Poštnina plačana v gotovim*. Leto LXVm., št. 108 Ljubljana, ponedeljek Ij. maja 1935 Cena Din U- izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — In—ti do 90 petit WBPt a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.60, od 100 do 800 vrat a Din S.-, večji inserati petlt rrsta Dtn 4.-. Popust po dogovoru, toseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 3122, 3128, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, ljubljanska c , telefon' St. 26. — CELJE: celtsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon St. 65 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Maršal lose! PiSsudsk Varšava, 13. maja. r. Snoči ob 20.45 je preminul po daljšem bolehanju prvi maršal Poljske, J o sej Pilsudshi. Bolehal je na želodčnem raku. Na Poljskem je proglašena narodna žalost. Varšava, 13. maja. AA. Pat poroča: Uradno poročilo o smrti maršala Pilsudskega se glasi: Prvi maršal Poljske g. Jože Pilsud-ski je umrl 12. t. ni. ob 20.45 v belve-•derski dvorani v Varšavi. Zadnjo popotnico mu je podelil vojaški duhovnik Ladislav Kornilovič, Maršalova bolezen se je že pred nekaj meseci obrnila na slabše. K njemu so poklicali prof. dr. Wenkebacha in dr. Antona Fanovskega, ki sta po bolnikovem pregledu ugotovila raka v želodcu in jetrih. Od takrat so maršala kar najskrbneje zdravili sanitetni general dr. Stanislav Rupert, dr. Štefan Mozo-lovvski, sanitetni major dr. Henrik Go-ciara in sanitetni major Feliks Tukano-vič. 11. maja se je stanje maršala Pilsudskega nenadoma poslabšalo zaradi hude notranje krvavitve. Zato mu je začelo srce hitro pešati, dokler ni 12. maja nastopila smrt. Bratski poljski narod stoji v neizmerni tugi ob mrtvaškem od m enega svojih največjih sinov, ustanovitelja svobodne poljske države in prvega maršala Poljske Josefa Pilsudskega, moža, ki ga bo j zgodovina po pravici uvrstila med največje genije naše dobe. Da ni bilo Pilsudskega, kdove kako bi se bila obrnila usoda poljskega naroda ab koncu svetovne vojne, v burnih časih, ko je butal ob polj sike meje na vzhodu mogočen val boljševizma. Pilsudski je znal zbrati vse sile poljskega naroda in jih postaviti v bran temu valu. Tako je ustavil prodi--ranje boljševizma v zapadno Evropo. Pa ne samo kot vojskovodja, tudi kot državnik je zavzemal Pilsudski v svoji domovini tako visoko mesto, da se mu nihče niti približati ni mogel. Kar je bil reve lucionarni Rusiji Lenin, kar je Turčiji Keraal paša, Italiji Mussolini in Nemčiji Hitler, to je tria Poljski maršal Pilsudski. Razumljiva je torej bolest, ki je prevzela vsa poliska srca ob njegovi smrti, saj bo le težko najti Pilsudskemu vrednega naslednika v vodstvu svobodne poljske države. Jožef Pilsudski je bil rojen 4. julija 1867 v Zu4ovu pri Vikni kot potomec stare litvaaske plemiške rodbine. L. 1885 se je vpisal na univerzo v Harkovu in stopil v stik s socijalisti. Ker je bil zapleten v zaroto zoper carja Aleksandra III-, je bil leta 1888 izgnan za pot let v Sibirijo, odkoder se je pa vrnil že 1. 1892 in si priboril vodilno mesto med poljskimi socijalisti. Leta 1901 so ga zopet aretirali, pobegnil je pa v inozemstvo kn iz Krakova deloval proti Rusiji, organizirajoč bojne organizacije poljske socijalistične stranke, kakor tudi galije bramhne zbore. Ob izbruhu svetovne vojne ga je v Krakovu tajno ustanovljena »narodna vlada« imenovala za vrhovnega poveljnika poljskih sil in kot tak se je udeležil pod avstrijskim poveljstvom na čelu I. poljske legije bojev na južnem Poljskem. V času okupacije Poljske je hotel leta 1916 z lastno armado ustanoviti neodvisno Poljsko, toda Avstrija temu pokretu ni bila naklonjena in je njegovo armado spremenila v pomožni poljski zbor. V januarju 1917 sta centralni državi ustanovili samostojno poljsko državo, v čije provizorni državni zbor je bil poklican tudi Pilsudski. Ker pa je bila Poljska odvisna od milosti Avstrije in Nemčije, je Pilsudski, ki je stremel po polni svobodi poljskega naroda, odložil mandat in pozneje so ga internirali Nemci v Magdeburgu, dolžeč ga hujskanja poljskih legijonarjev, ki niso hoteli priseči. Po prevratu se je vrnil kot zmagovalec v novembru 1918 v Varšavo, kjer ga je začasna okupacijska vlada pooblastila z diktatorsko močjo za ustanovitev narodne vlade. V prvem poljskem kabinetu je Pilsudski prevzel vojno ministrstvo, a 23. novembra 1918 je bil najprej provizorno, 22. februarja 1919 pa od sejma končno veljavno izvoljen za predsednika poljske republike. Odstopil je 17. decembra 1922 in postal šef generalnega štaba. Leta 1923 se je umaknil v zatišje in živel na svojem posestvu v Sulovku pri Varšavi. Neznosne politične razmere so bile povod, da se je Pilsudski odzval pozivu vojske, kjer je užival neomejeno zaupanje in se povrnil v politično življenje. 10. maja 1926 je po kratki, petdnevni revoluciji strmoglavil Wrtošev kabinet in 31. maja je bH zopet izvoljen za predsednika poljske republike, kar je pa odločno odklonil. V Bartlovem kabinetu je spet prevzel vojno ministretvo, ki ga je obdržal v vseh vladah. V avgustu 1926 je bH imenovan za generalnega inšpektorja armade, a v septembru je stopil na čelo nove vlade. Pilsudski je bil dvakrat poročen, zapušča dve hčeri, Vando in Jadvi<»o. Proglas predsednika republike Varšava, 13. maja. AA. Predsednik poljske republike Ignacij Moscicki je iadal tale proglas na poljski narod: Maršal Pilsudski je umrl. S svojim genijem in z nezlomljivim naporom svoje volje je pripomogel k vstajenju poljske države. Vodil je državo k preporodu in veličini k sprostitvi vseh zdravih sil, ki so imele služiti za temelj poljski bodočnosti. Kot nagrado za svoje neizmerno delo je videl našo državo kot živo dejstvo, sposobno življenja, pripravljeno za bodoče možnosti, videl je našo vojsko obdano s slavo, zvezano z njenimi sosednimi zmagovitimi državami Ta največji mož naše zgodovine je črpal svoje moči iz silnih globin davne poljske preteklosti, ko je z nadčloveškim naporom svoje zdrave misli zarisal pravilna pota za bodočnost domovine. Pri tem delu ni bil osamljen, ker je že zdravnaj čutil, da so ga njegovi poslednji napori pripeljali do roba telesne moči. Zato je pripravljal ljudi, sposobne za neodvisno delo, da bodo mogli prevzeti težko breme odgovornosti. S svojim volilom je zapustil narodu skrb za čuvanje časti in ohranitev moči države. Naloga nas živih je, da prevzamemo to izročeno nam volilo in z njim vso odgovornost zanj. Naj žalost in bolest utrdita v nas vseh zavest odgovornosti, ki jo bo imel poljski narod pred spominom Pilsudskega in pred bodočimi rodovi. Vlada ob mrtvaški postelji Varšava, 13. maja AA. Takoj, ko se je izvedelo o smrti maršala Pilsudskega, se je ministrski svet sestal na sejo. Po končani seji je preds. ministrskega sveta Slawek sprejel predsednik republike v dolgo avdi-jenco. Opolnoči so člani vlade s predsednikom ministrskega sveta polkovnikom Slawekom na čelu korporativno odšli na belvederski grad in se poklonili smrtnim ostankom maršala Pilsudskega. Poljska žaluje Varšava, 13. maja. AA. Takoj, ko se je izvedelo o smrti maršala Pilsudskega, so prekinili vse gledališke, kinematografske in druge predstave v Varšavi. Razen članov vlade so se na belvederskem gradu poklonili smrtnim ostankom maršala Pilsudskega v Varšavi navzočni generali in drugi državni veledostojanstveniki. Naslednik Pilsudskega Varšava, 13. maja. AA. Vlada je sklenila postaviti za vrhovnega inšpektorja vojske, mesto, ki ga je zavzemal pokojni maršal Pilsudski, generala Edvarda Ridzs-migla. General je bil eden izmed najbliž-njih in naj odličnejši h sodelavcev pokojnega maršala. Njegovo mesto odgovarja položaju vrhovnega poveljnika vojske. Za vršilca dolžnosti vojnega ministra je imenovan brigadni general Tadej Bignev Ka-przvcki, dosedanji prvi pomočnik vojnega ministra. Hitlerjevo sožalje Berlin, 13. maja. AA. DNB poroča: Ob smrti maršala Jožefa Pilsudskega je poslal voditelj rajna in državni kancelar Adolf Hitler to-le brzojavko predsedniku poljske republike Ignaciju Moscickemu: Globoko presunjen nad smrtjo maršala Pilsudskega izražam vaši ekseelenci in poljski vladi najiskrenejše sožalje v svojem imenu in v imenu nemške vlade. Poljska je z umrlim maršalom izgubila tvorca svoje obnovljene države in svojega najzvestejšega sina. Skupaj s poljskim narodom žaluje tudi nemški narod ob smrti tega velikega rodoljuba, ki je z modrim sodelovanjem z Nemčijo napravil veliko uslugo ne samo našima dvema državama, temveč s tem tudi dragoceno prispeval k pomiritvi Evrope. Odmev v Beogradu Beograd, 13. maja. p. Vest o smrti prvega poljskega maršala in stvaritelja nove Poljske Josefa Pilsudskega je napravila v jugoslovenski prestolnici globok vtis.' V teku današnjega dopoldneva so ee zglasilii na poljskem poslaništvu mnogoštevilni odličniki, ki so v imenu jugoslovenskega naroda izraziM sožalje bratskemu poljskemu narodu. Med prvimi se je vpisal v knjigo na po'^skem poslaništvu ministrski predsednik in zunanji minister g. Bogoljub Jevtič. Razčiščenje v Varšavi Laval je odstranil vse nesporazume in znova utrdil prijateljstvo in sodelovanje med Poljsko in Francijo Pariz, 13. maja. AA. Listi priobčujejo zelo optimistična poročila o varšavskih razgovorih Lavala in naglasa jo, da sta odkritosrčnost in prisrčnost popolnoma razpršili nesporazumi jen je, ki je zastiralo razmerje med Francijo in Poljsko. Listi izražajo nado, da bo novo ozračje najboljši činitelj za obnovo miroljubnega in plodonosnega sodelovanja. »Petit Parisienc piše: Varšavski razgovori so ustvarili novo podnebje. Na obeh straneh so navajali brez pridržkov vse argumente, kakor se spodobi med prijatelji in zavezniki. Toda ni nastalo samo novo ozračje, temveč se poraja tudi novo diplomatsko sodelovanje. »Petit Journal« piše: Varšavskim razgovorom je predsedovalo prijateljstvo. Francoski zunanji minister je pojasnil, da fran-cosko-ruski pakt ni osamljen diplomatski instrument, temveč samo eden izmed elementov za organizacijo evropske varnosti. Tako se bo zdaj moglo misliti na postopno izvedbo mnogostranskega severnovzhodne-ga pakta o nenapadanju in konsultiranju brez vzajemne pomoči, ki bi omogočil pristanek tudi tistim, ki so ga doslej odklanjali. Zastran podunavskega pakta Beck ni v načelu nasproten in pristaja na sodelovanje pri pripravljalnih pogajanjih. Zdi se, da je to g. Lavalu še jasneje poudaril kakor Suvichu. Berlin, 12. maja. AA. Nemška javnost z napeto pozornostjo spremlja obisk g. Lavala v Varšavi. V nasprotju s prvimi poročili, ki so govorila o mrzlem sprejemu g. Lavala v poljski prestolnici omenja »Ber-liner Borsen Zeitung« nekatere pozitivne uspehe Lavalovega obiska v Varšavi. List poudarja zlasti gospodarske predloge, na podlagi katerih je Francija pripravljena odpreti svoj trg do neke mere poljskemu blagu. Na čisto političnem področju, pravi list, se pa zdi, da stvar ne gre tako gladko, čeprav ima g. Laval načrte o vzhodnem paktu, ki vsaj formalno vpoštevajo poljske želje. List sklepa, da Poljska danes res želi igrati popolnoma svojo vlogo. Obsodbe pred rimskim Izrednim sodiščem Rim, 13. maja AA. Izredno sodišče je obsodilo 19 opozicijonalcev iz tržaške in vi-demske pokrajine v ječo od 3 do 20 let. Kongres nacijonalnih akademikov Za predsednika skupne, zaenkrat Se okrnjene akademske organizacije je bil izvoljen Niko Marinković iz Zagreba Ljubljana, 13. maj«. O včerajšni manifestaciji in nadaljevanju kongresa naše nacijonalne akademske omladine je priobčilo obširno poročilo že današnje »Jutro« in zato se omejimo samo na poročilo o današnjem nadaljevanj« prekinjenega ustanovnega občnega zbora skupne akademike cwga nizacije za vso državo. Po napovedanem programu kongresa bi se morala snoči vršiti na Taboru večja družabna prireditev z umetniškimi nastopi, pevskimi in koncertnimi točkami Zaradi nenadnih tehničnih razlogov je žal ta večer odpadel, ker pevsko društve »Obilic« ni moglo priti zaradi svojega koncerta na kongres. Davi se je nadaljevala v soboto prekinjena ustanovna skpupšina zveze, ki so se je udeležili vsi opolnomočeni delegat'' vseh petih univerz iz države. Vzroki nesporazumov, zaradi katerih v soboto n: prišlo do končnega uspeha in rešitve spornih vprašanj glede sprejema odnosno spremembe pravil in volitev uprave Zve ze, so bili tudi danes v toliko nadtmočn1.. da so delegati beograjske univerze ostali s svojimi spreminjevalnimi predlogi v manjšini. Zato so odklonili pristanek za svoj vstop v novo zvezo, ki bo tako do prvega rednega občnega zbora žal deloma okrnjena. Sklenilo se je, da bo prvi redn' občni zbor Zveze v januarju 1936. Do takrat pa mora skušati novoizbrana Zvezna ■uprava urediti vsa ona sporna vprašanja, ki so žal bila vzrok, da kongresu ni povsem uspelo uresničiti obširnega napovedanega programa. Za predsednika Zveze Jug. nac. udru-ženj je bil z veliko večino izbran simpatični predstavnik aka-demikov zagrebške univerze pravnik Niko M a r i n k o v i ć, ki je že na včerajšnjem manifestativnem shodu •pred magistratom močno navdušil prisotne zborovalce. Predsednik nadzornega odbora je ljubljanski delegat R. Marušič, predsednik častnega razsodišča pa za6top™k soibotiške pravne fakultete L e č i č. Pred- sednik koaigresa A. UrŠič je ob izvolitvi nove uprave in predsednika naslovil tomu nasledmje besede: Tovariš Marinkovič, zavedaj se. da boš polagal na prvi rodni skupščini trd račun za svoje delo. Častno mesto, katerega ti je danes poverila jugo slovenska omladina, bo zahtevalo modnega avToritarivnega nastopa, posebej še sprič . dejstva, da žal zaenkrat ni v Zvezi zdru ženi vsa j ugoslo venska nacionalna omlnd. na. Iskreno ti čestitan z žedjo, da bi ti uspelo premostiti tudi one diference, ki «»o danes bile vzrok delnemu nesoglasju. Izva janja predsednika Uršiča so sprejeli v«i prisotni z velikim navdušenjem ki aplav zom novemu predsedniku, ki se je v krat kih in jedrnatih besedah zahvalil za zaupanje in posebej povdaril, da bo skušo delo Zveze usmeriti predvsem v smeri 90-eijalnega zboljšanja položaja jugo-slover skih omladincev. Subotičan, pravnik Išpanović, se je nato še v imenu vseh zborovalcev iskreno za hvalil predsedniku kongresa lTr»ću, tajniku Marusiču in vsem ostalim ljufcljanskini organizatorjem za njihovo požrtvovilri delo. Tovariš L'ršič je v svojem odgovDru naglasil. da je smatral vse to opravljeni. delo za svojo častno dolžnost, ki jo je skušal po svoji najboljši moči rešiti, nikakor pa ni treba tolmačiti tega kot posebne za sluge. Skupščina se ob zaključku lista še vrši, sledili ji bodo še važni akruafcni refe rati. o katerih prinesemo podrobno poro čilo jutri. Popoldne se odpelje večina udeleže i-cev s posebnim vlakom v dveh skup me h na Bled, odkoder se bodo vrnili zvečer preko Ljubljane na svoje domove, upam j. da z najboljšimi vtisi o resnični gost.*liu>-nosti tako ljubljanskih akademskih tovar ;ev m ostalega prebivalstva. Kritiko dela priprav in izvedbe kongresa samega si pridržujemo za zaključno poročilo v re-oti. Omenjamo samo, da je zaključni nacionai ni miting v Zagrebu radi nekaterih tehničnih in formalnih zaprek odpadel. >f. Akademija PJS V proslavo razvitja praporov PJS je okoli 900 učencev ljubljanskih narodnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol priredilo v natrpano polni Unionski dvorani v soboto zvečer akademijo, ki je biLa posvečena našemu lepemu in ponosnemu morju. Mladi, navdušeni dijaki in dijakinje so igrali, ieklamirali, rajali in peli v posamezni in v večjih ali manjših skupinah. Program akademije je obsegal sicer samo 16 točk. oziroma 17, ker so licejke svojim plesom vskočile zadnji trenotek, v resnici pa bilo izvajanih kar 26 raznih krajših ali daljših stvari. Vse to ogromno delo je pripravilo in opravilo menda le pet Glasbenih učiteljev. Ti ljudje so pravi roboti na svojih zavodih. Redko je, da bi ta ali oni izmed nastavnikov srednjih in tem podobnih šol žrtvoval izven svojih rednih irr toliko prostega časa za dobro ime in čast svojega zavoda, kakor ravno glasbeni učitelji. Javnost vidi največkrat le strnjene, očitne nastope učencev zavoda, katerih organizacija leži največkrat edino v rokah teh pridnih glasbenih delavcev. Oni oskrbujejo petje pri rednih in izrednih mašah, skrbeti morajo za proslavo 1. decembra, pripraviti svoje pevce za slavnosten kraljev rojstni dan, zbrati in naučiti primerne pesmi za dan sv. Save, za Vidov dan, za Strossmaver jev spomin, za dan Jadranske Straže, za praznovanje Materinskega dne, za Pomladek Rdečega križa, za Cirila in Metoda in še za celo vrsto slučajnih praznikov in obletnic. Ako naj bodo vsi ti šolski in javni nastopi dostojni in dodobra pripravljeni, mora učitelj in morajo seveda tudi dijaki navreči svojim predpisanim uram še marsikatero dobrovoljno, a za svoj izredni trud pa niso mnogokrat niti zahvale deležni. Rajše je narobe. Požrtvovalni dijak, ki prostovoljno obiskuje vse te številne in nadštevilne pevske vaje. vja-me dostikrat v kakem drugem predmetu masten »cvek«, ker je moral ravno vsled teh pevskih vaj, namenjenih dobremu ime nu in časti zavoda nujno zanemariti pripravo. Izgovora ni, kajti »prvo je šola«! Rad priznam, da zamorejo iti vse te večne glasbene vaje na živce, saj razdirajo učne načrte, onemogočajo dostikrat redno delo. ovirajo normalni razvoj pouka. Toda pri tolikem številu raznih rednih in izrednih slavnosti. ki se brez petja itd. sploh ne morejo izvršiti, so vsi ukrepi, ki na i bi to glasbeno ujmo uravnali, iluzorni. Vsakoletni novi odtok in dotok dijakov zahteva vsakoletno novo delo. E>a pa kljub vsem oviram glasbeni učitelji in dijaki-nevci radi in z navdušenjem delajo, je zo-net iznova pokazala sobotna akademija. Nemogoče mi je vsak nastop posebej oceniti. Vsi so pokazali najboljšo voijo in do- segli s svojimi izvajanji kljub nemirni mla di publiki splošno pohvalo. Presenetila me je harmonika. Nisem vedel, da je pouk na harmoniki v srednji šoli postal enakovre den pouku na drugih glasbilih, saj se mi zdi, da je eksistiral nekak odlok, ki je pre-povedoval v srednjih šolah gojitev jazz-in-strumentov. In tudi harmonika spada tja. Nemara so ga preklicali. — Kako junaško so šli vitežki branilci Zrinjskega prepevajoči ob spremljevanJL harmonike v smrt! Da! Kolosalno! Kajpada! Sicer stvar ni poceni, a nekaterim se le izplača. Okusi in klofute so pač različne. Ostali program je bil slavnostnemu namenu primerno izbran. Vsaka skupina se je potrudila, da je svojo točko podala v kar najpopolnejši obli ki. Ni mi treba niti zelo gledata skozi prste, ako trdim, da so bile nekatere stva ri izvedene prvoklasno. Vsi nastopi so se izvršili kljub gnječi v redu in dovoJj naglo tako, da je bil zastor kar odveč Vsaki skupini naj se v bodoče dovoli enako šte vilo točk. S tem bo izostalo mnogo ljubosumja, ki je pri javno nastopajoči mladini posebno razvito. Bučno uspelo akademijo je zaključila pestra alegorija Fr. Siča z državno himno. Vesela in zadovoljna se je razšla živahna mladina, da se pripravi za svoj nedeljski jadranski praznični nastop. —č. ?otres v Tokiju Tokio, 13. maja. b. V Tokio so včeraj občutili močan potresni sunek, ki je povzročil precejšnjo paniko. Gmotne škode ni. Dunajska opoldanska vremenska napoved za torek: Spremenljivo, padavine, padec temperature. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odetot.) Amsterdam 2974.99 — 2989.59, Berlin 1756.08 — 1769.96, Bruselj 742.49—747.5-6, Cnrih 1421.10 — 14-2«.08, London 213.3«— 215.41, Newyork 4360.77 — 4397.09. Pariz 2S9.60 — 291.03, Praga 1*3.20—184.30. Trst 360.64 — 363.73. AvstrijBkl Sllins v privatnem klirin&u 8.82 — 8.92. INOZEMSKE BORZE. CuHh, 13. maja. Beograd 7.02, Pariz 20-38, London 15.06, Newrorfc 309.375, Bruselj 52.30. Milan 25.425. Madrid 42.226. Amsterdam 209.36. Berlin 154-86, Dunaj 58.—, Praga 12.90, VarSava 58.326, Boka-redta 3.06. Stran 9. »SLOVENSKI NAROD«, dne IS. maja 193» Stev 108 Našega Jadrana nikdar in nikomur ke svečanosti mlađih jadranskih stražarjev v Ljubljani « praporov podmladka JS Ljubljana, 13. maja. Včeraj je zaživela Ljubljana v krasnem pomladanskem dnevu vsa mlada in razgibana. Na materinski dan, praznik nacionalnih visokošolcev, zbranih v našem mestu, in v vrvežu drugih dogodkov so dali poseben pečat včerajšnjemu dnevu pod okriljem JS tisoči naše Soške mladine, ki so na impozantan način manifestirali za naš sinji Jadran in a tem za vsedomovin-sko idejo, za močno Jugoslavijo. Uvod k prazniku Podmladka Jadranske straže je bila krasno uspela akademija v Uni onu. Poleg drugega programa so poživljali večer rajalmi nastopi v plesu, narodnih nošah ter lepe deklamacije. Za zaključek pa so pripravili lepo alegorijo z državno himno, ki jo je pela vsa dvorana. Akademiji so prisostvovali najuglednejši predstavniki naše javnosti. GLAVNA SKUPŠČINA OBiLASrTNBGA ODBORA. Včeraj ob pol 10. so se zbrali v dvorani Trgovskega doma delegati Oblastnega odbora Jadranske straže h glavni skupščini. Dvorana je bila lepo okrašena s kipcem kralja Petra H., ki je stal na odru, zraven pa je bila pripeta trobojka, obdana z lovor jem rn cipresami. Predsednik, podihan dr. Oton Pirkmajer, je ob 10. otvoril skupščino, pozdravil poleg domačih še nad 100 delegatov z dežele, posebej pa zastopnika bana, načelnika prosvetnega oddelka g. Josipa Breznika, namestnika drviziooarja generala Jovanovića, rektorja univerze, podžupana Evgena Jarca in pa delegate raznih društev. Posebno dobrodošlico je izrekel delegatoma izvršnega odbora JS iz Splita g. dr. Jeriču in dr. Despotu. Z zbora je bila odposlana udanostna brzojavka najvišjemu pokrovitelju JS Nj. VeL kralju Petru IL, pozdravne brzojavke pa predsedniku vlade, izvršnemu odboru v Splitu in banu dr. Pucu. Poleg drugih pozdravov je predsednik p reč i tal tudd besede skupščini škofa dr. Rozmana izvršnega odbora JS ki kluba koroških Slovencev. Nadaljujoč se je predsednik toplo apoaninjai med letom umrlih odbornikov JS, poudaril velik napredek organizacije v slovenskih krajih, naglasujoč zahtevo Slovencev po zvezi Slovenije z morjem, ki s tem neprenehoma poudarja tudi ljubezen naše sinje Adrije. V nadaljnjem se je predsednik toplo zahvalil vsemu oblastnemu odboru za trud, posebej še tajniku dr. Željku Jegliču in pa funkcionarjem našega podmladka Podmladki so dosegli v naši banovini krasne uspehe in je ni skoraj šole, ki bi bila brez organizacije podmladka JS. Odbor se stal-no trudi, da uresniči svojo glavno programa ti č.no točko in postavi lastni dom na Jadranu. Pred zaključkom zbora je predsed-nik povabil vse navzoče, da se vsi korporativno udeleže slovesnosti izročitve praporov na Kongresnem trgu. Medtem, ko se je vršila skupščina, so že prihajali od vsepovsod proti središču mesta naši mladi jadranrfei stražarji pod vodstvom učiteljev in vzgojiteljev. Vse šole so se napotile na Kongresna trg, ki je nudil kmalu po 10. krasno živo bojno slđco. Prihajali so vsi: še prav nežna otročad ljudskih šol, dijaštvo meščanskih in strokovnih šoi, a krepki maturanti in brhke maturantice. Dijaštvo se je razporedilo po načrtu g. prof. Trošta. Na sredi Kongresnega trga, poleg Lavrenčičeve hiie, je stal širok oder, obdan z državno trobojko, na katerem je stal kraljev kip. Tik odra so se postavili mladi praporščaki 6 kumicami, zastave pa so počivale na mizi na odru. Tam je bila tudi godba »Sloge« pod vodstvom g. Heri Svetla, poleg pa močni pevski zbor IL državne realne gimnazije, pod vodstvom prof. Svajgerja. SkupščLnarjem so se pridružili rudi mnogi odrasli člani Jadranske straže in pa predstavniki drugih narodnih organizacij. Poleg je bila tudi če-fa častnikov v novih paradnih uniformah. Podmladkarji so kneJl večinoma na glavah čepice, na levih rokavih pa embleme JS. Na Kongresni trg je bil posebno lep pogled z oken hiš in pa z Gradu, V kratkem času so se zbrali na odru ugledni predstavniki naše javnosti. Med drugimi je prišel tudi g. divizijski general Nedeljkovic, nakar je g. Viktor Pimat oznanil po mikrofonu p-ičetek mladinskih slovesnosti. K mikrofonu je stopil predsednik g. dr. Piricmajer, poveličujoč izredni pomen tega dne. Podban g. dr. Otmar Pirkmajer je pozdravil kongres v imenu bana in v svojem imerra. Izvajal je m. dr.: »Pozdravljam vas kot predstavnike mdade inteligence, ki bo jutri poklicana, da kuje usodo svoje domovine in ustvarja srečo in napredek j ugoslo venskega naroda Ta veličastni kongres je razveseljiv pojav, ki nas mora navdajati z optimizmom. Prinaša nam žarke svita v mrak današnje dobe negotovost i, nemira ki nestalnosti, dobe blodenja, iskanja in razočaranja, dobe, v kateri kljub napredovanju telesne vzgoje naša mladina često zapada slabosti in izgublja svoj jasni cilj in mladostni polet Res je, da zahteva današnja doba velikih naporov in da rudi mladi generaciji ne prizanaša. Zato se mora mlada generacija vztrajno ki temeljito pripraviti, da bo telesno in umstveno sposobna premagovati težave, ki jih prinaša čas in ki ne postajajo manjše in ne lažje, ako smo malodušni, ako klonemo z duhom in ako smo hromi po svoji volji in nemočni zaradi apatičnosti. Mrtva mladina je nesreča za vsak narod. Brez mladinskega pokreta ni moralne gonilne sile za velika dela sodobnikov, brez misli na mladino in na našo bodočo generacijo niti privatno niti javno življenje nima rezona. Zato od srca želim, da postane današnji kongres jugoslovenskih nacionalnih akademikov mejnik v naši nacionalni zgodovini. Naši sodobniki so nam ustvarili svobodno domovino, mrtvi kralj nam je zedfnil narod, na bodoči generaciji pa je, da s tolikimi žrtvami in napori, z rekami krvi in gorami kosti priborjene tekovine ne zapravi, temveč jih koristno uporabi za napredek domovine in na srečo svojega naroda. Današnja doba nosi v sebi znake razkroja. Vse j« pripravljeno razdirati in malo je pozitivnih sil, ki bi gradile. Tu mora mladina paziti, da se ne okuži m da ostane konstruktivna kj, pozi- tivna. Zato je potrebna krepka državljanska in nacionalna zavest, zato je treba trajne dobre volje in mnogo solnčnega optimizma Treba je pravilne relacije posameznika do splosnosti in pravične ocene pomena državne in nacionalne skupnosti. Ako bo jugoslovenska akademska omladina to zadela, bo postala vredna naslednica ki dedinja naših padlih in umrlih herojev. Da bi v tem smislu današnji kongres dosegel svoj glavni cilj, vas še enkrat pozdravljam z najboljšimi željami in s pozivom: vsi pod prapor jugoslovenoke nacionalne omladine I«. Po govoru g. dr. Pirkmajer j a se je polastilo množice odraslih in pa podmladkar-jev ogromno navdušenje. Godba je zaigrala himno, ki so se ji z glasovi pridružili tisočeri. Po končani himni je spregovoril mladini v srce segajoče besede stolni kanonik dr. Mihael Opeka. IZROČANJE PRAPOROV. Po obrednih molitvah g. dr. Opeke je zaigrala godba, sledila je blagoslovitev zastav, in nastopil je svečan temutek, ko je predsednik dr. Pirkmajer nagovoril zastavonoše: »Zastavonoše! Izročam vam svetio znamenje naše skupnosti, naših vročih želja, našega požrtvovalnega dela, izročam vam svetle prapore podmladka Jadranske straže, ki jih zvesto varujte in čuvajte v ponos našim mladim stražarjem in čuvari-cam našega morja, v čast naši svobodni domovini Jugoslaviji in njenemu narodnemu kralju, našemu vrhovnemu pokrovitelju ter v blagor našega jugoslovenskega Jadrana. Prapori naj vsakogar vedno opominjajo: vse žrtve za naš Jadran, našega Jadrana nikdar in nikomur!« Po vrstnem redu so začeli prihajati nato na oder mladi praporščaki in praporšča-krnje z botri rn botricami. Prvim trem praporom so kumovali izvršni odbor JS v Splitu in je delegat dr. Jerič privezal nanje trake, rekli geslo: Za pomorsko silo Jugoslavije. Enaka gesla so izrekli tudi ostali botri in botrice, ki jih je bilo poleg izvršnega odbora še 37. Vsak praporščak je ob prevzemu prapora iz rok predsednika poljubil simbol moči in slave, vzkliknivši: Čuvajmo naše morje! Pod odrom je Čedalje bolj naraščal gaj pestrih praporov. Slednjič je stopil na oder praporščak I. realne gimnazije RadkD Svajger z zastavo v roki in glasno izpregovoril: Gospod predsednik, ponosni sprejemamo sveto naše znamenje in varovali ga bomo verno, požrtvovalno in zvesto do poslednjega diha, ter z njim venomer klicali slehernemu Ju-goslovenu: Čuvajmo naše morje! Sledili so govori še nekaterih govornikov, in zaključil je dr. Despot iz Splita: Jadran je naš. Orkan navdušenja je znova razgibal množice, nakar je povzel zaključno besedo prosvetni šef g. Josip Breznik: Mladi prijatelji! Veselje vam žari v očeh. POPOLDANSKI PROGRAM. V Zvezdi so se delegati in člana ob-lastnega od'bona zbrali k skupnemu kosilu. Zdravice sto. izrekla predsednik dr. Pirkmajer in dr. Despot iz Splita. V Trgovskem domu se je po kosilu nadaljevala skupščina, ki je potekala v najlepši harmoniji. Sprejeta je bila naslednja resolucija: »JS, katere namera je, viti smisel vsega jugoslovenskega naroda za naš Jadran in ki se je, ustvarjajo* v tem dete, razvila v noteo i mnm~mm hm organizacijo, je v duhu načel viteškega kralja poklicana, d* s vso vnemo in največjo vztrajnostjo bntfi ta ačviflBaja pomorsko zavest in prepričanje o prvea- našo somi jo. Pot. ki nam^Jo je veliki kralj, mana hodSt! JE, a pri tem poklanjati največjo pažnjo bodočnosti našeg«* naroda, nmM mLadipri. Haelonatma zavest naj bo branik, ki ga postavi JS v spomin prvemu Čuvarju Jadrana In naj bo SeK lJuhgJPucaMi Najvišjemu pokrovitelju Jadranskemu problemu in akciji JS naj v bodoče vlada in vsi odločujoči 51-ndtefjI posvete pažnjo, ker je gđede na gospodarsko pažnjo države že zlasti Iskati novih poti za Izboljšanje gospodarskega stanja. Jadranska straža travske banovine smatra najkrajšo železniško zvezo dravske banovine z morjem in avtomobilsko zvezo med Ljubljano in Sušakom za najvažnejši gospodarski problem svojega področja ter bo vložila vse napore, da se to vprašanje v najkrajšem času povoljno rešd.c Sledile so votttve novega oblastnega odbora. Pred zaključkom je biLa na predlog prosvetnega šefa g. Josipa Breznika poslana Nj. Vel. kralju še posebna brzojavka, ki pravi, da je razvitju 41 praporov ljubljanskih šol prisostvovalo 12.000 dijaštva in prav toliko občinstva, ki vsi izražajo Nj. Vel. neomajno vdanost. Prišel je dolgo pričakovani dan. Pravkar je -/aplapolalo pred nami 41 novih blagoslovljenih zastav vaših krepkih organizacij, ki štejejo skoro 70.000 stražarjev in jih štejemo med največje in najpomembnejše v vsej državi. Društvo more razviti svojo zastavo šele tedaj, ko se je tako okrepilo in raz vrl o, da lahko javno manifestira za svoje ideje in cilje. Do te stopnje razvoja so dospele zdaj naše organizacije. Zaključil je g. načelnik: Zaman bo grozil tujec. Vsaka vaša zastava je glasen klic: Čuvajte naše morje in odgovor vseh vas tisočev ob teh zastavah je in bo: Čuvali ga bomo! Spet je zaigrala godba zanosno himno podmladkarjev. Sklonile so se zastave in mladina je jela glasno prepevati. S tem so bile svečanosti na Kongresnem trgu zaključene in sledil je obhod po mestu. Spredaj je korakala godba, nato pa so se uvrstili prapori s spremstvom, za njimi odbor oblastnega odbora, številni dostojanstveniki in dolga vrsta mladine Povorka je šla ob zvokih koračnic po Se-lenburgovi ulici, Aleksandrovi cesti in Bleiweisovi cesti proti banski palači. Povorko je obdajal po vseh ulicah in cestah gost spali r občinstva in vse j« prevzemalo silno navdušenje. Sprevod se je usta vrl pred bansko palačo, kjer so se postavili praporščaki, poleg njih pa oblastni odbor, odi i čmiki, delegati in mnoge dame v dolge vrste. Godba je spet svirala koračnico podmladka, ki je defilira! mimo v dolgih vrstah. Točno eno uro se je mimo praporov vrstil in pomikal sprevod. Pred bansko palačo je sledil razhod. Ko je obtoženec Ivan Bračko izjavil, da obsodbe ne more sprejeti, ker se je pre-isfcava vodila nagatimio in ne pozitivno, mu je predsednik odgovoril, da je on subjektivno prepričan o njegovi krivdi, ker se je sam usmrtiti (Bračko se je namreč hotel nekoč v »poru usmrtiti) in pa 10 let ni hotel n natopi ti rednega dopusta. Pristopila sta dva paznika, ki sta mrtvaško bledega in vsega prepad enega Ivana Bračka prepeljala v zapor. Njegova zagovornika dr. Stouderl m dr. Rozina sta prijavila priziv in revizijo zaradi odmere previsoke kazni. I Zvočni kino Dvor ■ Telefon 27-30 SAMO SE DANES ob 4., 7. in 9. uri zvečer OLIO IN STANLIO najboljša komika sveta se Vam predstavita v smehapolni burki Potujoči pianino Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Zborovanje okoliških gostilničarjev Največji uspeh njihove organizacije je bila lani ustanov vitev gostinskega odseka pri Zbornici TOI četrta žrtev Turnca Včeraj je na tej nevarni pečini težko ponesrečil aka demik Svetozar Likar, ki je davi umrl Ljubljana, 13. maja. Okrog tri do štiri tisoč Ljubljančanov pa tudi okoličanov je bilo včeraj na Šmarni gori, kjer so prisostvovali slovesnemu odkritju spominske plošče pokojnemu župniku Aljažu. Res živahno in radostno je bilo na šmarni gori in Grmadi, saj so se z Ljubljančani radovali tudi mnogi nacionalni akademiki na prijaznem izletu. V prijetno razpoloženje je pa kanila grenka kaplja, ko se je okrog 5. raznesla vest, da *e je na Turncu smrtno nevarno ponesrečil mlad akademik. Strmoglavil je s te nevarne pečine v globino komaj 191etni akademik Svetozar Likar iz Ljubljane. Likar si je včeraj popoldne pri sorodniku Vrančiću, kjer je stanoval, izposodil kolo, sedel nanj in se odpeljal v Vikerče pod Šmarno goro, kjer se je priključil družbi turistov. Pod Turneem in na Turn-cu samem je bilo vse živo: ta skala, ki je zahtevala že četrto mlado življenje, je postala nekak eldorado za mlade plezalne, ki preizkušajo na njej svoje sposobnosti in živce. Likar je bil s tovariši že spleaal na vrh Turnca in se tudi srečno spet spustu k njegovemu vznožju. Neugnana strast mu pa ni dala miru in tvegal je še en naskok na strmo skalo. Revež gotovo ni srtt-ttt, da bo to plačal z življenjem. Na usodnem kraju, kjer je pred tednom dni strmoglavil v globino pokojni Mirko Dovič, je izgubil ravnotežje tudi Likar m v velikem loku odletel s pečine. Vrglo ga je na drevo, od tega ga je pa odbilo, da je priletel spodaj na skale, nato pa ae je še malo kotalil po peščenem produ, dokler ga niso ustavili spodaj stoječi plezalci, ki so bili priče strašnega padca. Likarja so prenesli na nižje ležečo trato, kjer so ga obvezah-. Vest o nesreči je prodrla tudi na Grmado, kjer je bila še zbrana večja družba Matičarjev in številnih planincev, ki so prisostvovali odkritju Aljaževe spominske plošče. Med njimi so bili tudi štirje zdravniki, in sicer dr. Del Cott, dr. Prijateljeva, dr. Spacapan in dr. Hribar, ki so nemudoma pohiteli na kraj nesreče, obvezali nesrečnega in vsega pobitega Likarja ter mu nudili prvo pomoč. Videli so takoj, da je njegovo stanje resno, na desni strani čela je imel precejšnjo rano, z levo roko ni mogel gibati, bruhnil je pa tudi kri. Ponesrečenec je bh pa pri zavesti in je tiho govoril. Več turistov je pohitelo v vHo dr. Novaka v Tacnu, odkoder so pofcHcaH reševalce na pomoč. Na kirurgičnem oddel-fcu sploš. bolnice, kjer je že čez pol are ležal ponesrečeni akademik, so se zdrav miki zelo zavzeli zanj, da bd mu rešHi življenje. Ugotovili so, đa ima Likar dvakrat zlomljeno levico, poleg vidnih zuna- njih tudi resne notranje poškodbe, a tn-di pretreeene možgane. Ker je bil p« precej močne konstitucije, so domnevali, da utegne vse eno preboleti poškodbe, žal ni W4o tako. Kmalu proti večeru se je Lik a rje vo stanje poslabšalo in od ure do ure je ugašalo življenje v njem. Ponoči se je večkrat osnesvestiL a zjutraj je padel v agonijo, iz katere se ni več prebudil in okrog 9. je nesrečnež dotrpel. Pokojni Svetozar Likar je bH rojen 13. septembra leta 1916 v Ljubljani kot sin zdaj že upokojenega sodnega svetnika upravnega sodišča v Celju dr. 'Ivana Likarja in je bil pristojen v Celje. Študiral je pravo na ljubljanski univerzi, kjer je bil vpisan v drugi semester. Bil je eden naših najbolj nadarjenih dijakov, up rn ponos svojega očeta, za katerega pomeni izguba ljubljenega sina strašen udsrec. Pogreto nesrečne žrtve rjotoesni do naših planin bo v sredo oh 16. je mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj ura bo lahka zemlja, težko prizadetim staršem pa naše iskreno sožalje! Ob tragični nesreči Svetozarja Likarja ponovno opozarjamo in svarimo mladino, naj bo pri plezanju na Turne previdna Sn naj ne tvega lahkomiselno svojega živa:jenja. Turne je pokazal, da je nevarna pečina in da se je treba za plesanje po njem temeljito pripraviti. Bračko obsojen na štiri leta Maribor, 13. maja Danes ob 11. dopoldne je bila izrečena sodbe proti Ivanu Bračku, bivsemn šefa poštno tele^rateke sekcije v Mariboru, ki bil obtožen poneverbe državnega denarja. Razpravna dvorana št 73 je bila nabito pokia občinstva, ki je z zanimanjem čakalo na razglasitev sodbe. Točno ob 10. je stopil v dvorano mali senat in predsednik dr. Tombafc je razglasil ob splošni tišini sodbo. Ivan Bračko se sporna krivim poneverbe do 134.528 Din m 27 para, in se obsodi na 4 leta robije ter iagubo častnih državljanskih pravic, kakor tudi na izgubo državne akižbe. Obtoženec se oprosti obtožbe, da je dvakrat najel posojilo po 10.000 Din v svojo korist ne račun sekcije. V razlogih obsodbe je predsednik navaial. da sloni na iapovedi nadsveftn-ika dr. Kopača iz Ljubljane, ki je popolnoma razjasnil proces. Sodišče je odbilo od obtožbe 20.975 Din in 20.214 Din, tako da se zniža poneverjena vsota na 134508 Din. Ljubljana, 13. maja. Prostorna restavracijska dvorana >Pri levu« je bila danes dopoldne povsem zasedena. Združenje gostlhaiških podjetij za ljubljansko okolico je imelo 25. redni letni občni zbor, ki ga je vodil m otvoril predsednik Franc šušteršič. V uvodu je pozdravil ravnatelja Zveze združenj gostilni-čarskih podjetij g. Petelna in tajnika Zrx>rnice TOI g. dr. K očeta Spominjal se je tragične smrti kralja tn nazdravil je mlademu kralju. Tople besede je posvetil tudi med letom umrlim 5 Članom. Poslovno poročilo združenja je podala strokovna tajnica M. Kozamemikova. Združenje se je moralo tudi v preteklem poslovnem letu krepko boriti za stanovske interese gostilničarstva in ne brez uspeha. Največ skrbi dela gostilničarjem banovinska trošarina. Združenje je stremelo, da bi se trošarina plačevala od soda, ki se I stavi na pipo, ne pa od vsega vina. i je v kleti ter da bi se 5rr kalo odračunai takoj od vsega vkletenega vina m da bi se vinski mošt sploh oprostil trošarine. Za razmah tujskega prometa je važno, da sta nedavno izšli dve uredbi, in sicer uredba o ureditvi gostilniških podjetij in uredba o strokovni Izobrazbi. Slednja uredba predpisuje, da je potrebna za podeželske gostilne, razen krčem in ljudskih kuhinj, enaka izobrazba kot v mestih. V krajih, ki so priznani kot klimatski, v kopališčih aH sedežih državnih oblasti se zahteva tudi za krčmo in ljudsko kuhinjo predpisana izobrazba. Med svoje največje uspehe naši gostilničarji beležijo ustanovitev gostinskega odseka pri ZTOL ki Šteje 10 članov. Kot član združenja je v odseku tudi predsednik Šušteršič. Odsek je že dokazal, da bo vedno zastopal krepko koristi gostitničarskega stanu. Med najbolj perečimi vprašanji je bilo tudi lani davčno. Gostilničarjem se zdft krivično, da morajo za lepo urejene in čiste prostore plačevati višje davke, ko je vendar splošna zahteva, da naj bodo lokaii Zvočni kino Ideal SAMO SE DANES ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer MAIKICE CHEVALTER hi AKA DVOftAk v prekrasni opereti, polni petja, smeha in zabave ŠOLA LJUBEZNI Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 13. maja: zaprto. Torek, 14. maja: V času obiskanja. Premiera. Izven. Sreda, 15. maja: V času obiskovanja. Red Sreda. četrtek, 16. maja: Bunburv. Gostovanje v Kranju. Prihodnja dramska premiera bo Vombergarjeva veseloigra >Zlato tele« v režiji g. Milana Skrbinška. Delo je jako zanimivo, ker obravnava aktualno temo o posmrtnem zavarovanju. — Premiera bo predvidoma koncem meseca maja. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 13. maja: zaprto. Torek, 14. maja: zaprto. Prihodnja operna premiera, ki se bo vršila predvidoma koncem tega tedna, obsega dve deli, in sicer: španskega komponista Manuela de Falla >Vida breve« (Kratko življenje), opero, ki je jako učinkovita, in pestri balet Rusa Stravtnakega z naslovom >Petruška«. Vsebina baleta slika, kako ožive tri lutke: Petruška, plesalka in Manr. Koreografija je Golovinova, v baletu sodelujejo koneervatoriati poleg našega stalnega baletnega zbora. Glavne partije plešejo: ga. Pavšič-Bravničarjeva, g. Golovin in g. Frelih. V de pallovi operi »Kratko življenje« nastopi prvič gaz. Bro-hhova iz Zagreba v glavni partiji Salude. Opero dirigira ravnatelj Polič, režiser prof. 6est Domača kronika Ljubljana, 13. maja Danes okrog pol 2. zjutraj se je peljal na kolesu proti domu -S6 lecni strojnik Miha Bohorž, zaposlen v papirnici v Vevčah. Med Mostami in Studencem se je nenadoma zaletel vanj neznan avtom ob list. da je Bohorč v loku odletel s kolesa v bližnji jarek, kjer je obležal s težkimi poškodbami. Avtomobilist je sicer svoj voz takoj zavri in se ustavil, poni eda I nesrečno žrtev, nato pa odpeljal dalje, ne da bi se zmenil za Bohorča. Tega so našli kmalu mimoidoči in obvestili reševalce, ki so ga prepeljali v bolnico. V bolnici so ugotovili komplicirano frakturo desne noge nad kolenom, nekolika je bila poškodovana tudi leva noga, poleg tega je bil Bohorč poškodovan na glavi m dobil tudi notranje poškodbe, da je njegovo stanje precej resno. Zdaj oblasti poizvedujejo za brezobzirnim avtomobil istom. Pleskarski pomočnik Ivan Brunšek je bdi sooči v Laaaaovu gostilni v Siaki. Med primerni in taksni, kakršne zahteve tujski promet. Združenje je imela izredno mnogo dela z vlaganjem pritožb na davčni rekla-macijski odbor. Po dolgi borbi zvezne organizacije in zbornice je dobil reklamacijski odbor pravico ocenjevati gostilniške obrti tudi izpod minimalne davčne osnove. Pozimi je združenje priredilo kletarski tečaj, ki pa ni bil posebno dobro obiskan. Združenje se je tudi potegovalo za znižanje telefonskih pristojbin za gostilničarska podjetja. Na kongresu gostilničarjev v Zagrebu je bilo združenje dobro zastopano. Vložni zapisnik izkazuje 600 številk, rednih sej je bilo 7. 1 žalna in l sestanek. Na novo so bile odprte 3 krčme in l gostilna. Združenje šteje 7 gostilniških poslovodij. Izbrisanih je bilo 7 koncesij, članov je 339, in sicer med njimi največ gostilničarjev, 313. Po poročim nadzornega odbora je spregovoril ravnatelj Zveze združenj gostilni-carskih obrti g. Peteln. Podrobno je orisal prizadevanje zveze organizacije v zaščito stanovskih interesov gostilnlčarstva, naglasu joč, da se njihova borba ne koncentrira predvsem za znižanje trošarine tn davkov, kajti glavno je. da se zborjBa splošni gospodarski položaj, ker le potem bodo prišli tudi boljši časi za gostibrfčar-stvo. Dokler bo naš denarni trg v razsum in dokler se ne bodo zvišale cene pridelkov, pač ne moremo pričakovati splošnega zboljšanja. Kritično je presojal uredbo- o banovinski trošarini, ki ni le gospodarsko vprašanje, saj se je tretiralo zgolj politično. Združenje stremi za tem, da se trošarina maksimira na dinar od litra vina. Na banovini je za to umevanje. Govornik jo podal jasne instrukcije glede davčnega vprašanja in splošnih organizacijskih zadev. Zborovalce je pozdravil tudi dr. Koce. Soglasno je bil sprejet proračun, ki znaša 34.800 Dtn dohodkov in prav toliko izdatkov. Ob zaključku lista zborovanje se traja. pm*i je naštel prepir m pretep, naposled so pa Brunska pretepli, pri čemer je dobil tudi več nevarnih sunkov v levo nogo, da ima vso razmesarjeno. Brunšek, ki je star 29 let iu doma ;z Dražpoe, je moral v bolnico. Reševalci so imeli imeli včeraj sfjdoh mnogo posla. Ponoči co morali tudi na Grad, kjer so našli nezavestnega nekegji fanta. Prepeljali so ugotovili, da gre za 15 letnega brezposelnega delavca Štefana Kopača. Povedal je, da >e na povretkn z Grada padel tako th^ srečno, da je priletel na hrbet in nb*ežal nezavesten. &e#. KOLEDAR. Da«e«: Ponedeljek, 13. maja k«tOH*a-m: Servaclj. Jasna. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Begunec iz Chieaga (samo ob 16.). Kino Ideal: Softa ljubezni. Kino Dvor: Potujoče pianino. Kino Šiška: Velika igra — Male Ohir ley. ZKD: Carjevič ob 14v kine Matici. Geografsko društvo, občni zfcor ob 17.30 v prostorih Geopmfskepra instituta na uorverzi. Klavirski koncert Rasula Kocaalskcw?a ob 30. v PiHiarmonični dvorani. DEJTURE LEKARNE. Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, TrnkoezT ded., Mestni tng 4. TJfetar, lenburgova uttca 7. —I j Izgubila se je 13. V. zlate rt^mi Im ura od Bezjanake ulice 5 po Mencingerjevi, Groharjeva ulici do lekarne Bohinc, Pošten najditelj naj jo izroči proti nagradi v upravi Slov. Naroda. Iz škofje Loke — V 12 skupinah bodo pohiteli za letošnje binkoštne praznike prijatelji JS na naš Jadran. Prijave sprejema tudi škofjeloški krajevni odbor Jadranske straže. Zglaette se pri tajništvo, kjer boste prejeli tudi vse potrebne prospekta in podrobne informacije. Cena od Din 250 do 500 po izbiri. Prijave ee sprejemajo do 25. maja. — Droben hrast — velika sitnost Ziherlovl e Suhe so opazili te dni, da jim je izginil iz njahovega gozda okrog SO cm debel hrast Nekdo ga je posekal in odnesel. Tatvina pa ni ostala prikrita. Sleda so vodile v VirmaSe, kjer so storilca dobilA, ki pa se je izgovarjal, da ja rahli hrastić; za kol pri obešanju perila. Ne-rodnež pa moral kljub temu pred sodi-šče, ker tudi majhna kraja na dovoljena. — Iz užaljenoatl jo je »obdelal«. Franc D. od Sv. Florijana je že detj časa kuhal jezo na posestnikovo hčer Franc:-sko Krajnikovo baje zato, ker ga je po krivici obdolžila tatvine. Nejevolja je slednjič prikipela do vrhunca, France se je dejansko lotil gospodarjeve hčere. Pošteno jo je obrcal m zlasal in J prizadejal po glavi, telesu ln udih znatne poškodbe. Morda se bosta sedaj protivnika le >SLOYBN8KI NAROD«, DNEVNE VESTI — Roža »Kralj Aleksander I.« Naš poslanik v Pragi dr. Grisogono je položil v soboto na grob blagopokojnega kralja mučenika na Oplencu šopek rož, ki jih je na-zval češki vrtnar Boh m »-Kralj Aleksander I_< Pred odhodom na Oplenac je pokazal poslanik rože kraljici Mariji, ki jih je globoko ganjena občudovala. Žametasto rdeče rože so poslali v Beograd z letalom. — Popust uradnikom, ki se udeleže potovanja JS v Grčijo in Egipt. Jadranska straža priredi od 30. junija do 16. julija s parnikom »Kraljica Marija« propagandno potovanje v Grčijo in Egipt. Poedina ministrstva so dovolila dopust uradnikom, ki se udeleže tega potovanja. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem potovanja polovično voznino. — Težak položaj privatnih nameščencev. Včeraj je zborovala v Beogradu Zveza privatnih nameščencev. Iz poročil je razvidno, da žive privatni nameščenci v zelo težkih razmerah- V Beogradu je zaposlenih nad tisoč trgovskih pomočnikov in njihove plače se gibljejo med 300 in 1600 Din mesečno. Mnogi delodajalci izkoriščajo svoje uslužbence s tem, da jih zadržujejo v trgovinah preko določenega Časa, čeprav je to po zakonu prepovedano. Posebna pozornost je bila posvečena na zborovanju pokojninskemu zavarovanju privatnih nameščencev. — Zborovanje dentlstov. Včeraj dopoldne so zborovali v Zagrebu dentisti in dentisti tehniki. Konferenci so prisostvovali delegati iz vseh večjih mest države, posebno iz Zagreba, Ljubljane in Beograda. Dentisti zahtevajo ustanovitev treh docela avtonomnih dentistićnih zbornic, in sicer v ZagTebu, Beogradu in Ljubljani. Zbornice bi bile sicer avtonomne, vendar bi bile v Zvezi dentistićnih zbornic s sedežem v Beogradu in v centrali bd bili zastopniki vseh treh zbornic. — Antltuberknlozni teden. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je odredilo, da se organizira od 19. do 26, t_ m. po vsej državi p roti tuberkulozni teden. Beograjska radiopostaja bo oddajala popularna predavanja o zatiranju tuberkuloze, zagrebška in ljubljanska radiopostaja bosta pa predavanja prenašali. Predavanja jbodo vsak dan od 19.30 do 19.45. Geslo proti tuberkulozne nedelje bo: Varujte mladino tuberkuloze! V vsej državi naj bi ne bilo n obe neg" a učenca in učenke, ki bi ta teden ne slišal vsaj enega predavanja o tuberkulozi. V ta namen so pozvani vsa državni tn samoupravni zdravniki, zlasti šolski, pa tudi učitelji naj organizirajo predavanja o tuberkulozi po vseh šolah. — Naši ki nema to grafi v letu 1934. Po uradnih podatkih je bilo lani v naši državi 336 kinematografov, od teh 246 zvočnih. 90 pa nemih, de pomislimo, da je bilo predlanskim pri nas 319 kinematografov, moramo priznati, da smo na tem polju kaj malo napredovali. Kinematografov brez zvočnih aparatur je vedno manj. Največ kinematografov je v dunavski banovini, in sicer 59, na drugem mestu je savska banovina. Izmed mest ima največ kinematografov Beograd, in sicer 11, Zagreb jih ima 9. Novi Sad 4, Ljubljana, Sarajevo, Niš in Skoplje po 3 itd. — Razstava male obrti na letošnjem XV. ljubljanskem velesejmu od 1. do 11. junija ki jo priredi banovinski urad za pospeševanje obrti bo nameščena na zunanji strani paviljona >Ek. Tu bo razstavila naša mala obrt, da si opomore in pridobi nova naročila in zaposlitve. — Mednarodna zveza lastnikov kinematografov. Od 25. aprila do 2. maja je bil v Berlinu filmski kongres, kjer je bilo sklenjeno ustanoviti mednarodno zvezo lastnikov kinematografov. Za predsednika je bil izvoljen predsednik Zveze nemških kinematografov Fritz Bertram. Vodja naše delegacije lastnikov kinematografov dr. Aranicki iz Zagreba je izjavil v svojem govoru, da tudi Jugoslavija pristopa k mednarodni zvezi lastnikov kinematografov. — Občni zbor zagrebške sekcije JXV. Včeraj dopoldne so zborovali zagrebški novinarji. Predsednik sekcije g. Slavo Jutri-ša je otvoril občni zbor s počastitvijo spomina kralja mučenika Sprejeta so bila pravila podpornega fonda zagrebške sekcije JNU. Občni zbor je bil pa zaradi obravnavanja nekaterih internih vprašanj prekinjen in se bo nadaljeval prihodnjo nedeljo. — Naša pohištvena obrt bo prav lepo zastopana na letošnjem spomladanskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija Na tej razstavi bo vsakdo videl, kako se naši mizarski mojstri trudijo v vsem, da bi ustregli kupcu. Današnje pohištvo je odvrgle nekdanjo ornamentiko ter je gladko, masivno in prostorno, odgovarjajoče popolnoma sedanji gradbeni tehniki. Razstavljene bodo vsakovrstne spalnice, jedilnice, saloni, gosposke, dekliške in otroške sobe. Gospodinje posebno opozarjamo na novodobno kuhinjsko pohištvo, ki je napravljeno tako praktično, da prihrani gospodinji mnogo napornega tekanja sem in tja po kuhinji in brezpotrebno zamudo časa. Vsak, ki mu je v mislih nakup nove oprave, naj si pride na vel esejem ogledat izdelke naših iznajdljivih mizarjev. Pohištvena razstava obsega preko 1000 m2. — Radiološki kongres, n. radiološki kongres bo pod pokroviteljstvom kneza namestnika Pavla 18., 19. in 20. t. m. v Beogradu. Prijaviti se je treba čimprej. _Novi grobovi. Včeraj je umrl v Ljubljani upokojeni šolski upravitelj g. Ivan K a m b i Č. Pokojni je bil znan med svojimi stanovskimi tovariši in med mladino kot vzoren prosvetni delavec. Pogreb bo jutri ob 16.30 iz Levčeve ulice 4. — V soboto je umrla v Ljubljani soproga upokojenega užitninskega nadpaznika gospa Frančiška Lozej roj. Smrekar. Zapustila je mnogo otrok, ki se bodo dobre zlate mamice vse življenje hvaležno spominjali, saj jih je vzorno vzgojila. Pogreb bo danes ob IT.3^ is mrtvašnice splošne bolnice. — V 'ljubljanski bolnici je po kratkem trpljenju umrl trgovski sotrudnik in bivši trgovec g. Adolf J o n k e, star 70 let V Ljubljani in Rožni dolini je bil splošno znan zlasti v trgovskih krogih. Zapušča vdovo gospo Jo-sipino. Pogreb bo jutri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. — Bodi jim lahko zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje; — Olajšave udeležencem ljubljanskega velesejmu v pomorskem prometu. Jadranska plovidba d. d. Sušak je dovolila udeležencem XV. ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 1. do 11. junija vozno olajšavo na ta način, da se vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno nižjega razreda. Ugodnost velja za dopotovanje od 20. maja do 11. junija, za povrate k od 1. do 20. junija. Dubrovačka plovidba a. d. Dubrovnik je priznala iste ugodnosti v času od 20. maja do 20. junija Zetska plovidba a. d. Cetinje je dovolila 50% popusta na vseh svojih par-nikih od 20. maja do 20. junija. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestalno vreme, od časa do Časa dež. Včeraj je nekoliko deževalo v Mariboru in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 28, v Zagrebu 25, v Ljubljani in Splitu 24, v Skoplju 23, v Mariboru 20, v Rogaški Slatini 15. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.7, temperatura je znašala 12.6. — Usoden skok iz vlaka, v soboto zvečer se je pripetila blizu Zagreba težka nesreča Delavec Ivan Krekovič je skočil iz lokalnega vlaka blizu Maksimira pa je v naslednjem hipu privozil tovorni vlak in Krekovič je prišel pod lokomotivo, ki mu je odrezala obe nogi. — Strašna smrt zaradi dveh dinarjev. V petek zvečer je skočil redov Salko Selim čavkun v Sisku iz vlaka, ker bi moral plačati 35 Din za vožnjo. Manjkala sta mu pa dva dinarja in zato je v strahu pred kaznijo skočil iz vlaka ter udaril z glavo ob železni prag, da si je prebil lobanjo. Nesrečnež je kmalu izdihnil. — Zakaj potemnijo noži? To ni tako važno vprašanje, bolj važno je vedeti, kako jih bomo zopet očistili, da postanejo svetli in da jih pri tem ne opraskamo. V tem slučaju pomaga samo VTM univerzalno čistilno sredstvo, ker čisti boljše in navadne predmete temeljito in prizanesljiv ). Za čiščenje hrvi uporabljajte znani Planinka-čaj Bahovec Pristen je le v plombiranih paketih. Reg. br. 76 od 5. n. 1932. Iz Ljubljane —lj Razstava Mihe Maleša. Danes ob 19. bo otvoritev razstave Mihe, Maleša v prostorih bi vse Jadransko-podunavske banke poleg pošte. Obiskovalce opozarjamo, da bo otvoritev točno ob sedmih, ker bo radijska postaja prenašala otvoritev. Govoril bo g. dr. Rajko Lož ar. Da omogoči Maleš obisk vsakomur, je vstopnina 3 Din, za dijake pa 2 Din. Vstopnice shranite, ker je na njih številka, ki bodo številke žreba-ne ter prejmejo imetniki šestih izžrebanih številk šest lepih slik. In, kdo ve, če ne bo ravno Vaša številka izžrebana. Zvečer torej k Mihi Malešu! — V petkovem poročilu o Maieševi razstavi je treba citati ime ravnatelja Bat'e, ki je lokal radevolje dal na razpolago za razstavo, pravilno: Kave in ne tako, kakor je bil natisnjen po zaslugi tiskarskega škrata —Priprave za regulacijska dela v Ljubljanici bodo kmalu končana, vendar bodo morala delavci potrpeti še dober teden. Dovažati so že zaeelli tračnice za stavbno železnico. Odlagajo jih na Gtrud-novem nabrežju. Morali pa bodo še postaviti barake za orodje in materijal ki vzpenjačo za izvoz blata iz droge. Zdaj še ne bo treba podreti čolnarske kolibe na Trnovskem pri stanu in tudi mestna stanovanjska hiša jih še ne bo tako kmalu ovirala pri delu, saj bodo začeli strugo poglabljati navzgor od Novega trga. .Naprej od zapornice proti pmlskemu mostu najbrž ne bodo začeli delati mnogo pred jesenjo. —U Društvo »Soča« opozarja vse one, M so se priglasili in ki se mislijo še pri-sLasati za poklonite v na Oplencu za btin-košti, da je zadnji rok 15. maj, do katerega dne je treba vplačata voznino v znesku 170 Din. Prigiase se lahko tudi nečlani. Na željo preskrbimo tudi prenočišče in prehrano, čas hit5, požurite se! Priglase in vplačala sprejemajo: Simon Jurčič, trg., Tvrševa cesta, Jos. Bačič, Aljaževa cesta 13, Honko Klavora, Gled. al. 2, m., in Vinko Ravbar, trg. e čevlji v Mostah, Zaloška cesta. Prireditveni odbor. —D »Zanesljivost« našega voznega reda. Kako je naš -vozni red zanesljiv (avtobusni promet), nam pove sledeči primer. Včeraj sem napravil popoldanski izlet na Molniik, lepa izletna točka za Golovcem. Z Molnika sem se spustil navzdol v Sostro, odkoder sem se hotel odpeljati v Ljubljano z avtobusom, ki naj bi odpeljal iz Sostrega ob 19.30. Imel sem s seboj vozni »Ekspres*, kjer stoji na strani 97. pod tabelo 8a, da vozi avto ob zgoraj navedenem času. Od Šoferja pa sem zvedel, da ne vozi več ob tem času že 3 leta. In res, v »malem« žepnem voz- redu tega časa ni več. Ni mi pre-ertajrto nič^ drugega, nego da sem pre- zahtevamo nekottfco več točnosti! Met- ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES SAMO OB 4. UBI POPOLDNE (VEČERNE PREDSTAVE ODPADEJO VSLED KONCERTA) BEttUNEC iz CH1CAGA V glavni vlogi Loise Ullrieh, Gustav Frohlich, Pavel Kemp, Adele Sandrock »PARAMO UN TO V ZVOČNI TEDNIK« GLOBOKO ZNI2AJNTB CENEJ! Stran S. —lj Ogromen uspeh je imel Raoia Ko-vzalslri prt kxstoi predstavi ovoje opere Zemruda nrimai četrtek v naši operi, še večji uspeh pa bo dosegel brez dvoma dre-vi na svojem klavirskem koncertu v Fil-hairnoničzn dvorani. Izvajal bo izključno le dela Friderika Chopin*. Vse glasbo ljubeče občinstvo, predvsem pa vse one, ki sami igrajo klavir, vabimo, da napolnijo danes zvečer FiJharmonično dvorano ter se naslajajo na prelepih delih Friderika Chopina, ki jih bo izvajal eden njegovih najboljših intrepretov. Sedefi od 10—30 Dm v knjigami Glasbene Matice. jajca zdravim in bornim Toda le s prvovrstnimi jajci dosežete ta namen. Dvojna je korist, ako so izredne kakovosti in najcenejša. Podružnica L6wy, Kolodvorska: 32 jajc za 14 dinarjev! Iz Celja —c Brezposelnost pojema. Pri celjski ekspozituri javne borze dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 4*6 brezposelnih (24 moških in 22 žensk), delo je bilo ponujeno za 39 oseb (6 moških in 33 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 17 (za 3 moške in 14 žensk), odpotovalo j« 1 oseb (12 moških in 4 ženske), odpadlo je 125 oseb (123 moških in 2 ženski). Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 3*97 brezposelnih (34-6 moških in 51 žensk) nasproti 509 (460 moških in 49 žensk). Delo dobijo 2 hlapca, po 1 trgovski pomočnik in dimnikar, 6 poljskih delavk, 5 dekel, 2 hmeljski delavki ter po 1 trgovska pomočnica, kuharica, natakarica, soba rti ca in postrežnica. —c Smrtna žetev. V petek je umrl v Gajevi ulici 8 v starosti 68 let višji rudarski svetnik v pokoju g. inž. Friderik Pogačnik, v Zavodjai 2 pri Celju pa je umrla SGletna žena sejmarja Marija Sreboča-nova roj. Ričkova. V soboto je umni na Slomškovem trgu 5 v starosti 77 let mestni revež Anton Kočevar, na Dečkovi cesti 3 v Gaberjiu pa je umrla 24letna brezposelna trgovska pomočnica Lchidmaiia Farč-nikova. V celjski bolnici je umrl v petek 671etni občinski revež Anton Peperko s Prtistove, v soboto pa 34Setnd delavec Franc žolgar iz Debra pri Laškem. —c SK Atletik : SK Jugoslavija 6:2 (2;0). V nedeljo popoldne je bila pri »Skaini kleti« ob prisotnosti okrog 300 gledalcev v dežju od-Igran a drugorazredna prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in Jugoslavijo. Zmaga Atletiikov je bila zaslužena, a številčno previsoko izražena. Atletiki so bili boljši v kombinacijah in startu. Moštvo Jugoslavije, kn je od lani znatno napredovalo, je dobro napadalo, a je bilo neodločeno pred nasprotnikovim golom. Tekma je bila zelo živahna Prve četrt ure je bila i&ra izenačena, nato pa so prešli Atletiki v lahno premoč. Pri odmoru je imela Jugoslavija dobrih deset minut več od igre, nato so prevladovaM Atletiki, zadnjih 15 minut pa je Jugoslavija zopet prešla v premoč. Goli za Atletike so padK v 17. in 33. iminnti prvega ter v 14., 54., 36. in 37v minuti drugega polčasa, gola za Jugoslavijo pa v 20. in 38. minuti drugega polčasa. Koti 8:6 za Atletike. Tekmo je sodil g. Veble objektivno in točno. V pTcdtekmi je rezerva SK Jugoslavije premagala rezervo SK Atletike v razmerju 3:2 <0:1). Iz Trbovelj _ Za nov rešilni avto. Seuanji rešilni avtomobil, ka je bal nabavljen pred dobrimi 7 leti, je že d™?1"*'1 in tudi ne odgovarja več potrebam časa. Zato je reševalni oddelek tukajšnje rudniške gasilske čete naslovil pred meseci na našo javnost prošnjo za prispevke, ki bi omogočili nabavo novega reševalnega avtomobila, žal ta apel ni rodil pričakovanega odmeva in vse kaze, da bo nabava največ odvisna zopet od marljivosti in požrtvovalnosti naših gasilcev samih, deloma pa seveda tudi od onih ustanov in činiteljev, ki so že doslej pri vsaki priliki pokazali za težnje našega gasilstva in reševalne službe največ razumevanja. Ker je potreba nabave novega reševalnega avtomobila zelo nujna, so naši gasilci že zavihali rokave in šli na delo; organizirali so veliko javno dobrodelno tombolo, ki bo prihodnjo nedeljo, to je 19. maja ob 14. uri popoldne na travniku tik gasilnega doma na Vodah. Ta tombola je izredno bogata na dobitkih, ki predstavljajo skupno vrednost preko 20.000 Din. Srečk pa je tokrat prav malo, tako da je verjetnost dobitka mnogo sigurnejsa kot pri tombolah prejšnjih let. Storpaj bo čez 40 tomholskih dobitkov ter preko 300 tem, kvatern in čin-kvinov. Med tombolami je samo živil in blaga v vrednosti čez 3000 Din, razen tega 10 vreč moke in 10 k ose v živil, otomana, ure, pohištveni predmeti, gospodinjsko orodje, predvsem torej praktični dobitki, ki se rabijo v vsakdanjem gospodinjstvu. Baš zaradi tega vlada za to bogato tombolo med našimi gospodinjami veHko zanimanje, toda tudi dobitki, ki zanimajo moške, so tako privlačni, da utegne zaradi malega števila proti koncu tedna zmanjkati srečk, _ Vprašanje prestavitve spomenika padlim v Trbovljah stopa vedno bolj v ospredje zanimanja naše javnosti. Spomenik je postavila na sedanji prostor bivša Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne, že tedaj se je moralo vodstvo Zveze trdo boriti, da je takratno gerentstvo odobrilo postavitev spomenik na sedanjem prostoru. Ker pa je bila btvša Zveza dve leti nato razpnSčena, je ostal spomenik ne izpopolnjen, d asi ravno ga je takrat prevzela občina v svojo oskrbo. Vsi poznejši geren-ti m župani se za izpopolnitev spomenika niso mnogo zanimali, šele sedanja uprava občine kaže interes na tem, da se spomenik prestavi na primerno mesto, ki bo dostojno spominu padlih občanov. Spomeniku manjka Se primerna ograja po načrtih univ. prof. dr. Vurnika, katerega idejna tvorba je spomenik. Po našem mnenju bi bn najlepši prostor za spomenik na prostoru (vrtu) na levi strani poti is trga proti restavraciji Zvezda. V tem slučaju bi bilo potrebno, da se prekrije Trboveljščica do gostilne španc. s čimer bi bil tudi trg pred cerkvijo znatno povečan. Ljubljana se je razgibala \e hUo včeraj LJubljana, 13. maja. T« dni se je bela Ljubljana tako razgibala, da je postala vprav pisana in da je ceJo Ljubljančani niso več prepoznali. Sicer smo vajeni miru, da si lahxo na na j-živahnejših ulicah zdraviš živce ter uživaš blagodejno tišmo, a včeraj je bilo povsod tesno na naših ulicah, lokali so bili tako pokri, da so tu in tam gostje stali pred vrati kakor da čakajo na kruh s krušnimi kartami, in kamorkoli si se obrnil, si naletel na povorko, tombolo ali veselico. To je za naše razmere nekaj posebnega, samo nekaj dni na leto smo tako srečni, da smo vel ©meščan i, da se razmahne tujski promet v naši prestolnici in da tudi domačinom zapolje nekoliko živahnejše kri. Učena mladina, ki se je je zbralo toliko v Ljubljani, da je imela povsod veČino, je razgibala naše mesto tudi v južnjaškem ritma ter temperamentu, kar ni bilo brez vpliva na Ljubijančane, pa tudi na Ljubljančanke menda ne. Marsikdo je na mah ozdravel po dolgi, kronični spalni bolezni. Ljudje so začeli zopet govoriti glasno na ulicah in čutili so potrebo, da se pokažejo v parkih, na promenadi in prireditvah, mnogi Ljubljančani so celo napravili turo na Grad — kar je rudi poseben dogodek v njihovem življenju — in te dni lahko celo govorimo o ljubljanskem nočnem življenju. Oh nedeljah je navadno Ljubljana kakor izumrla, baje zato, ker Ljubljančani pospešujejo tujski promet po vsej deželi, včeraj bi se pa zdel greh meščanom, če bi zapustili mesto. Za prireditve večjega obsega niso nikdar ravnodušni in ko zaslišijo koračnico na cesti, so takoj pripravi jen i stopiti v špalir. Ker se Ljubljančani redko razgUbljejo, zato čutijo se tem večj<» potrebo od časa do časa, da stopijo iz ~erve na cesto. Včeraj so imeli dovolj prilike za to. Predvsem morajo biti hvaležni mladini, ki je dopoldne korakala v dveh velikih sprevodih, pomladkarjem in visokosolcem, kajti mladostnega ognja je v Ljubljani res treba kakor vetra nad stoječo vodo. Meščani so se izkazali in pokazali. Sicer so bolj hladne krvi, vendar so se kolikor toliko ogreli. Velika množica se je zbrala dopoldne ob armadi pomladkarjev na Kongresnem trgu. V mestu je bilo tudi precej okoličanov, ki niso vedeli za lepo slovesnost na Kongresnem trgu in so mislili, da se je zbralo toliko ljudi zaradi tombole, kajti sredi nožice je stalo odri-sče za tombolo. Včeraj je bilo pač vse hkrati. Spričo tolikih prireditev marsikomu ni prišlo niti na misel, da je bil včeraj tudi materinski dan. Sicer pa kdo more zahtevati še več od ljudi! Saj so vendar prisostvovali prireditvam najrazličnejšega značaja. Tudi na Šmarno goro m njeno slovesnost niso pozabili, povsod so morali igrati vlogo občinstva in ne le pasivno, saj si lahko mislite, da mora biti jurjevanje veselo ter da je povsod treba dati oboi, če že ne v navadni obliki, pa vsaj dati duška navdušenju. lepo in imenitno, le obligatftega dežja bili deležni Ker smo že pri navdušenju, moramo naglasiti, da nas je spoznala mladina iz južnih krajev kot zelo temperamentne in navdušene, česar ni pričakovala, saj se toliko govori o našem svetskem dostojanstvu. V soboto so vriskali po vseh naših ulicah junaški fantje, ki so se poslavljali od civilnega stanu. Studenti seveda ne poznajo naših tradicij in so mislili skoraj vsi. da smo Slovenci tako vročekrvni sovražniki prohibicije, zlasti še. ker se sloves o naši »treznosti* širi zelo daleč. Akademiki so kritično proučevali »belo« Ljubljano in se jim je zdelo zelo značilno, da so srečavali povsod pijane ljudi. Opazili so še marsikaj, na kar smo mi prav tako ponosni, kakor na nebotičnik, a kar jih ni moglo navdušiti. Sprevideli so, da jih v žeji silno prekašamo in zdeti se jim je moralo, da je Ljubljana vražje veselo mesto. O kakšni krizi niti govora! Ljubljana je bogato mesto. Povsod se oglaša godba, vonj po kranjskih klobasah prijetno ščegeČe v nos. ljudje pojo na cestah, v lokalih, na veselicah. Veseliti jih je moralo seveda, da se znajo naša dekleta tako s>ladko smehljati in virtuoctno metati oči. Sicer pa moramo tudi zagovarjati domačine, od deklet do prijateljev narodnih pesmi in koncertov na cestah, kaiti tako redkih prilik res ne kaže zamuditi, saj smo sicer vse leto čemer ni ter kisli, da bi lahko otfemal kis iz nas. Tudi jurjevanje je samo enkrat na leto in. kar je glavno, letos ga ni motil dež, kar s« še ni nikdar zgodilo. Končno moramo še potožiti, da se še moramo vedno ovirati na slabe čase rudi ob tako veselih dneh, kakršen je bil včeraj; lahko govorimo celo o splošni zmernosti in treznosti vzlic temu, da so naši gostje občudovali naš izreden tek. Da, včasih smo se lahko postavili drugače, zda i pa ni več umetnikov, to so le diletanti. No bomo razsojali, koliko je okrnjena naša tradicija in ne ugotavljali, ali zdaj zamakamo kaj manj grla na veselicah kakor smo jih včasih, reči je treba samo, da so včerajšnje prireditve, ki so imele glavno točko sporeda privezovanje duše, dosegle popoln uspeh. Ljudje so bili samo razoča rani, ker ni bilo dežja, ki je vendar neizogibno potrebna točka jurjevan jskega sporeda. Prava manifestacija razočaranja pa je bila po končani tomboli na Kongresnem trgu. Ni manjkalo mnogo, da ni tudi včeraj padlo odrišče, ko so nazadnje vsi hoteli imeti tombolo. Zopet so se morali naši gostje prepričati, da smo temperamentni, kajti ob koncu tombole smo se tako razgreli, da bi kmalu začeli puliti kostanje v Zvezdi in Kongresni trg smo m suli s tablicami. K sreči so se mnogi potolažili na jurjevanju, kjer je tudi mar-koga izkušala Fortuna na srečolovih. Lipa j-mo vsaj, da, kdor ni ujel ali zadel druge ga, je ujel vsaj mačka, ki je vprav obli-gaten za vsakega dobrega meščana po tako živahna nedelji. Uspeli zagrebškega avtomobilista Ljubljana, 13. maja. V soboto je krenil z avtomobilom iz Berlina proti Zagrebu znani zagrebški avto-mobilist ing. Oskar pl. Hugo, ki je hotel na 1100 km dolgi progi preko Dresdena, Prage, Dunaja, Graza, Maribora in Rogaške Slatine doseči nov rekord, kar se mu je tudi posrečilo. Iz Berlina se je odpeljal v soboto ob 6.30. V Zagrebu je vladalo za njegovo vožnjo veliko zanimanje. Na zagrebškem velesejmu je bila zbrana včeraj velika množica športnikov in radovednežev. Kmalu po 12. je radiopostaja sporočila, da je ing. Hugo pri Mariboru prevozil državno mejo. Na ilički mitnici so bili zbrani funkcionarji zagrebškega Avtokluba s predsednikom Bošnjakom, ki so prvi dirkača pozdravili. Točno ob 5. se je ustavil ing. Hugo s svojim športnim avtomobilom Adler Triumph Junior pred velikim razstavnim paviljonom avtomobilov na velesejmu. Za pot iz Berlina do Zagreba je rabil 20 ur 33 minut. Na državni meji pri Mariboru je bil ob 12.10 in od Maribora do Zagreba je vozil 2 uri in pol. Da ni bilo defekta v Schemsu bi bil rabil od Berlina do Zagreba samo 16 ur in pol Vozil je vso pot m povprečno hitrostjo 54, dosegel je pa tudi 140 km na uro. Spremljal ga je novinar Nikola škrbič. Iz Maribora _ Materinski dan na deški meščanski šoli. Skromna pa zato tem bolj prisrčna je bila proslava materinskega dne na deški meščanski šoli v Mariboru. Poleg učencev in učiteljev se je proslave udeležilo mnogo mater, katerim je bil posvečen dan, ki ga praznuje skoraj ves kulturni svet. Ginljive in vznesene besede ravnatelja Humeka so pač vsem materam izvabile solze v oči, pa tudi mladine se je njegov govor globoko dojmil. Razne prigodne deklamacije, pevske in glasbene točke. Zlasti pa nastop ljubkih harmonikarjev podmladka Rdečega kriaa pod vodstvom g. Vilka šusteršiča, so izpolnile program lepe proslave. _ Ker sta prodajali saharin. Mariborska policija je včeraj aretirala Marijo P. in Marijo L.., ker sta raznim strankam prodajali saharin. Ker obstoja sum, da sta saharin sami tihotapili ali pa da sta v zvezi j tihotapsko druJbo, so jima na policiji temeljito izprašali vest in ju pridržali v zaporih. — Nov vozni red mestnega avtobusnega prometa. Dne 15. maja stopi v veljavo nov vozni red mestnega avtobusnega prometa. Isti je sestavljen taka da ustreza vsem željam in potrebam potujočega občinstva na mestnih in na podeželskih progah. Vozni redi so na razpolago interesentom v pisarni vodstva avtobusnega prometa na Glavnem trgu (tel. 22-75), kjer se dobijo tudi vse informacije, izdajajo mesečna legitimacije ter spreiemajo naročila za posebne vožnje v tu tn inozemstvo z najmoderneje opremljenimi avtobusi. _-— 15. maja prične tudi promet na sezonskih nrogah f Maribor otok in Rek a V _ OHmpijssi da*. Olimpijski odbor je na svoji seji dne 8. t m določil spored le- tošnjega ^Olimpijskega dnec, ki ga priredi 2. junija. Dopoldne se na igrišču ISSK Maribor v Ljudskem vrtu vrši nogometni turnir juniorskih moštev mariborskih klubov. V mestnem parku bo velik olimpijski koncert vojaške godbe, po mestnih ulicah bodo naši športniki in Sokoli izvedli nabiralno akcijo za »olimpijski fond«, ob 11. uri pa bo na že tradicionalni progi skozi mesto stafetni tek lahkoatletov. Popoldne bo na stadionu SK železničar na Tržaški cesti reprezentančna revija vseh športnih panog (nogomet, tenis, lahka atletika, težka atletika, sablanje, kolesarenje), nastop vzorne vrste najboljših telovadcev Sokola na orodju ter nastop vojaštva (inženjerske djačke čete). Ob tej priliki bo tudi svečani nastop vseh udeležencev »Olimpijskega dneva«, prigodnostni nagovor predsednika ter počastitev olimpijske zastave. Za »Olimpijski dan lani le 537 članov pomagačev, je prira-stlo njihovo število na 564. Na teritoriju mariborskega oblastnega odbora je organiziran tudi Podmladek Jadranske straže. Organizacija Podmladka je razpredena skoraj po vseh osnovnih, meščanskih in srednjih šolah. Oblastni odbor je denarno podprl propagan«cfene izlete naše mladine na mejo in dal pobude za lokalne akademije na zavodih. Izredno lepo je uspela tudi tradicijonalna akademija podmladfkarjev z vseh srednjih in meščanskih Šol v Mariboru. Ker oblastni odbor še ni imel lastnega doma, so poslali ogranki članstvo in Podmladek na letovanje v že obstoječe kolonije drugih odborov. Tako je oblastni od-bod podprl podmladek iz Maribora, Ptuja, Mežice, št. Ilja in Sv. Marjete ob Pesnici. Letos je oblastni odbor v srečnem položaju, da bo mogel nuditi svojemu članstvu za desetletnico lasten dom v Bakru. Tako se je končno izpolnila srčna želja vseh jadranskih stražarjev, da imajo lasten dom, katerega slovesna otvoritev bo na praznik sv. Petra in Pavla, Ta dom, ki ga je oblastni odbor imenoval po najvišjem dovoljenju »Mladinski dom viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja«, je dvonadstropna zgradba, v kateri bo za de-co na razpolago 11 prostorov za letovanje in bo tam prostora za 80 dvojnih postelj. Dom leži 50 metrov nad morjem z izgledom na morjt Tajniško poročilo g. Pirea so vsi sprejeli z največjim zadovoljstvom, nakar je sledilo poročilo g. Lavrenčiča o finančnem stanju organizacije. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen star! odibor z mestnim županom g. dr. LipoLdom na čelu. Čuvajmo naše morje! Ameriški manevri V četrtek je startalo na vojaškem letališču v Honohim 45 bomibarderskih in lovskih letal ameriške armade k poletu čez Pacifik. Start je trajal skoraj dve uri. Cilj je bil otok Midway Island, kjer ima ameriška armada važno operacijsko bazo. Polet močne zračne eskadre na 1250 milj dolgi progi je v zvezi z velikimi ameriškimi pomorskimi manevri, ki so se pričeli te dni. Letala so startala drugo za drugim v kratkih presledkih Velika množica prebivalcev mesta in okolice je bila zbrana na letališču in čez poldrugo uro so ljudje že videli, kako so se letala lepo razvrstila in izginila v daljavi nad morjem. O namenu tega poleta nočejo vojaške oblasti na Havaju ničesar izdati. Letala so pošiljala med poletom samo šifrirana poročila. Otok Midway leži najdalje Visoko odlikovanje prezidenta Masarvka Prezident ustanove Woodrova VVilso-na je poslal prezidentu T. G. Masarvku naslednjo brzojavko: >V čast in veselje si štejem, da Vam lahko sporočim, da je Vam podelila ustanova Woodrova Wilsona svojo kolajno s tole utemeljitvijo: Tomažu G. Masarvku, učenjaku, humanistu, osvoboditelju, prezidentu češkoslovaške republike, ki je njeno neodvisnost proglasil v skladu z ideali prezidenta WiLsona in z njegovo podporo v vVashingtonu v kolumbijskem distriktu 14. oktobra 1918, v priznanje njegove neumorne borbe za človeške pravice proti tiranskim tlača-teljem, za pravice vseh razredov proti socialni krivičnosti in izkoriščanju in za pravice narodov proti gospodstvu t ti je-vlad in kot hvaležni izraz priznanja za to, da je ohranil republiko, ki jo je ustanovil, zvesto načelu ustavne in parlamentarne demokracije, načelu pravic humanosti, ki jo cenijo civilizirani narodi, načelu svobode, besede tiska in prepričanja. Z iskrenimi osebnimi pozdravi Hamilton, prezident, ustanove Woodro-wa Wilsona.« Prezident Masarvk se je brzojavno zahvalil za visoko odlikovanje. Ustanovo Woodrowa VVilsona so ustanovili politični prijatelji pokojnega ameriškega prezidenta. Zlate kolajne podeljuje ustanova za posebne zasiuige za demokracijo. Doslej so dobili to visoko ameriško odlikovanje lord Cedi, polkovnik Lind-bergh, ameriški senator Elin Root in Društvo narodov. beseda 50 par. davek 2 Dir Najmanjši znesek 8 Din RATNE ŠTETE kupim do 40 komadov. — Ponudbe: Telefon št. 29-52. 1684 RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 48/L AA MAL' DENARJA DOSr jVfTJZKE Plošče, gramofone, iz-Dosojamo. zamenjavamo, prodajamo In kupujemo. — ELEK rROTON d. z o. z. oasaža nebotičnika KRKA NA DOLENJSKEM nudi letoviščarjem letos zopet poceni stanovanja s kuhinjo, električno razsvetljavo in kurivom za mesečno Din 200.-. — Sprejmejo se tudi abonenti. — Ponudbe na: Josip Zaje, Stična. 1652 IZREDNO POCENI IN DOBRA OBLAČILA, moško perilo itd. kupite najbolje pri PRESKE B J l', LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 IVAN MAGDI6, krojač LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ST. 1 — se priporoča za idočo sezono. 1559 Prepričajte se DA IMAJO MALJ OGLASI V „SLOV. NARODU*4 SIGUREN USPEH S BITI NA VIŠKU HIGIENE SE PRAVI uporabljati le »RIVIERA« medicinalna mila, ki so bila ponovno odlikovana na najpomembnejših svetovnih razstavah. — Na izbero so povsod: RIVIERA-KARBOL, GLICERIN KARBOL, KATRAN, SUMPOROV, LYSOL, LVSOFORM in BOKAKS MILO. Poudarjamo, da so na višku le »RIVIERA" MEDICINALNA MILA zato zahtevajte povsod izrecno le >RIVIERA< toaletna in medicinalna mila „MUZIKA", LJUBLJANA, Miklošičeva c 4 (prej Knafljeva ulica štev. 4) Zaloga prvovrstnih klavirjev in najcenejša izposojevalnica. — POPRAVILA in UGLA SEVANJA se izvršujejo strokovnja-ško in poceni. — Nizke cene; najmanjše obročno odplačilo! 46/L V restavraciji hotela ,,M ETROPO L" (MIKLIČ) se toči zopet priljubljen, izredno dober MUŠKATELEC Privoščite si to dobro kapljico! Cena v restavraciji čaša 2 del Din 3.25, v kavarni Din 4.-. — Pokusite, in zopet boste prišli! 1687 Občina Ljubljana Mestni pogTebnl uvod Strtega srca javljamo, da je za vedno zatisnil svoje trudne in trpljenja polne oči naš predobri in ljubljeni soprog, očka, dedek, brat in stric, gospod IVAN KAMRIC, šolski upravitelj v pokoju Izdihnil je svojo blago in nesebično dušo v nedeljo ob 20. uri, po muka-polni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb predragega in nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 14. maja t. 1. ob Vz5. uri popoldne izpred hiše žalosti, Levčeva ulica št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Split-Preloge, dne 13. maja 1935. Žalujoče rodbine: Kambič, Stritar, Sertič Urejuje Josip Zupani — Za »ISarodno tiskarno* Pran J — Za opravo in insermtnl det Usta Oton Chrisurf, — Val t Ljubljani.