovnovi IX. simfoniji se vrši v torek, dne 8. t. m. ob G. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. Na povabilo koms. ravnateljstva je prevzel predavanje priznani strokovnjak dr. Josip Mantuani, posamezne odlomke in tipične motive iz simfonije, pa bode izvajal na klavirju konservatarjst Lipovšek. Ravnateljstvo vabi na to predavanje. 'Klavirski koncert Jadvige Poženelovc. V. ponedeljek, dne 14. t. m. priredi pianistka Jadviga Poženeilova svoj klavirski večer v dvorani filharmonične družbe z izibranim sporedom. Gdč. Jadviga Poženelova je po dovršenem konservatoriju Glasbene Matice obiskovala klavirsko mojstrsko šolo v Parizu pri znameniti profesorici in umetnici Blanche Selva, nato pa eno leto tudi v Madridu. Ponedeljkov koncert je njen prvi javni sjinio-stojni koncert v domovini. Predprodaja vstopnic od 7. dalje v Matični knjigami. ODDOLŽIMO SE NAJVEČ JEMU NAROD-NEMU BORCU. Koncem lanskega leta se je ustanovil v okirilju ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju. Če smo količkaj objektivni, moramo priznati, da je bil že skrajni čas načeti to vprašanje in. da gre rezervnim častnikom vse priznanje, da so se lotili te vzvišene, a tudi težlke naloge. Ne prikrivamo dejstva, da sedanje razmere za take alkcije niso baš ugodne, kajti pomisliti moramo, da tare vse naše gospodarske kroge težka kriza in da se morajo mnogi zasebniki omejiti v najnujnejših življenjskih potrebščinah, ker vlada povsod pomanjkanje denarja. Toda postavitev spomenika možu, ki je posvetil vse svoje življenje in trud našemu osvobojenju in ujedi-njenju, je domovinska dolžnost, pred katero Gospodarstvo. X Živinorejsko pasemsko okrožje za Dolenjsko ima svoj obuni letni sestanek živinorejcev v sredo dne 9. marca v Ortenetku po prvem jutranjem vlaku iz Ljubljane. Na dnevnem redu je vprašanje naše živinoreje in udeležba na živinski razstavi v Ljubljani. Vabimo živinorejske zadruge in živinorejce ter vse zaniimance, da se važnega sestanita mnogoštevilno udeleže. BORZE 4. marca. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijsild zaključki.) Vrednote: investicijsko 89—89 (89), Vojna škoda 0—342. zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Mer-ikontilna 98—100, Praštediona 925—0, Kreditni zavod 160—170, Strojne 85—0, Trbovlje 0—420, Vevče 120—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. — Blago: Zaključeni 4 vagoni lesa. Tendenca za les nespremenjena, za deželne pridelke čvrsta. Zagreb. Dunaj izplačilo 800.8—803.8, Berlin izplačilo 1349.25—1352.25, Italija izplačilo 248.9—250.9, London izplačilo 276—276.8, Ne\vyork čeli 56.75—56.95, Praga izplačilo 1G8.3—169.1, Švica izplačilo 1094—1097. Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.2375, Ne\v-york 520, London 25.235, Pariz 20.3375 Milan 22.1875, Praga 15.41, Budimpešta 90.85, Bukarešta 3.11, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj 73.2125. Ljuba D. Jurkovič: ŽIVLJENJE IN DNLO NA LJUBLJANSKI UNIVERZI. Ta primer jasno kaže, kako potrebna in S važna je dijaška reprezentanca za vso državo, i Nadeijamo se, da bodo uvideli to tudi naši I beograjski tovariši ter da bod» čimprej osno- ! vali organizacijo, slično našemu Svetu. Politična razdvojenost študentov ne more biti nikaka zapreka. Borba posameznih skupin za vodstvo take dijaške reprezentance naj se, na koncu koncev, dovede na problem, kdo bo boljše reševal splošna dijaška vprašanja in čimbolje izvršil ono, kar potrebujejo vsi in za čemer streme vsit Borba posameznih političnih skupin mora pri tem delu dobita drug značaj. Za širjenje političnih načel so potrebna druga sredstva in drugo polje (agitacija od človeka do človeka, sestanki, zbori, javne diskusije, pre-davamja, časopisi in podotbna sredstva.) To naj premislijo beograjski tovariši in naj takoj priono z delom za svojo reprezentanco in tedaj se bo Nacionalna dijaška unija automa-tično organizirala. Toliko o vprašanjih, ki so splošne važnosti za vse študente in za katerih reševanje se že od lanskega leta briga ustanovljeni Svet slušateljev ljubljanske univerze. Razume se, da sem se dotaknil le najvažnejših vprašanj, dasi so številna manjša vprašanja, ki jih z uspehom rešuje ta lepo zasnovana dijaška organizacija, ki more biti vzor beograjskim in zagrebškim akademikom. (Dalje prili.) To in ono. EVIN GREH. Doslej so interpretirali legendo o grehu v paradižu vedno tako, da je Eva Adama zapeljala, da je torej ženska izvor vsega zla na zemlji. Sedaj pa je prišel francoski pisatelj Alfred \Vesphal z novo interpretacijo, ki so jo jeli strogo katoliški pisatelji tudi že resno diskutirati. V ženskem listu »La Francaise« vihti \Vestphal uma sviltli meč zoper krivico, ki se godi po njegovem mnenju Evi in njenim hčeram. Borbeno razpoloženi pisatelj vpraša: »Ali je dosedanja interpretacija prvega greha pravilna? Ali je res samo Eva vsega kriva?« ter odgovarja: »Ce svetopisemski tekst natančno preštudiramo, moramo priti do zaključka, da se tolmači pomotoma ali pa ve-doma napačno.« Bog svoje zapovedi aploh ni dal Evi, temveč Adamu. Eve takrat sploh še ni bilo, če je vedela, da je Bog prepovedal Adaimu jesti prepovedan sad, ji je to kvečjemu Adam sam povedal. Sicer pa, kdo more trditi, da je bila Eva sploh moralično šibkejša kot Adam. Sveto pismo pravi vendar izrecno, da je bila bolj zvita, bolj sprejemljiva za iniciativo. Satan jp govoril ž njo in dala se je kači zapeljati, kc ji je ta rekla, da postaneta, če jesta sad prepovedanega drevesa, kot bogova, spoznavajoča dobro in slabo. Pravijo, da je risikirala iz radovednosti, toda, ali bi ne bilo bolj pravilno, če bi dejali iz vedoželjnosti, ki se ji imamo zahvaliti za vse naše znanstvene pridobitve? Dalje je treba upoštevati: Sveto pismo pravi: ... in dala je možu, ki je tudi jedel.« Adam je bil starejši od nje, govoril je z Bogom, zakaj naj bi torej ne bil tudi on kriv, oziroma še bolj kriv kot Eva.« Vso svoio moralično moč pa je pokazala Eva, ko ju je stavil Bog na odgovor. Adam se je bil in skril. Igral je zelo klavrno vlogo. Hotel je zvaliti vso krivdo na svojo družico, dočim ta njega ni obremenjevala', temveč enostavno odgovorila: »Kača me je zapeljala in jedla sem.« Končno je Bog vse tri grešnike preklel. Pri tem je rekel Adamu: »V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh,« »Evi pa >v bolečinah boš rodila otroke.« Ali ni Adama strožje kaznoval, ker je njegova kazen trajna, Evina pa ne? Ali ni hotel s teon povdariti, da smatra Adama za bolj krivega?« V. Doroševič: LJUDJE VRISKAJO V PEKLU. Sence so stopile druga za dinugo pred Alaha in želele vse isto: Raj. Nekatere — zase. Druge — še za svoje sorodnike. Tretje — še za svoje prijatelje. Alah je odgovaril vsem: »Naj bo!« In mislil zraven potrt: »Nihče ne prosi zraven za svojega sovražnika ! V tem hipu se približa Alahu Aruciunova senca iz Bnkuija. »Kaj želiš?« vpraša Alah. »Imam sovražnika Zeinala«, pravi Aru-ciun. »Kaj? Ti prosiš za svojega sovražnika?« vzklikne radostmo Alah. »Zanj!« pritrdi Aruciiun. »Izkaži mi svojo veliko milost in ga pošlji v pekel!« V temi trenutku stopi bližje Zeinalova senca. »Kaj želiš?« vpraša Alah. »Bodi milostljiv in pošlji Aruciuna v pekel! Več si zase ne želim!« Alah namigne in vragi pograbijo Aruaiuna in Zeinala in ga vržejo v pekel. Ko se je sprejem senc pri Alahu nehal, f>e je Alah v srcu razžalostil. »Danes so prišli vsi v raj in cek> največji grešniki,« pravi svojim angelom. »Le dva nesrečneža iz Baku ja se morata peči v peklu, liudo žal mi je zanju.« In pošlje angela v pekel, naj pogleda, če se da kaij napraviti za n ju. Angel s eje vrnil z osmojenimi krili in sporočil : »Vriskata oba od radosti!« »Kaj ? ... Vri ska. 1. ta ?« vpraša Strmeče Alah. Angel pripoveduje: »Ko so vrgli Aruciuna v vreli kotel, je najprej zavpil od bolečin nato pa se hitro zavedel in vprašal: . «Kje je Zeinal?« In ko je opazil Zeinala na žarečem ražnju, je ves radosten vzkliknil: »Tako, tako ga dajte 11 še krepkejše! Krepkejše!« Zeinal se je obrnil na žarečem ražnju ter vprašal: »Kje je Aruciun?« In ko opaai Aruciuna v vrelem kotlu je ves srečen zakričal: »Tako ga dajte, tako, tako! Še bolj! Še bolj!« In od tedaj dalje vriskata oba od radosti. Aruciun je srečen, ker pečejo Zeinala. Zeinal je srečen, ker huhajo Aruciuna. In ne želita si ničesar več. Tako se je zgodilo nekaj, Česar ni mogla vedeti naprej naiti Tvoja modrost: ljudje vnskajio v peklu od radosti. Toda Alah pravi smehljaje: »To sta pa praiv čudovita človeka.« In da napraviti v peklu poseben oddelek: »Za ljudi iz Bakuija.« In je dejail: »Naj vriskajo tam!« Ko so ljudje iz Bakuja zvedeli o teim, eo vzdihnili: »Oh, če bi nam h«tel Alih ■nakloniti vbo svojo milost in bi ukazal, oaj kurijo v le z nafto. Potem bi se nafta podražila ea petdeset odstotkov —« lija Erenburg: Sansanetta. Zadnje besede so bile odveč, ker so brazil-janeki pastirji Jolu za zmirom ubili veselje do brbljanja. — Ob dveh pcmoči sta kapikui hi Jol zagledala dve senci v širokih plaščih. Spustila sta jih hitro v kajuto. Kapitan je prižgal luč in se obrnil stran, da ne bi videl lica žene, 'ki bo onečastila njegovo kajuto, 'Karte in »Marijo« in morje. Drugo jutro — se je 'kadilo iz dimnikov »Marije« im iz kapitanove pipe in ladja je rodimo vozila mimo imalih otokov z utrdbami, svetilnikom in skladišči. Šale tretji dan se je Gustav Olsun proti večeru odločil, da obišče svoje potnike in v bistvu lahko štejemo to uro, namreč popoldne, 12. avgusta leta 1919., kot tisti čas, ko se je ponesrečilo kapitanovo srce. Vse kar je videl v znani kajuti, je bilo nenavadno. Predvsem vonj. Kakor bi se na majhni trdi klopi razcvetelo na tisoč čudežnih cvetlic, ki niso spominjale na .morsko travo in ki sto bile kapitanu doslej neznane. Ko je pogledal na ležišče je opazil bitje nebeške lepote, ki se ga ni upal imenovati z nizkim imenom »žena«; to belo nepremično bitje je ležalo in občudovalo svoje polrazgaljene prsi. Francoz, ki se je sukal Okrog mje, jo je boječe poklical »Sansanetta«. Kapitan je stal s čepico v rokah pri vratih. Vedel ni, kaij naj stori — oditi ali pa hiti tako dirzen in poljubiti dami roko, kakor so delali gotovi pomorski častniki, ali pa vzdihniti kakor Jules de Rossig-nol: »Ljubezen je vihar. — Rešite me!« Samsainetta je odprla drobna usteča in Gustav Olsun, ki je bil vajen harmoniki podobnih instrumentov in svojega dragega morja, je slišal ljubke, nežne glasove, ki so mogli priti le z nebes. »Pravi, da je vse, kar ste storili za naju, zelo lepo od vas, kapitan,« — je razlagal Jules de Rossig-nol, ker Gustav Olsun ni razumel francoščine. »In zdaj, kaj pravi zdaj«, je vprašal Gustav Olsun naivno, misleč, da še zmiram čuje čudežne zvončke. Jules de Rassignol je bil malo v zadregi: »O, zdaj nekaj čisto drugega... Zdaj pravi, da hoče 'tudi ona umreti, če umrem jaz. — Takio1 silno me ljubi...« ' In kakor bi hotel kapitanu dokazati svoje pravice do tolike ljubeani, je pričel Francoz pripovedovati, kako je .zaradi Sansanette podcenjeval čast Rossignolov, zapustil očetovo hišo, se ločil od ljubljene Francije, da se zateče zdaj v to strašno deželo, kjer žive stru- pene muhe in kjer , vlada imena mrzlica in neznosna vročina. Toda kapitan ga ni poslušal — gledal'je Sansanetio in Sanšaneiria je gledala svoje pokazgaljene prsi. Ko je prišel Gustav Olsun čez eno uro na krov, je že vedel o katastrofi, ki se je zgodila. Ni tarnal in ni se boril sam s seboj. Kot kapitan za vožnje po viharnem morju se je navadil gledati pred seboj daljino in premagati vse nevarnosti in vse ovire. Ko je stal Gustav Olsun s svojo pipo na zapovedni-škem mostičku in prisluškoval šumenje bližajoče se nevihte, je vedel, da bo nevarnosti in ovir precej, toda cilj njegove vožnje ni bil več Rio de Janeiro, pač pa Sainsametiino srce, če je v teh hladnih, polrazgaljenih prsih utripalo sploh kakšno srce. Dva tedna je bil Gustav Olsun premišljal, kako bi dosegel svoj cilj. Neki Sansaneitin stavek ga je že vznemiril: »Če ti umreš, potem umrem tudi jaz.« Toda kapitan je upal, da je zmožen tudi obvarovati smrti, če že lahko zada smri »Marija« je plula približno sto milj pred mestom Rio de Janeiro ob dolgi verigi skalnatih otokov, kjer ni bilo nobene hiše, nobenega drevesa, nobene trave. Tedaj je Gustav Olsun razumel, da je prišel čas dela. Šel je doli v kajuto in dejal Julesu de Rosignol: V Rio de Janeiru je pri izkrcavanju stroga policijska kontrola. Mogicče se celo zaradi vas brzojavi sem. Bilo bi boljše, če se izkrcate na enem teli otokov — odtod je tri milje do obale — in se peljete s čolnom dalje.« Jules de Riossignol se mi prepiral. Kapitan pa je vedel, kaj govori. G-ustav Olsun je pristavil: s*t •Da ne vzbudimo pozornosti moštva, vas spustimo čez eno uro s čolnom na morje predno se zdani vas samega. Najprej odpeljem vas tja, potem se vrnem še po gospo Sansanetto.« Ko je žena — zaposlena prvi večer,-ko J® je kapitan videl, z ogledovanjem svojih P® — čula svoje ime, je imalce okrenila glavo to eazdehala. Kapitan je poklical Jola: »Spusti čoln in odpelji mene in tega človeka.« Na kapitanov ukaz se je »Marija« ob štirih zjutraj ustavila. Mlad, zaspan mornar, ki j« bil na straži, ni zapazil, kako so se tri sence spustile po vrvi v čoln. Kapitan in Jol sta veslala in Jules de Rosignol je občudoval zvezdnato južno nebo. V desetih minutah so bili pri otolku. Jol je ostal v čolnu. Pojdite za menoj,« je zapovedal Gustav Olsun. (Dalje prih.) TRIKO - PERILO ca moške, žene Irt otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nvgavice, dokolenlce, nahrbtniki za šolarje In lovce, dežniki, kloti, Sifoni, žepni robci, palice, vilce, noži, škarje, potrebščine za Šivilje, krojače, Čevljarje, In Orivce edino le pri tvrdki JOSIP PETELINC LJUBLJANA bllm Preiernorega spomenika. ; Na|nlSJ« entt k ********* Na veliko ln malo V PRAGO na / 14, mednarod i velesejem ki s« vrši od 20. do 27. marca 1027 odpotujejo posetniki lahko že 10. marca SO°|o popust pri osebnih in brzovlakih na jugoslovanskih in čehoslovaških železnicah. M MM lissl(il|“' " Hitenji ^ najugodnejši kupčijski trg v Evropi! Pomladanski velesejem od 6. do 12. marca 1927. 1600 blagovnih skupin iz vseh strok. Zahtevajte podrobna pojasnila in prospekte od častnega zastopstva Stegu in drugi, Ljubljana, Gledališka ulica 8, telefon štev. 925. MALI OGLASI. Za v»ako beoedo *e plaža 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. Premog - Čebin W »Kuta 1,11. - Telet. »» Lesni strokovnjak starejši, neoženjen, prvovrstna moč, l večletno prakso in prvovrstnimi izpričevali, z znanjem slovenskega, nemškega in delno italijanskega jezika, želi premeniti službo le k večji lesni industriji. Gre najraje na skladišča ali pa v gozdove. Cenjene ponudbe na upravo lista pod značko >Vesten in marljiv strokovnjak«. Umetne oči izdelujejo po naravi in namestitvi F. Ad. Miiller Sotine, Wie<>t>aaen v Zag ebu Vseučelišna očna klinika. Oftal- nološka klinika kr. Vseučelišča. od 12. — 15. marca. l\m\M pojasnila ii MITELl! 8 to. LJUBLJANA Kongresni trg 3. si Miil ir! ti Breg 8. tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi naffinejšl In najokusnejši namizni kis I* vinskega kisa. y jap- ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 t»c Tehnično In hlgljcnlčno nnjmoder-neje urejena kl*arnn v JugosiavlJ!. m—mo. EJnM)«««. O—**« “** IL a-«*®*™ Najboljši šivalni stroj in kola te edino le £ m O S ca dom, obrt In Industrij«* ■v vseh oprem®*1 istetam plefllni stroj DUBIED Pouk v vezenju b ezpiačen. VeCielna garancija Delavnica la popravila Nizke cer.e, tudi na obroke Josip Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenik« - - Širite - -»Narodni Dnevnik"! 'ii|||||||iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiii!!iiiiiiurf ORIGINALNE POTREBŠČINE ZA presorvat, Bxat in druge potrebščine vedno v zalogi. LUD. BARAGA, Ljubljana Selenburgova ulica G- ~' Telefon 980. KMETSKI HRANILNI m POSOJILNI DOM " - reg. zadr. z neom. zav. __ _ KMETSKI 00M". 1.1.10.^591 » ... *♦ UM? reg. zadr. z neom. asav. v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica stev. 1,^ pr ltlicje Daje; || Obrestuje ^ Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi 6 °/o ^Ovetli premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje knjl^lC čistitt * Mol‘mpZTir ’°d t „lle vloga in Mw. . M. n.tu.u M ^.vun.. Preskrbuje: Kavcije, inkase. srečke in vrednostn* P°plrle *cr Cefce ln nakaznice (nakazila) na druga mes a. Uradne ure: Vsak delavnik od 8. - 12.‘/. ln od 3'_ Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, Industrijskih in uradnih tiskovin. Lastna knjigoveznica TELEFON ŠT. 652 TISKARNA'MERKUR TRGOVSKO • INDUSTRIJSKA D. O* LJUBLJANA, Simon Gregoržiževa ulica 13. Tiska časopise, knjigo, brošure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t d. f TELEFON ŠT. 552 . „ . . _ u tukuao »MeAmr« odfoufja Andrej 8avw V*i v LdeMJeni. Isdajktelj: Alsfcsaader Belenikar. — Ure}«)* VUdlmlr Svetek. **