Iz koledarja
VELIKONOČNA JEDILA
Velikonočna jedila blagoslavljamo na veliko soboto v povezanosti s češčenjem pri Božjem grobu ali pri samostojnem bogoslužnem opravilu (npr. v kapelah, pri križih, ...).
Namen blagoslova je, da se zavemo Božje dobrote in darov, ki smo jih prejeli od Boga, ter da začutimo Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Blagoslov prebudi misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči, in nas opozori na Božjo bližino.
Velikonočna jedila v domu in družini ustvarjajo »Božje okolje« in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter podoba daritve mašne maše - velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni.
Blagoslov se začne z besednim bogoslužjem (berilo in evangelij), ki mu sledijo nagovor in prošnje za vse potrebe. Sledi blagoslov velikonočnih jedi, ki niso samo jed, ampak tudi znamenja z globoko simboliko:
Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Kot znamenje življenja nas spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad (prim. Jn 12,24). To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt. Jezus je v puščavi kruh tudi čudežno pomnožil. V molitvi duhovnik prosi, da bi verniki kruh uživali s hvaležnostjo ter ga v sv. obhajilu spoštljivo prejemali.
Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, ki je pravo velikonočno Jagnje, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.
K blagoslovu prinesemo pet rdečih pirhov, ki simbolizirajo pet Jezusovih ran oz. kaplje krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in prikljuje na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju razprl.
Korenine hrena nas spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spomnimo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini.
Duhovnik ob koncu molitev pokropi jedila z blagoslovljeno vodo.
Objavil: Tiskovni urad Slov. škof. konference
li '« ,
VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV
Bratje in sestre!
Staro znamenje velikonočne zmage je tudi podoba križa na vrhu Kalvarije, na katerem namesto Kristusa visijo povoji, v katere je bilo pri pokopu povito Jezusovo telo. Ni si težko predstavljati, da je nekdo, morda sam Jožef iz Arimateje, ki je Jezusa snel s križa in ga pokopal (Mt 27,57-60), po vstajenju vzel povoje iz groba in jih v znamenje in dokaz veselega dogodka zmagoslavno razobesil po izpraznjenem križu.
Sporočilo, ki ga oznanja prazen križ z razobešenimi povoji, je tolažilno in ohrabrujoče: sramota križa je končna, poveličanje križa pa je brezkončno. Tudi bolečina smrti je začasna, zmaga nad smrtjo pa je večna. Temina zaprtega groba je prehodna, svetloba odprtega groba je trajna. Jožef iz Arimateje se smeje: Tu imaš povoje, križ, zavij se vanje in se pokoplji! Odslej je tvoj jarem prijeten in tvoje breme je lahko!« (prim. Mt 11,30). Kakor je kmalu zatem zapisal tudi veliki glasnik Gospodovega vstajenja in slavni apostol narodov, sveti Pavel: »Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, s katerim je meni svet križan in jaz svetu ... V prihodnje mi nihče ne delaj težav, zakaj jaz nosim znamenje Gospoda Jezusa na svojem telesu!« (Gal 6,14.17). Bratje in sestre! Križ na rami je razpoznavno znamenje vsakega Kristusovega učenca (Mt 16,24).
Želimo vam globoko doživetje velikonočne skrivnosti. Svetloba vstalega Kristusa naj prežene vse temine iz vašega srca!
Vaši škofje
POSLANICA LJUBLJANSKEGA
NADŠKOFA ALOJZA URANA
Na vse kristjane, drugače verujoče in sodržavljane naslavljam tudi letošnjo velikonočno poslanico, ki vsakemu človeku podarja oznanilo upanja. Družbene razmere, v katerih se nahajamo, so zaznamovale vesoljno človeško družino in kažejo tako na krizo človeka kot tudi družbe. Zgradili smo babilonski stolp civilizacije, ki temelji na materialnem blagostanju, pozablja pa na pomen bivanja in radost življenja. Svetopisemsko sporočilo osvetljuje globlji vzrok takega stanja. To je delovanje vladarja tega sveta, lažnika in očeta laži, kakor pravi evangelist Janez. V pripovedi o stvarjenju sveta je predstavljen v podobi kače. V človeka poskuša zasejati dvom. Boga želi prikazati kot rivala človeku, ki mu jemlje svobodo in dostojanstvo. Čeprav je v že omenjenem odlomku Božja volja jasno zapisana: »Od vseh dreves lahko jesta, samo od drevesa življenja ne,« kača izgovori laž: »Ali je res Bog prepovedal jesti od vseh dreves v vrtu?« - Se je kača zgolj zmotila? - Ne! To je način zavajanja, ki ga dobro poznamo tudi danes, po načelu: »Laži, laži, nekaj se bo že prijelo.« Pojavi se dvom, ki se vedno bolj zajeda v človeka in ga zastruplja z nezaupanjem in željo, da bi sam postal kakor Bog in si po svoje krojil usodo. Človek je utrgal prepovedani sad. Posegel je po življenju, do katerega nima pravice, ker je dar. Velikonočni dogodek povzame odrešenjsko sporočilo, ki doseže svoj vrh v vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih. Jezusovo bistveno poslanstvo je, da znova dokaže, da je Bog ljubezen. Seveda se je oče laži z vso silo zagnal vanj in ga skušal odvrniti od njegovega poslanstva. Po 40-dnevnem postu v puščavi se mu je približal in ga preizkušal z najpogostejšimi skušnjavami kruha, oblasti in čudežev. Ko je Jezus sprejel in premagal vse preizkušnje, in vedno izpolnil Očetovo
voljo, mu je hudič nastavil še zanko, v kateri noben človek ne zmaga: krivično obsodbo najhujšega zločinca, skrajno ponižanje na križevem potu in sramotno smrt na križu med dvema razbojnikoma. Kazalo je že, da bo v tem trenutku satan zmagal, saj je Jezus izrekel besede: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« A tudi v tem strašnem trenutku so bile njegove zadnje besede povezane z Očetom: »Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo!« Jezus na križu je znamenje predane ljubezni, ki je ni mogoče uničiti. Zato smrt in grob nista zadnji dejanji našega bivanja, ampak izpolnjeno življenje in večna sreča. Jezus nam je oznanil, da je naš zadnji cilj v nebesih in nam je odprl pot do cilja. S tem zagotovilom vsem vam, doma in po svetu, voščim vesele velikonočne praznike v zmagoslavju življenja Jezusa Kristusa.
SPOROČILO SVETEGA OČETA BENEDIKTA XVI. MESTU IN SVETU
Dragi bratje in sestre v Rimu in po vsem svetu!
Iz srca oblikujem vsem vam velikonočno voščilo z besedami svetega Avguština: "Resurrectio Domini, spes nostra - Gospodovo vstajenje je naše upanje" (Avguštin, Govor 261,1). S to trditvijo je veliki škof razložil svojim vernikom, da je Jezus vstal za nas, da bi mi, čeprav smo namenjeni smrti, ne obupali, misleč, da se s smrtjo življenje povsem konča; Kristus je vstal, da bi nam dal upanje.
Dejansko je eno vprašanj, ki najbolj težijo človekovo življenje, prav to: kaj je po smrti? Na to zagonetko nam današnji praznik omogoča odgovor, da smrt nima zadnje besede, ker na koncu slavi zmago Življenje. Ta naša gotovost ne temelji na preprostem človeškem razglabljanju, ampak na zgodovinskem dejstvu vere: Jezus Kristus, križani in pokopani, je vstal s svojim poveličanim telesom. Jezus je vstal, da bi tudi mi, ko verujemo vanj, lahko imeli
večno življenje. To oznanilo je v srcu evangeljskega sporočila. To silovito izjavlja sveti Pavel: "Če Kristus ni vstal, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera." In dodaja: "Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni" (1 Kor 15,14.19). Od velikonočne zarje dalje nova pomlad upanja navdaja svet; ta dan se je že začelo naše vstajenje, ker Velika noč ne zaznamuje samo nekega trenutka v zgodovini, ampak vznik novega stanja: Jezus ni vstal zato, da bi njegov spomin ostal živ v srcih njegovih učencev, ampak da bi On sam živel v nas in bi mogli v njem že okušati veselje večnega življenja.
Zato pa vstajenje ni neka teorija, ampak zgodovinska resničnost, ki jo je razodel človek Jezus Kristus s pomočjo svoje velike noči, svojega 'prehoda', ki je odprl 'novo pot' med zemljo in nebesi (prim. Heb 10,20). To ni mit niti niso sanje, ni videnje niti utopija, ni pravljica, ampak enkraten in neponovljiv dogodek: Jezus iz Nazare-ta, Marijin sin, ki so ga ob sončnem zahodu v petek sneli s križa in pokopali, je zmagoslavno zapustil grob. Dejansko sta ob zori prvega dne po soboti Peter in Janez našla grob prazen. Magdalena in druge žene so srečale vstalega Jezusa; prepoznala sta ga tudi učenca iz Emavsa po lomljenju kruha; Vstali se je prikazal apostolom zvečer v dvorani zadnje večerje in potem še mnogim drugim učencem v Galileji.
Oznanilo Gospodovega vstajenja razsvetljuje temna področja sveta, kjer živimo. Še posebej mislim tukaj na materializem in nihilizem, na tisti pogled na svet, ki ne zmore preseči tega, kar je mogoče ugotoviti po izkustvu, in se trmasto zapira v občutje niča, kar naj bi bil tudi dokončni pristan človeškega obstoja. Dejstvo je, da če Kristus ne bi bil vstal, bi bilo namenjeno "praznini", da ima prednost. Če odmislimo Kristusa in njegovo vstajenje, ni rešitve za človeka in vsako njegovo upanje ostaja zgolj privid. Toda prav danes z vso silo vdre oznanilo o Gospodovem vstajenju; in to je odgovor na stalno vprašanje dvomljivcev, ki ga podaja tudi knjiga Pridigar: "Ali je kaj takega, o čemer bi se reklo: 'Glej, to je novo!' (Prd 1,10). Da, odgovarjamo: na velikonočno jutro se je vse prenovilo. "Mors et vita / duello conflixere mirando: dux vitae mortuus / regnat vivus - Smrt in življenje sta se spopadla v čudovitem dvoboju: Gospod življenja je umrl, zdaj kraljuje živ." To je novost! Novost, ki spreminja življenje tistega, ki ga sprejme, kakor se zgodi pri svetnikih. Tako se je, na primer, zgodilo svetemu Pavlu.
V kontekstu Pavlovega leta smo že večkrat imeli priliko za premišljevanje o izkustvu velikega apostola. Savel iz Tarza, divji preganjalec kristjanov, je na poti proti Damasku srečal vstalega Kristusa in ta ga je "osvojil". Ostalo nam je znano. V Pavlu se je zgodilo, kar je kasneje pisal kristjanom v Korintu: "Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo" (2 Kor 5,17). Gledamo na tega velikega nosilca evangelija, ki je z drznim navdušenjem svojega apostolskega delovanja ponesel evangelij tolikerim ljudstvom tedanjega sveta. Njegov nauk in zgled nas spodbujata, da iščemo Gospoda Jezusa. Opogumljata nas, da mu zaupamo, ker sta čut za nič, ki bi rad zastrupil človeštvo, premagala luč in upanje, ki izhajata iz vstajenja. Odslej so resnične in utemeljene besede psalma: "Tudi tema ne bo pretemna zate, noč bo kakor dan svetila" (Ps 139,12). Ni več nič tisti, ki bi ovijal vsako stvar, ampak ljubeča božja navzočnost. Celo samo kraljestvo smrti je bilo osvobojeno, ker je celo v 'podzemlje' prišla Beseda življenja, kamor jo je ponesel piš Duha (v. 8).
Če je že res, da smrt nima več oblasti nad človekom in nad svetom, pa še vedno ostaja toliko, preveč znamenj njenega nekdanjega gospodovanja. Če je s pomočjo velike noči Kristus iztrgal korenino zla, pa vendar potrebuje ljudi, ki mu v vsakem času in vsakem kraju pomagajo utrditi njegovo zmago z njegovim lastnim orožjem: orožjem pravičnosti in resnice, usmiljenja, odpuščanja in ljubezni. To je sporočilo, ki sem ga hotel med nedavnim apostolskim potovanjem v Kamerun in Angolo ponesti vsej afriški celini, ki me je sprejela z velikim navdušenjem in pripravljenostjo za poslušanje. Afrika dejansko neizmerno trpi zaradi krutih sporov brez konca - pogosto pozabljenih -, ki trgajo in okrvavijo cele države, in zaradi rastočega števila svojih otrok, ki so slednjič plen lakote, revščine, bolezni. Isto sporočilo bom ponovil z vso silovitostjo v Sveti deželi, kamor se bom z veseljem odpravil čez nekaj tednov. Težka, a neogibna sprava, ki je predpostavka za varno skupno prihodnost in mirno sožitje, se ne more uresničiti razen s pomočjo obnovljenih, vztrajnih in iskrenih naporov za ureditev izraelsko-palestinskega spora. Iz Svete dežele se mi pogled potem širi na sosednje države, na Bližnji Vzhod, na ves svet. V času globalnega pomanjkanja hrane, finančnega nereda, stare in nove revščine, zaskrbljujočih podnebnih sprememb, nasilja in bede, ki mnoge prisilijo, da zapustijo svojo zemljo in se lotijo iskanja manj nego-
tovega preživetja, v času vedno grozečega terorizma in rastočega strahu pred negotovim jutrišnjim dnem, je nujno odkriti perspektive, ki bodo sposobne povrniti upanje. Nihče naj se ne umakne nazaj v tej miroljubni bitki, ki jo je začela velika noč Kristusa, ki -ponavljam - išče ljudi, ki bi mu pomagali utrditi njegovo zmago z njegovim lastnim orožjem, orožjem pravičnosti in resnice, usmiljenja, odpuščanja in ljubezni.
Resurrectio Domini, spes nostra! Gospodovo vstajenje je naše upanje! To danes Cerkev z veseljem oznanja: oznanja upanje, ki ga je Bog utrdil in naredil nepremagljivo, ko je Jezusa Kristusa obudil od mrtvih; posreduje upanje, ki ga sama nosi v srcu in ga hoče deliti z vsemi, povsod, zlasti tam, kjer kristjani trpijo preganjanje zaradi svoje vere in zaradi svojega zavzemanja za pravičnost in mir; kliče upanje, ki je sposobno prebuditi pogum za dobro tudi tedaj in še posebej tedaj, ko to nekaj stane. Danes Cerkev opeva "dan, ki ga je naredil Gospod" in vabi k veselju. Danes Cerkev moli, kliče Marijo, Zvezdo upanja, naj vodi človeštvo proti gotovemu pristanu odrešenja, ki je srce Kristusa, velikonočne žrtve, jagnjeta, ki je "odrešilo svet", nedolžnega, ki je "spravil nas, grešnike, z Očetom." Njemu, zmagovitemu kralju, Njemu, Križanemu in Vstalemu, z veseljem vzklikamo svojo alelujo.
prevedel br. Miran Spelle OFM Ekipa Vrnet rkc.si
APOSTOL PAVEL (nadaljevanje)
Savel se je na svoji 'misijonski poti' v Damask, kjer je nameraval prijeti kristjane in jih odvesti v Jeruzalem, da bi jim sodili, srečal z Jezusom. Po izrednem srečanju z njim je bil Savel krščen v Damasku, kakor mu je (na)povedal Jezus sam.
Jezus je Hananiju razodel, da prihaja Savel. O Savlu je Hananija marsikaj slišal in zato se je bal srečati z njim. Jezus ga je opogumil, rekoč: »Pojdi, zakaj on je posoda, ki sem si jo izbral, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove. Pokazal mu
bom, koliko bo moral trpeti za moje ime« (Apd 9, 15-16). Ko je Hananija našel Savla, »je položil roke nanj in rekel: Brat Savel! Gospod Jezus... me je poslal, da spregledaš in postaneš poln Svetega Duha« (Apd 9,17). To je bilo verjetno po letu 36 po Kr.
Apostolska dela nam povedo, da je Gospod Savla povabil na pot spreobrnjenja in apostolskega delovanja. Hananiju pa je razodel: "...on je posoda, ki sem jo izbral, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove. Pokazal mu bom, koliko bo moral trpeti za moje ime« (Apd 9, 15. 16).
Da je nastala velika sprememba v življenju Savla, pove tudi sprememba imena. Po spreobrnjenju se ne predstavlja več kot Savel, ampak Pavel. Sveti Duh, s katerim je bil maziljen, mu ni dal miru, saj je »takoj šel v shodnice (v Damasku) in oznanjal, da je Jezus Božji Sin« (Apd 9,20). Pavlu je dala Cerkev naslov 'apostol narodov'.
Jezus je učence poslal oznanjat evangelij. Zaupal jim je poslanstvo ali 'misijo', saj jim je naročil: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu! Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen« (Mr 16,15-16).
PAVEL - apostol
Kaj pomeni apostol? Ta beseda je grškega izvora in pomeni 'odposlanec'. Z besedo apostol imenujemo v Cerkvi Jezusove učence, posebej izbrane, bilo jih je dvanajst.
Čeprav se je ime apostol prvotno nanašalo na 'dvanajstere', je to ime pripadalo tudi nekaterim, ki so bili njihovi pomembni sodelavci in pomočniki. Pavel ni bil Jezusov učenec. V zgodovini Cerkve pa so dobili naslov apostol tudi pomembni oznanjevalci evangelija, kot npr. sv. brata Ciril in Metod, ki sta slovanska apostola.
Apostol je torej poslanec ali pooblaščeni predstavnik pošiljatelja. Takšne odposlance so poznali že v Stari zavezi. Veliki zbor in rabini so nekatere pooblastili za delovanje v njihovem imenu, pri izvrševanju različnih nalog v Jeruzalemu in tudi med Judi, ki so živeli po mestih rimskega cesarstva, saj so jih pošiljali med nje.
Ker je bil Savel v šoli, je ob poglabljanju znanja o Svetem pismu ter judovski versko-narodni tradiciji pridobival znanje o Jezusu in njegovem nauku. Rečemo lahko, da je poznal Jezusov nauk, čeprav ni bil njegov učenec. Bil je nasprotnik Jezusa in vseh, ki so sprejeli njegov nauk.
PAVEL - misijonar
In kaj pomeni misijonar? Beseda ali izraz misijonar prihaja iz latinščine in pomeni poslanec. V krščanstvu pomeni misijonar nekoga, ki v imenu Cerkve oznanja evangelij tistim ljudem, ki Kristusa še ne poznajo. Misijonar je bil najprej duhovnik, ki je pridigal in podeljeval zakramente. V novejšem času pa so to tudi redovniki, redovnice in laiki, ki 'v misijonih' širijo Kristusov evangelij z besedo in zgledom svojega življenja.
Savel-Pavel je po krstu »nekaj dni preživel z učenci v Damasku. Takoj je začel v shodnici oznanjevati, da je Jezus Božji Sin« (Apd 9, 19b-20). Kmalu pa je odšel v Jeruzalem. Barnaba ga je predstavil in se z njim družil. V Jeruzalemu ni mogel dolgo ostati, kajti nekdanji somišljeniki so iskali priložnosti, da bi ga prijeli in kaznovali, saj se jim je 'izneveril'. Zato je odpotoval v Malo Azijo. Kamorkoli je prišel, je oznanjal Jezusa Kristusa, krščeval in ustanavljal 'občine'.
Ker je Pavel nekoč hodil v šolo v Jeruzalemu, je iz osebne izkušnje vedel, kako pomembno je poučevanje. Kot se je sam učil postave ob poslušanju učiteljev, tako se je sedaj kot apostol in misijonar trudil, da bi poslušalci prišli do spoznanja Jezusa Kristusa, sprejeli vero in bili krščeni. Zavedal se je, da »je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi« (Rim 10,17).
Pravi misijonar ne išče 'avanture', ampak želi posredovati drugim, kar sam veruje, kar živi in kar čuti v svoji notranjosti. Misijonar se po milosti, molitvi in Božji besedi srečuje s Kristusom. Z oznanjevanjem prenaša na druge svojo vero in Jezusovo ljubezen. Misijonar je torej tisti, ki je najprej sam prežet z ognjem evangelija in ta ogenj Božje ljubezni deli ter posreduje drugim.
Pavel je veliki misijonar vseh časov in apostol narodov. Imenujejo ga tudi 'orjak krščanstva'. Povsem se je predal delu za evangelij. Galačanom je napisal: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2,20).
Misijonar z oznanjevanjem evangelija omogoča poslušalcem sprejeti vero v Jezusa, stopiti v božje kraljestvo. Evangeliji nam tudi na različne načine povedo, da so znamenja božjega kraljestva naslednja: mir, dobrota, usmiljenje, ljubezen, pravičnost... Apostol (misijonar) z oznanjevanjem pomaga ljudem pravilneje razumeti in sprejemati te vrednote, ki napravijo naše življenje lepše, bolj polno in osrečujoče. V Svetem pismu Stare zaveze beremo o oznanjevalcih: »Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir in prinaša veselo novico, oznanja rešitev... « (Iz 52,7). (se nadaljuje	Pripravil: Franc Letonja C.M
Svetovni drobiž
Slovenijo teži grozljiv oblak
• Z odkritjem posmrtnih ostankov v rudniku Huda Jama pri Laškem se je po 64. letih končno odkrilo nečloveško početje ob koncu 2. svetovne vojne, ki ga je izvajala partizanska vojska in njihovi sodelavci. Slovenija je postala eno samo grobišče. Barbarsko je bilo pokončanih po rudniških jaških pri Laškem in po Sloveniji sploh na deset-tisoče človeških življenj. Še bolj presenetljivo pa je dejstvo, da v vseh letih po vojni še ni bil identificiran niti en storilec teh grozodejstev. Ta travma in delno tudi strah ležita v slovenskih ljudeh že 64 let in dokler ne bo vrh revolucije izpričal vso resnico o teh grozodejstvih ter obžaloval ostudno revolucionarno početje, toliko časa ne bo prišlo do resničnega narodovega pomir-jenja in končno tudi do sprave. Ob tem zgodovinskem odkritju slovenski predsednik dr. Danilo Türk še ni izkazal kakšnega posebnega sočutja žrtvam ostudnega zločina.
Slovenska vlada je izredno gostobesedna, vendar pa ni opaziti v tem kriznem času nobenega gospodarskega ukrepa, ki naj bi vsaj delno omilil
posledice svetovne finančne krize. Slovenija ima danes rekordno brezposelnost in prihodnost je zelo meglena. Vlada pa namesto, da bi ukrepala na ekonomskem finančnem področju družno z opozicijo, zapravlja čas z reformiranjem državne uprave in se po nepotrebnem ubada z neustavnostjo 'izbri-sancev'. 'Tajkunstvo' povzroča sedanji vladi precejšnjo zaskrbljenost, ker s svojim lastninskim verižništvom onemogoča finančno transparentnost.
Slovensko-hrvaški odnosi so na mrtvi točki, bodisi o Piranskem zalivu, kakor tudi pri reševanju Zagrebške banke. Slovenija je že v začetku razgovorov izgubila prednost s Hrvaško, ker se ni postavila na stališče, da Istrski polotok ni bil do majo 1945 nikdar del enotnega hrvaškega narodnega ozemlja. Vsa Istra je bila od leta 1420 pod avstro-ogrsko krono, upravno pa je bila vedno del dežele Kranjske, tudi potem, ko je Beneška Republika odstopila južno zahodni del Istre Avstriji.
Letos bodo 7. junija v Sloveniji volitve v evropski parlament. Kaže, da bodo na volitvah nastopile vse stranke. Slovenija bo volila sedem poslancev. Sedaj
ima desnica štiri in levica 3 poslance. Izid volitev bo tudi pokazatelj slovenske politične prihodnosti.
Velikonočno voščilo svetega očeta • Papež Benedikt XVI. je na veliko noč pri voščilih narodom zaželel blagoslovljene praznike v 63. jezikih. Voščil je tudi v slovenščini.
Porast duhovnih poklicev • V afriški deželi Nigeriji se dviga število duhovniških in redov-niških poklicev. Raste tudi število katehistov. Dejstva pa so v nevarnosti, da jih bodo izkoriščali politični oblastniki.
Stiska katoliške Cerkve v Turčiji • Benedikt XVI. je v nagovoru turškim katoliškim škofom - v mesecu februarju -pozval turške oblasti, naj pravno priznajo katoliško Cerkev v Turčiji, verskim skupnostim in posameznim državljanom pa naj dajo svobodo izpovedovanja vere.
Spomenik bl. materi Tereziji • V rojstnem kraju bl. matere Terezije so odprli hišo, v kateri sta kapela in muzej, posvečena delu in življenju ustanoviteljice misijonark ljubezni do bližnjega. Hišo so postavili na kraju, kjer je bila do hudega potresa v letu 1963 katoliška stolnica.
Zaobljubljena pobožnost • Pred 114. leti, na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895, je bil v
Ljubljani in okolici potres. Človeških žrtev ni bilo dosti, materialna škoda pa je bila velika. Ljubljana se je po potresu s pomočjo države obnovila in ob tem dobila mestni videz. Verniki pa so takrat sklenili, da se bodo na velikonočno nedeljo popoldne zbirali k pobožnosti, da bi bili obvarovani potresa.
Stotri leta kasneje, prav tako na veliko noč, je bil 12. aprila 1998 ponovno potres, ki pa je najbolj prizadel Posočje.
Slovenske župnije v Cleve-landu • Nadškofija Cleveland se je od 224 župnij odločila, da jih bo 29 povsem ukinila, 41 pa pridružila z eno ali več drugimi župnijami v 18 novih župnij. Obe slovenski župniji Sveti Vid in Marija Vnebovzeta ostajata neokrnjeni in brez novih priključkov. V obeh dvojezičnih farah bodo še naprej molili in peli po slovensko, prirejali slovenske verske, vzgojne, dobrodelne, kulturne in družabne prireditve. Čestitamo!
Jubilej lemontske 'Ave Maria' • V letošnjem marcu je izšla jubilejna številka verskega mesečnika Ave Maria. Mesečnik je edina publikacija med slovenskimi rojaki v ZDA, ki izhaja nepretrgoma že sto let. Opravila je odlično delo: pomagala je slovenskim priseljencem živeti iz vere.
Divjanje na Madagaskarju •
Pedro Opeka, slovenski misijonar na Madagaskarju, je poslal novico o hudih nemirih in izgredih v glavnem mestu Antananarive. Protestniki so povzročili veliko gmotno škodo - po mestu so ropali in požigali trgovine - bilo je več desetin mrtvih in na stotine ranjenih. Reveži so tako izrazili svojo jezo zaradi revščine, politične korupcije, brezposelnosti in pomanjkanja demokracije.
Malarija • Svetovni dan boja proti malariji je 25. april. Ta bolezen še naprej ostaja glavni vzrok smrti v Afriki med otroki, mlajšimi od pet let. Vsak dan naj bi tam zaradi malarije umrlo 3000 otrok, na leto je to milijon. Vzroke zanjo so odkrili pred sto leti, ko je povzročitelja malarije in prenašalca, komarja mrzličar-ja, odkril francoski vojaški zdravnik Charles Louis Al-phonse Laveran. Na leto registrirajo okoli pol milijarde okužb in za dva milijona okuženih ni rešitve, saj umrejo. To so tako strašljivi podatki, da si je Lave-ran za odkritje povzročitelja zaslužil Nobelovo nagrado. Vendar položaj se ni spremenil že desetletja, saj malarija še vedno terja vedno več žrtev.
V Mehiki grozi izumrtje jezikov • Triinšestdesetim indijanskim jezikom, ki jih govori
najmanj deset milijonov ljudi na severu Mehike, grozi izumrtje, če država ne bo začela izvajati politike o zaščiti jezikovnih raznolikosti v deželi.
Smeti v sodobni družbi • Največ mestnih smeti, po 200 milijonov ton, ustvarijo Ameri-čani in Evropci, sledi Kitajska s 170 milijoni ton. Povprečen prebivalec ameriškega mesta pripravi na leto 700 kilogramov odpadkov, med tem ko jih v Indiji pripravi manj kot 150 kilogramov.
Vatikanska želežnica • Vatikan ima svojo želežnico in želežniško postajo. Postajo so začeli graditi kmalu po podpisu Lateranske pogodbe leta 1929. Železnico so odprli leta 1934. Tako papeži lahko potujejo tudi z vlakom.
Afriške letalske družbe prepovedane v Evropi • Evropska zveza je od 95 afriških letalskih družb postavila 87 družb na črno listo. Njihovim letalom je prepovedan let po evropskem nebu, ker so njihova letala starejša od 20 let in slabo ali sploh nič vzdrževana. Najslabše so letalske družbe iz Konga.
Jetika še vedno ubija ljudi • Bangladeški dnevnik Daily Star je poročal, da se v Bangladešu vsako leto z jetiko (tuberkulozo) okuži 3 milijone ljudi. Zadnja leta jih 70 tisoč zaradi jetike umre.
Od Atlantika do Pacifika
NAROČNIKI BOŽJE BESEDE
V	ŠTEVILKAH
Poročilo o naročnikih naše publikacije pokaže za leto 2009 v številkah takole:
V	ZDA........18 naročnikov
Po svetu......39 naročnikov
V	Kanadi.....820 naročnikov
VELIKONOČNA DUHOVNA OBNOVA
Ko sem lansko leto bil v Kanadi na praznovanju stotega rojstnega dneva gospoda Časla in ob 25. letnici novih prostorov župnije svetega Vladimirja v Montrealu, me je superior Kanadske skupnosti slovenskih lazaristov gospod Ivan Plazar prosil, da bi prevzel velikonočno duhovno obnovo v letu 2009. Po dogovoru s sobrati v naši hiši v Argentini sem to vabilo tudi sprejel.
V ponedeljek, 16. marca, sem prispel v Toronto. Tam smo se podrobno dogovorili o poteku potovanja in krajev, ki naj bi jih obiskal. Pot na zahod se je začela v četrtek, 19. marca, na god sv. Jožefa. V zgodnjih popoldanskih urah sem odletel preko mesta Calgary do prve postaje Lethbridge. V petek dopoldne sem obiskoval bol-
nike in popoldne smo skupaj obhajali sveto mašo. Po maši smo se v sproščenem pogovoru spoznavali ter ob kavi in pecivu ustvarili prijetno razpoloženje. Naslednji dan zjutraj sem odpotoval z letalom v mesto Calgary. Bil je čudovit sončen dan. Gostitelji so me popoldan peljali malo na izlet v bližnje hribe, nato pa še na kratek ogled mesta. Nič ni kazalo, da bo naslednji dan pravi snežni metež. Več kot dvajset centimetrov snega je napovedovalo, da bo udeležba pri sveti maši v slovenskem domu manjša. In res je bilo tako. Mnogi zaradi obilice snega niso mogli z doma. Kljub razmeram se nas je zbralo skoraj 30. Po maši smo imeli skupno kosilo in že so me odpeljali na letališče, da nadaljujem pot v Edmonton. Tam sem bil najprej na razpolago za spoved in nato za sv. mašo ob petih popoldne. Kljub hudemu mrazu in vetru je prišlo več kot 60 ljudi.
V ponedeljek sem pot že nadaljeval proti Kelowni. Duhovna obnova s sveto mašo, pri kateri je odlično pel pevski zbor, je bila v torek popoldne. Obiskali smo tudi bolnike in si spotoma ogledali lepo pokraji-
Udeleženci svete maše v Vancouverju. Na sredi: g. Pavle Novak, C.M.
no. Veliko vinogradov in sadnih dreves, le da pomlad še ni bila opazna.
V	sredo sem odletel na Vancouver Island v mesto Victoria, tam smo darovali sv. mašo v četrtek popoldne. Naslednji dan zjutraj sem se z avtobusom odpeljal v Port Alberni, kjer je bila duhovna obnova naslednji dan popoldne.
V	soboto zgodaj zjutraj sem se odpeljal z avtobusom do Ferryja in nato naprej do Vancouvra. Sobotno popoldne je bilo namenjeno sproščenem ogledu mesta in okolice z argentinskimi prijatelji, nato pa za pripravo maše za naslednji dan. Zelo velika udeležba in ubrano petje lepega pevskega zbora sta olepšali bogoslužje. Po kosilu smo kar hitro odšli na letališče. Popoldne ob šestih je bila že sv. maša na zadnji postaji po zaho-
du v Prince Georgeu. Po maši smo se dolgo časa zadržali pri večerji in pogovoru.
V torek sem se vrnil v Toronto, kjer sem v četrtek pred cvetno nedeljo pričel z duhovno obnovo v župniji Marije Pomagaj. Vsak dan je bila zelo lepa udeležba in veliko spovedi. Na cvetno nedeljo popoldne smo se odpeljali v Oshawo. Pred mašo je bilo precej spovedovanja, nato je sledilo še bogoslužje cvetne nedelje. Pohvale vredna je bila priprava liturgije in branje pasi-jona.
Zadnja postaja je bila tridnevna duhovna obnova pri župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Vsak dan velikega tedna je bila priložnost za spoved, in to priložnost je mnogo vernikov tudi izkoristilo. Nato smo s sobrati slovesno obhajali velikonočno tridnevje.
Ob zaključku letošnje duhovne obnove po Kanadi se Bogu zahvaljujem za vse, kar sem doživel. Osebna srečanja omogočajo pravo notranjo obogatitev. Pri vseh sem občutil, da so jim ta srečanja in obiski izredno pomembni, saj se nekateri samo ob teh priložnostih srečajo, torej vsaj dvakrat letno, ko imajo tudi redko priložnost z a s v. m a š o i n s v. s p o v e d v slovenskem jeziku. Njihova povezanost in vztrajnost bosta trdnejši tudi s takimi obiski.
Rad bi se zahvalil vsem gostiteljem na svojem potovanju. Njihova dobra volja, gostoljubje in ustrežljivost so omogočili, da sem se izredno domačega počutil povsod. Naj vam Bog bogato poplača vaš trud in prizadevanja.
Pavle Novak, C.M.
PRI MARIJI POMAGAJ v Torontu
V postnem času smo se lahko z Jezusom srečali vsak petek na križevem potu. G. Pavle Novak pa je vodil duhovno obnovo pred cvetno nedeljo. Obisk je bil zadovoljiv. Se razume, vedno je lahko tudi boljši.
Katoliška ženska liga (KŽL) je za cvetno nedeljo pripravila butarice, zajtrk in kosilo. Bog jim povrni z večnimi darovi!
Prav lepa j e bila duhovna obnova v Oshawi s pohvalnim sodelovanjem bralcev in ministrantov.
Na veliki petek je bil ob 8.30 dopoldan križev pot, nato pa so Prekmurci vodili molitveno uro, ki je bila dobro obiskana.
Blagoslova jedil sta bila dva in še eden pred vigilijo.
V	maju bo sv. maša le ob petkih in nedeljah. Nekateri pa se udeležujejo nedeljske sv. maše na farmi.
V	sredo, 22. aprila, je prišlo nepričakovano do prometne nesreče... Zato bo župniku potreben določen čas za zdravljenje in rehabilitacijo. Bog povrni vsem za molitev!
Pred kratkim je Gospodar življenja poklical k sebi Rudija Resni-ka, Mirka Lahovnika in Francko Pajk. Za te in druge pokojne prosimo, posebno pri sv. mašah. Naj jim bo Bog bogat plačnik za njihovo zvesto življenje.
Ivan Plazar C.M., župnik
IZ ŽUPNIJE
BREZMADEŽNE,
Toronto
Rad bi vam posredoval le nekaj dogodkov, ki so zaznamovali naše življenje tu pri Brezmadežni. Takrat, ko v zimi komaj čakamo, da bi že nehalo snežiti, smo letos imeli 'Polka
mašo'. Želeli smo imeti družinski dan s sv. mašo in nato kosilom v dvorani. V to praznovanje smo vključili še 25. letnico, odkar smo pri Brezmadežni 6. januarja 1984 pričeli s sv. mašo v angleškem jeziku. Kot nalašč je to nedeljo bilo sončno in sorazmerno prijetno vreme. Za sv. mašo smo povabili g. Joe MacDonalda, s komer sva somaševala g. Toni Burja in jaz, ki sem tudi pridigal. Cerkev je bila nabito polna. V ansamblu, ki je to pot igral namesto orgel, so bili dve trobenti, klarinet, kitara, bas kitara in harmonika. Pesmi, kot so: Najvišji vsemogočni Bog, Srce jaz ljubim presladko, Marija skoz življenje... v ritmu valčka in polke je pripravil naš organist g. Andrej
Pahulje. Pel je zbor Naša pesem pod vodstvom ge. Mojce Končan-Dimperio. Ker so bile melodije znane in so besedilo verniki lahko brali na platnu, je pela vsa cerkev.
Navdušena množica se je po sv. maši zbrala v dvorani. Članice Katoliške ženske lige (KZL), pod vodstvom nove predsednice ge. Rozi Nesich, so v dvorani organizirale kosilo za Družinski dan. Bilo je čez štiristo gostov. Kosilo so pripravile ga. Marija Soršak in njene pomočnice. Med kosilom je na odru nastopilo kar pet harmonikarjev. Po uspehu sodeč, bomo morali to še kdaj ponoviti.
V nedeljo, 1. marca, je Apostolski krožek priredil že 17. misijonsko tombolo. Z njo smo letos podprli predvsem g.
Birmanci in birmanke pri Mariji Brezmadežni. Levo: Msgr. Marco Laurenčič. foto: Ciril Soršak
Tomaža Mavriča, ki je za misi-jon v Ukrajini zaprosil posebno pomoč. Prav tako pa so se iz te prireditve zbrali darovi za misijonarje na Madagaskarju in Malaviju, v Zambiji in Sibiriji.
Že sredi marca je v Kanado prišel g. Pavle Novak, naš sobrat lazarist iz Argentine. V naši župniji je spovedoval in nas duhovno pripravljal na praznike v velikem tednu. V pomoč smo mu bili tudi domači duhovniki in za angleško govoreče g. Joe MacDonald, ki je naš stalni gost. Za sveto tridnevje sta bila najbolj obiskana blagoslov jedil na veliko soboto in sama velika noč - kakih 1300 do 1500 ljudi. Še v velikem tednu sta umrla kar dva župljana, g. Frank Tomšič in Julka Kralj, doma prav tam, odkoder so starši g. Pavleta. Tako jih je lahko pospremil še na njihovi zadnji poti.
Teden pred cvetno nedeljo je KŽL organizirala izdelovanje butaric. Pripravile so jih okoli štiristo: za oskrbovance v Domu Lipa, za ostarele in bolne, ki so jih obiskali na domu člani Vin-cencijeve konference in za žup-ljane. Izdelovanja butaric pa so se letos učili tudi otroci slovenske šole.
Članice KŽL in druge župljanke so v istem tednu napekle pecivo in potice, ki so jih na cvetno nedeljo prodajale ljudem, da so se oskrbeli za praznike.
Takoj po velikonočnih praznikih, na nedeljo Božjega usmiljenja, smo v župniji imeli sveto birmo. Dve leti se je trideset otrok pripravljalo na ta zakrament. Že pred prazniki so bili vsi povabljeni k sv. spovedi. Devet dni smo zanje, njih družine in za botre molili k Svetemu Duhu. Vaja in sv. maša pa je bila v četrtek pred birmo. Birmoval in pridigal je msgr. Marco Laurenčič, ki je skupaj z župnikom in kaplanom somaše-val. Odlično je pel zbor 'Naša pesem'. Msgr. Marko je bil zelo navdušen in je izrazil željo, da bi ga še kdaj povabili. Po sv. maši smo imeli v dvorani slovesno kosilo s kar 360. gosti. Vsem, posebej dekletom, ki so birmance pripravljale skupaj s kaplanoma (prejšnjim in zdajšnjim), se iskreno zahvaljujemo.
V	ponedeljek, 27. aprila, se je Katoliški ženski ligi pridružilo dvanajst novih članic. Iskreno jim čestitamo in jim želimo vse dobro v služenju Bogu in Cerkvi v naših bližnjih.
V	nedeljo 3. maja bomo imeli prvo sveto obhajilo. Nanj se pripravlja 12 otrok. Prvo spoved smo imeli že v soboto 8. marca. Bog daj, da bi se kdo od naših birmancev ali prvoobhajancev odločil za duhovni poklic.
Valentin Batič, C.M., župnik
Otroci iz župnije sv. Vladimirja v Montrealu pri blagoslovu velikonočnih jedil (foto: Franc Letonja)
IZ ŽUPNIJE SV. VLADIMIRA v Montrealu
Svetniška kandidata • Že
vrsto let nedeljo proti koncu januarja posvetimo božjemu služabniku škofu Frideriku Baragi in prvo nedeljo v februarju božjemu služabniku škofu Janezu F. Gnidovcu. Oba nas s svojim zglednim in požrtvovalnim življenjem usmerjata k Jezusu in v posnemanje njegove ljubezni do ljudi. Skupno smo obe nedelji molili in prosili Boga, naj nam ju s čudeži izpriča kot svetel zgled vere.
Finančno poročilo • Konec meseca januarja je najprej cerkveni odbor pregledal finančno stanje naše župnije. S
potrdilom o darovih za cerkev za 'Income tax' je poročilo prišlo v roke župljanom. Z veseljem smo ugotavljali, da je bilo leto spet uspešno, čeprav je bilo v minulem letu nekaj več izdatkov za ureditev cerkve in drugih prostorov, da je bilo vse lepo in urejeno, ko smo 5. oktobra obhajali 25. obletnico blagoslovitve naše cerkve. Slovesnost je vodil mariborski nadškof dr. Franc Kramberger, ki je pred 25. leti cerkev tudi blagoslovil.
Svečnica • Na svečnico smo si priskrbeli sveče, ki so bile blagoslovljene med sv. mašo. Blagoslovljena sveča nas doma spominja na Jezusa in njegovo darujočo ljubezen ter nas vabi k dobroti. Naslednji dan, na god
s v. B l a ž a , p a s m o p r e j e l i poseben blagoslov, kot ga deli Cerkev na ta dan.
Predpust in predpost • V soboto pred pustom so v minulih letih gospe cvrle krofe. Letos pa se je cerkveni odbor odločil za spremembo: »Naredili bi koline!« Rečeno, storjeno. V četrtek, petek in soboto pred pustom je naša župnijska dvorana postala prostor za koline. Naredili so krvavice, ajdove in prosene klobase, mesene klobase in 'rečice'. Poskus je uspel, saj so župljani takoj vse pokupili.
Pepelnična sreda •Na prvi dan postnega časa se nas je zbralo k večerni maši kar lepo število. Med mašo smo z resnostjo prejeli pepel z vabilom, naj stopimo na pot sprave in spreobrnjenja ter se tako v duhu vere pripravimo na velikonočne praznike.
Postni čas • Na začetku postnega časa so župljani prejeli posebno župnikovo pismo -vabilo k velikonočni pripravi, posebej še k duhovni obnovi v velikem tednu.
Na prvo, tretjo in peto postno nedeljo je bila popoldanska pobožnost, ura molitve pred Najsvetejšim. Tretja ura molitve je bila uglašena na temo apostola Pavla, ker obhajamo Pavlovo leto. Križev pot pa je prišel na
vrsto na drugo in četrto postno nedeljo, po drugi sv. maši.
Cvetna nedelja • Na ta dan se je skupnost pripravila najprej z izdelovanjem butaric. Pred obema nedeljskima mašama so si jih, prihajajoč v cerkev, nabavili in potem blagoslovljene odnesli na svoje domove.
Duhovna obnova • Letos je duhovno pripravo na veliko noč spet vodil lazarist g. Tone Zrnec iz Toronta. V Montreal je prispel tik pred mašo, v soboto 4. aprila. Tako je med mašo že začel s spovedovanjem. G. Zrnec nas je z nagovori usmerjal k premišljevanju o božji ljubezni, ki je vodila Jezusa v trpljenje in smrt na križu zaradi naših grehov. Sprava oz. sv. spoved je naša zahvala za delo odrešenja.
Velika noč • V praznovanje Jezusovega vstajenja nas je uvedlo obhajanje svetega tri-dnevja. Na veliki četrtek smo se Jezusu zahvalili za velik dar svete evharistije, mašne daritve in duhovništva. Na veliki petek smo po poslušanju poročila o Jezusovem trpljenju s spoštljivo hvaležnostjo počastili sveti križ, saj je 'življenja luč in nebeški ključ'.
Blagoslov velikonočnih jedil je napolnil našo cerkev. Lepo je bilo videti številne mlade družine, ki jih med letom ne vidimo v takem številu...
Velikonočna vigilija nam je s simboli obreda odprla vrata velike noči, da bi tako Jezus bil zares naše veselje, naš smisel in naš spremljevalec na poti vere.
Veseli in hvaležni, da smo spet dočakali veliko noč, smo si voščili in zaželeli lepo obhajanje svetih praznikov. Ob tem veselju in hvaležnosti pa velja iskrena zahvala misijonarju g. Tonetu Zrnecu za veliko delo. Naša želja in prošnja je: naj ga osrečuje, blagoslavlja in ohranja Vstali Gospod!
Franc Letonja, C.M., župnik
ZAHVALA
27. januarja nas je v 98. letu zapustila naša draga mama, stara mama in prastara mama Marija Požgaj. Rojena je bila 29. septembra 1911 v Brežicah, v Sloveniji. Zadnja štiri leta je preživela v Domu Lipa, kjer je z navdušenjem rada zapela.
Hvaležni smo vsemu osebju v Domu Lipa za oskrbo in prijetno družbo. Bog povrni g. Tonetu Burji za sv. maziljenje v Domu Lipa, g. Tinetu Batiču za sv. mašo in obrede na pokopališču. Hvala pevcem in organistu v cerkvi.
Hvaležni smo vsem, ki so se prišli od mame poslovit, izrazili sožalja, darovali cvetje in darovali za Dom Lipa.
Prav lepa hvala vsem, ki so darovali pecivo za pogrebščino. Tonetu Požgaju pa za tolažilne besede na pokopališču.
Draga mama, počivaj v Božjem miru!
Zalujoči: Sinovi Ivan, Stane in Paul z družinami; sestra Neža v Arizoni, sorodniki v Ameriki, Sloveniji in Hrvaški; vnuka Tony in Šila v Torontu.
IN MEMORIAM
Na svečničo, letošnjega 2. februarja, je v samostanu slovenskih šolskih sester v Št. Rupertu v Velikovcu (Avstrija), v 96. letu starosti odšel h Gospodu frančiškan, duhovnik p. Bertrand Kotnik OFM (1913-2009).
34 let je služil Šolskim sestram sv. Frančiška, prej pa je 26 let pastoralno deloval v Lemontu, Illinois, ZDA.
Д
Med svojim bivanjem v Lemontu se je uvrstil med pomembne 'baragoslovce'. Uradno je bil član zgodovinske komisije pri škofijskem beatifikacijskem procesu v Marquettu, Michigan, leta 1972. Pokloniti se mu hočem kot uspešnemu raziskovalcu Baragovega življenja in dela. Njegovi izsledki so mi bili podlaga pri pisanju vodiča 'Po Baragovi deželi'.
Naj omenim le tri njegove pomembne dosežke! V washingtonski knjižnici je odkril Baragov rokopis očipvejsko-francoskega slovarja. Rokopis so do tedaj imeli za izgubljenega. Odkril je fotografije ladij, s katerimi se je misijonar in škof Baraga prevažal po Velikih jezerih. Zame pa so bila zlasti pomembna odkritja in podatki o Baragovih misijonskih cerkvicah. Brez teh njegovih izsledkov ne bi mogel temeljito napisati vodiča 'Po Baragovi deželi'.
Pok. p. Kotnik je našel svoj poslednji počitek v Koroški zemlji, na šentruperškem pokopališču. Bil je človek z bogato duhovnostjo, potrpežljiv spovednik in vnet pastoralni delavec. Naj uživa Gospoda!
Tone Zrnec
ZAHVALA
Na praznik sv. Jožefa je s. Teodozija Ana Judnič MS, rojena 29. maja 1919 na Gradniku pri Semiču, po dolgi in hudi bolezni bila poklicana h Gospodu, da prejme zasluženo plačilo.
Po dobroti naših duhovnikov lazaristov je pri polni zavesti prejela bolniško maziljenje, do zadnjega dne prisostvovala sv. maši in prejemala sv. obhajilo, kar ji je bilo najdragocenejše. Iskrena hvala našim in drugim duhovnikom za somaševanje in obrede na pokopališču, zlasti pa vsem, ki ste jo spremljali med boleznijo z obiski in molitvijo.
Hvala nosilcem krste, ministrantom, organistu - g. Andreju, pevkama - Mojci in Klavdiji, da smo se dostojno poslovili od sestre, ki je ljubila lepoto in svetost sv. daritve. Hvala vsem, ki ste zanjo molili, se v cerkvi poslovili ter jo spremljali na večno počivališče.
Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, sestrski misijon in Dom Lipa.
Bog povrni nečakinjama - Mariji in Darinki, ki sta nesebično darovali svoj čas in ji stali ob strani, zlasti v najtežjih dneh, vse do konca.
Iskrena hvala ge. Mariji Soršak, njenim pomočnicam, darovalkam
peciva, osebju v baru, rediteljem, fotografom in vsem, ki ste kakorkoli sodelovali. Vsi dobrotniki ste vključeni v naše molitve. Bog povrni!
Hvala Georgu in osebju pogrebnega zavoda za vso skrb, usluge in pozornost.
Nazadnje pa hvala Bogu za tolažbo, pomoč in milosti, ki smo jih bile deležne ob bolezni in smrti naše drage sestre.
Hvaležne: Marijine sestre
OPRAVIČILO
V	predzadnji številki (okt. nov. dec. 2008) je bila zaradi stiske prostora objavljena zahvala v 'skrajšani obliki'. Za to neprijetnost se opravičujemo in zahvalo v nadaljevanju dopolnjujemo.
DOPOLNILO ZAHVALE
V	večnost je 15. maja 2008 odšel naš oče Jože Bogovič in tako sledil svoji ženi, naši mami Hedviki.
Poleg že objavljenih zahval naj bo izrečena tudi zahvala sorodnikom in prijateljem, ki ste skupno peli pri grobu. To je bil lep spomin na petje, ki ste ga z veseljem ponavljali večkrat pri nas doma. Hvala za lep spomin!
Za pripravo pogrebščine naj Bog povrne tudi pomočnicam naše tete Marije Soršak, pa tudi prijateljem in znancem. Hvala vsem za iskreno sočutje, tolažbo in molitve. Dragi ati! Srečni smo, da si šel k mami proti nebesom, da imamo sedaj dva 'angela', ki nas varujeta. Za vedno bosta živela v naših srcih. Ati, pogrešamo te!
Žalujoči: hčerki Annie in Mary z možem Lukom, vnukinje Emilie, Marisa in Nicole Tratnik
BESEDA UREDNIKA Vsi opažate, da revija ne izide ob začetku velikonočnega časa, ampak nekoliko kasneje. Naj poudarim, da velikonočni čas v Cerkvi traja do binkoštnega praznika, katerega praznujemo 50. dan po veliki noči. Praznujemo pa veliko noč tudi vsako nedeljo v letu, saj je to prvi in največji krščanski praznik, praznik upanja in Božje zmage.
Naj bo izrečena iskrena zahvala vsem, ki ste se izkazali velikodušne in dali poleg naročnine še dodaten dar v sklad za stroške tiska. Bog povrni! Vsem želim blagoslova Vstalega Gospoda. Mir in vse dobro!
Toni Burja, C.M.
Blagoslovljeno velikonočno praznovanje želi
DRUŽINA ŽOLDOS
Blagoslovljeno in v veri doživeto velikonočno praznovanje želi vsem prijateljem in znancem
FRANK VERHOVSEK Z DRUŽINO
"GOSPOD BO ZOPET VLUCIZLATI ČASTITLJIVO OBUDIL NAS...'
BLAGOSLOVLJENO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE IN POLNOST VESELJA V VSTALEM GOSPODU Vam želi
Mija Ferkul z družinami
183 Beta Street, Toronto, M8W4H5 • Tel.:(416)255-2179
Veselo, srečno, zdravo in milosti polno velikonočno praznovanje želi
GOLLA GRAPHICS INC.
Mary and Ted Golla
SLOVENSKI MISIJON
Sv. VLADIMIRA v Montrealu župnik in župnijski svet voščimo vsem veselo praznovanje Kristusovega vstajenja 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254- 8286
DUHOVNIKI IN ZUPLJANI CERKVE SV. GREGORIJA VELIKEGA V HAMILTONU
VOŠČIMO VSEM VESELJE INBLAGOSLOV VSTALEGA GOSPODA
KATOLIŠKA ZENSKA LIGA
v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo želi
vsem dekletom, ženam in materam ter vsem rojakom, DA BI VEDNO ŽIVELI IZ VERE V VSTALEGA KRISTUSA
VINCENCIJEVA KONFERENCA
župnije Brezmadežne pozdravlja vse rojake, posebno ostarele, bolne in zapuščene. Obljublja jim nadaljno pomoč, molitve in jim kliče:
KRISTUS JE VSTAL, VSTALI BOMO TUDI MI!
VESELO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE VAMŽELI Štefica Maradin
BM TRAVEL SERVICE 2550 Matheson Blvd. E., Unit 125 Mississauga, ON L4W 4Z1 Tel.: 416-621-0435 Cell: 416-277-1401 E-Mail: stefim5@rogers.com
Vodstvo, osebje in stanovalci doma LIPA
želijo vsem dobrotnikom, prijateljem in Slovencem velikonočno praznovanje, polno radosti in upanja 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ont., M9C 1V7 • Tel.: (416) 621-3820
SALZBURG INTERIORS & FURNITURE LIMITED
ŽELI VSEM VESELO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE JOSEF IN CHRISTINE DOMA (905) 791-0111
WALLWOOD CONSTRUCTION LTD.
65 West Beaver Creek Road, Richmond Hill, Ontario, L4B 1K4 Tel: (905) 889-8607 Fax: (905) 889-3194
Lojze Kocjančič z družino
želi vsem Slovencem in bralcem Božje besede
veselje in upanje velikonočnega jutra
Veselo, srečno, zdravo in milostipolno velikonočno prazn želi
DRUŽINA A. LAMPIČ
PAINTING & DECORATING Tel.: (905) 274-9744
KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA
župnije Marije Pomagaj
želi vsej skupnosti, posebno članicam in sodelavkam
blagoslovljeno velikonočno praznovanje Z MARIJO RAZVESELI SE, PRAZNUJ VSTAJENJA PRAZNIKE
Vstal je Kristus, aleluja! Vstali bomo tudi mi; speve pojmo aleluja tudi božji Materi.
župnijsko občestvo MARIJE POMAGAJ
vošči vsem VESELO PRAZNOVANJE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA
Dan presveti, dan veselja, o pozdravljen bodi nam! Spolnjena je sveta želja, z groba vstal Gospodje sam! Glej, kak' svetijo se rane, kijih zate je prejel; Jezus tvoj iz groba vstane, bodi ga, kristjan, vesel! Aleluja, aleluja!
VSEM VESELO PRAZNOVANJE GOSPODOVEGA VSTAJENJA ŽELI
ŽUPNIJSKO OBČESTVO BREZMADEŽNE S ČUDODELNO SVETINJO V TORONTU 739 Brown's Line, Toronto, Ont., M8W 3V7
RIDLEY Funeral Home Ltd.
3080 LAKESHORE BLVD. WEST (at 14th St.) ETOBICOKE, ONTARIO, M8V 1K3
Lastnik George M. Nill želi vsem bralcem Božje besede blagoslovljeno velikonočno praznovanje
Priporočamo vam, da z nami predčasno uredite pogreb, kot to storimo z nakupom zemljišča na pokopališču. Naše območje dela vključuje Etobicoke, Toronto, Mississauga.
Za informacije kličite: Telefon: (416) 259-3705

Odbor Slovenskega letovišča
v Torontu želi
vsem članom, prijateljem in obiskovalcem Slovenskega letovišča veselo velikonočno praznovanje
Veliko tihega veselja za velikonočno praznovanje in polnost notranjega miru v vstalem Kristusu
gradbeno podjetje Jože Kastelic Ltd.
770 Brown's Line, Toronto, Ont., M8W 3W2«Tel.: (416) 255-2085
JOŽE in DARJA SLOBODNIK z DRUŽINO
voščita vsem sorodnikom, prijateljem in rojakom VESELJA IN RADOSTI POLNO VELIKONOČNOPRAZNOVANJE
I know that my Redeemer lives,
and on the last day I shall rise again;
In my body I shall look on God, my Saviour.
Prayers for a Blessed Easter from Catholic Cemeteries Archdiocese of Toronto
1
CArhÜUC CEMETERIES; [j? AJUCKDrOCESSOF ТОШИТСЈ
Ii
ASSUMPTION CEMETERY
6923 Tom keil ftodd nifrry (V.itsiüsau^i (90S J
WWW.catholic-cemeteries.com
JE KREK SLOVENIAN
^SPS^ CREDIT UNION LTD.
Praznovanje velikonočnih skrivnosti naj vam prinese obilje notranjega veselja in božje bližine —
vam žele
uslužbenci in odborniki
KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V TORONTU
www.sloveniacu.on.ca
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike Kristusovega vstajenja ter prijetno pomlad želimo članom, njihovim družinam in Slovencem po svetu
Odborniki in uslužbenci
HRANILNICE IN POSOJILNICE SLOVENIJA
Slovenia
Credit Union
Kri
Božjega Sina Jezusa nas
očiščuje vsakega greha.
Aleluja!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi
STANE UGOVSEK Z DRUŽINO
Za dobro voljo
Ne premakni se! Fotografiram
"Kosilo grem kuhat. Kaj pa ti?"
reče žena možu.
"Jaz se grem obesit na drevo."
"Prav. Bom pa samo zase skuhala." -• -
-	Danes ste videti zelo dobro. Lahko bi pozirali kitajskim slikarjem.
-	Zakaj pa kitajskim ?
-	Oni zelo dobro rišejo zmaje.
-• -
-	Hčerka, dam ti dober nasvet.
-	Kakšnega pa ?
-	Ko se boš odločala za moža, vzemi vojaka.
-	Zakaj vojaka ?
-	Zna kuhati, pomivati posodo, po-stiljati posteljo - predvsem pa zna ubogati.
- • -
-	Zakaj ste se znašli v zaporu ?
-	Zaradi konkurence.
-	Kako zaradi konkurence ?
-	Izdeloval sem ravno take bankovce kot država.
- • -
-	Obtoženi, ali med vlomom v trgovino niste nič mislil na svojo ženo?
-	Seveda sem mislil, a nisem našel
nič primernega zanjo.
- • -
"Gospa, sedaj ste popolnoma drugačni. Taki ste kot bi jih imeli štirideset", reče navdušeno kozmetik. "Res? Veste jaz sem stara 35 let."
Zivel sem v dobrih starih časih, preživel pa sem po naključju.
Še vedno sta kramp in lopata najuspešnejša gospodarska inštrumenta.
ADDRESS
Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • January 2009
BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly periodical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription rates in Canada $28.00, in United States $20.00 US per year. Changes of address and undelivered copies should be sent to Božja Beseda, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7.
725 Brown's Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871
TOLL FREE: 1-888-SCU-1742 611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall
_Tel: (416)531-8475_
23 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia Tel: (905)578-7511
HRANILNICA IN POSOJILNICA
VAM NUDI VSE VRSTE BANČNIH USLUG
V pomoč članom in Slovenski skupnosti.
Vabimo vas, da nas obiščete.
www.sloveniacu.ca
^^KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA		
NAPREDNA, FINANČNO MOČNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIČNOSTI		
	747 Browns Line	611 Manning Ave.
	Etobicoke, Ontario	Toronto, Ontario
	M8W 3V7	M6G 2W1
	(416) 252-6527	(416) 532-4746
VLOGE	INVESTICIJE POSOJILA	ZAVAROVANJE DRUGE USLUGE
• Hranilne	• RRSPs/RRIFs • Osebna	• Za potovanj e • MasterCard
• Vezane	• Delnice • Hipotečna	• Hiše/Avtomobile • Online Banking
• Čekovni račun	• Mutual Funds • Gradbena	• Posojila • Menjava $US
• Maximizer	• RESPs • Line of credit	• Hranilne vloge • Bančni avtomat
	Website: www.krek.ca (ATM)