Posarrezna številka 10 vinarjev.
Mev.208.
lf LNaii, v loret, 12. septembra I9ffi.
Leto W.
— Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . . K 26-— za cn meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo , „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za on meeeo „ . . „ 2*—
V	upravi prejeman mesečno „ 1-80
= Sobotna Izdaja: =
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Enostolpna petitvreta (72 mil široka ln 3 mm visoka ali n]e
prostor) za enkrat . ... po SO v za dva- in večkrat , . 25 „ pri večjih naročtllk primaren popnst po dogovoru.
. Poslano: -—т
Enostolpna petitvreta po 80 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši ne< delje In praznike, ob B. url pop.
Redna letna priloga vonl red
its" Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
Opravnlštvo je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Ruski prodiralni poslins pri Htiliču preprečen. - Odbiti rumun^HI mM pri Oršovi.
Italijani zopet pričeli ттш\\.
petroleja. Naši so odposlali na kron-stadtski kolodvor oklopni vlak po te vozove. Vlak je sijajno izvedel svojo nalogo in ni odpeljal le blaga, marveč tudi veliko beguncev.
I
50 angleških avtomobilov Rumuniji.
Rotterdam, 11. septembra. Neki angleški odbor jc poslal rumunskemu kralju po vojni napovedi 50 avtomobilov za prevoz ranjencev s potrebnim osobjem.
Biplomatje odpotovali iz Bukarešta.
Sofija, 9. septembra. (Kor. urad.) »Agence Telegraphique Bulgare«: Bolgarsko vlado so pravkar obvestili, da bodo diplomati Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Turčije kakor tudi člani teh naselbin danes odpotovali čez Busijo domov. Osobje rumunskega poslaništva v Carigradu je došlo sem in bo odpotovalo s tukajšnjim rumunskim i poslaništvom po poti, ki se bo šc določila.
Kaj vse Take Jonescu sanja.
Bern, 11. septembra. Take Jonescu piše v »Adeverulu«: Avstrija se mora i razdeliti v samostojne države; Veliko Češko, Veliko Srbijo in Veliko Rumunijo. Turčija se mora ravnotako razkosati. Ogri se morajo umakniti v svoje upravičene meje.
Rumuni zaplenili premoženje Nemcev.
Genf, 11. septembra. Iz Bukarešta: Finančni minister Costinescu je obvestil zaveznike in nevtralne države, da je zaplenjeno premoženje Nemcev, ki znaša približno tisoč milijonov.
V Rumuniji 32.000 inozemccv interniranih.
Pariz, 11. septembra. »Matin« poroča iz Bukarešta: V koncentracijskem taboru Palonuca (?) so internirali 32.000 podanikov sovražnih dežela.
XXX Oporoka kralja Karola.
Monakovo, 11. septembra. Neki bivši rumunski visoki uradnik, ki je zapustil nekaj časa pred vojno napoved-bo Bukarešt, jc objavil v »Munchner Abendzeitung« o oporoki kralja Karola: Kralj jc težko obolel na sopilili, dušilo ga jc; zdravniki so izjavili, naj takoj pozovejo takratnega kraljeviča, sedanjega kralja, z jesenskih manevrov v Bukarešt. Prišel jc še tisti dan; člane državnega ministrstva so obvestili, da bo kralj kmalu umr. Kralj, ki jc bil v
polni zavesti, je poklical prestolonaslednika k sebi in ga nagovoril. Prosil ga je, naj vidno čuti, kaj da je; da je pravi Hohenzollerz, nemški knez, ki mu mora biti zvestoba sveta. Kralj je govoril nato o politiki in je izjavil, da je za dobrobit Rumunije neobhodno potrebno, da se trdno drži prijateljstva z Nemčijo in z Avstrijo. Rumunija naj ne postane nikdar orodje v rokah častihlepnih, brezobzirnih politikov. Če bi se narobe zgodilo, bi bilo v nevarnosti delo njegovega življenja in mir dežele. Ve, da so nahujskali narod proti njemu in da ga morebiti le smrt obvaruje težke ure, ki bo mogoče prišla. On se rajši odpove prestolu, kakor da bi bil izdal svoje prijatelje. Kralju je njegov nečak obljubil, da bo popolnoma sledil njegovemu svetu. Na to je govoril kralj z Bratianuom. V njegovi navzočnosti je narekoval svojemu državnemu tajniku svojo oporoko, ki jo preveva želja, naj Rumunija nikakor ne zapusti sedanje politične ceste. Brati-anu je moral kralju obljubiti, da bo podpiral kraljeviča na tej modri in dobri poti. Kralj jc nato pustil sestaviti o seji zapisnik, ki so ga podpisali vsi navzoči in ga spravili v arhiv državnega ministrstva.
XXX
Princ Leopold Bavarski m Enver paša v Lvovu.
Lvov, 11. septembra. (K. u.) »Gazeta Lwowska« javlja: Dne 9. t. m. je prišel maršal princ Leopold Bavarski, ko je obiskal 2. armado, v Lvov. Ljudje so ga navdušeno pozdravljali.
Lvov, 11. septembra. (K. u.) Dne 10, t. m. ob 1. uri se je pelial turški generalis-simus Enver paša skozi Lvov na nadzorovanje turških čet na vzhodni bojni črti.
Enver paša v avstrijskem glavnem stanu,
Dunaj, 11. septembra. (K. u.) Iz vojne-ga tiskovnega stana se javlja: Na povrat-ku z bojne črte, kjer stoje v naših vrstah' cesarske otomanske čete, je došel turški vicegeneralissimus Enver paša dne 10. t. m. popoldne v stan c. in kr. višjega poveljstva. Prvič sta se sestala osebno oba vrhovna poveljnika zveznih avstrijskih in turških vojev. Važen sestanek, posebno v času, ko bojna skupnost rodi v srečnih av-spicijah sadove proti novemu zavratnemu sovražniku. Hvaležno vpoštevanje zvestega orožnega bratstva se je pokazalo v nad vse prisrčnem sprejemu namestnega gene-ralissima. V glavnem stanu so se razgovar-
Vojska z Rusi in Romuni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Bojna črta proti Rumuniji.
Dunaj, 11. septembra. Uradno se poroča:
Naše čete so odbile severno od Or-šove več sovražnih napadov.
Vzhodno od kotlin Gy6rgyo in Csik smo nekoliko umaknili našo bojn.9 Črto.
Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla. Močni sovražni napadi severno od Zlate Bistriške doline in pri Raf^-rr/M niso uspeli.
Sicer nobenih dogodkov.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri Spodnjem Stohodu je ponovil sovražnik svoje ljute napade, ki so se zrušili deloma v zapiralnem topniškem ognju pred lastnimi jarki.
Na ostali bojni črti se položaj ni izpremenil. Namestnik načelnika generalnega štaba: p 1. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. septembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Na obeh straneh kraja Stara Čer-višče smo Ruse, ki so zopet napadli z močnimi silami, kot prejšnji dan krvavo odbili.
Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla.
V	bojih med Zloto Lipo in Bnje-strom 7. in 8. septembra so poizkušali Rusi, izrabljajoč pridobitev ozemlja 6. septembra s hitrim naknadnim sunkom prebiti proti Borštinu in zasesti istočasno Halič. Spretno vodena in ravno tako izvedena obramba grofa pl. Bothmerja je preprečila ta namen. Izgube Rusov so bile nenavadno težke.
V	Karpatih se položaj splošno ni Izpremenil.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
9. septembra popoldne. Pri Haliču in ob reki Navajovska smo odbili z našim ognjem štiri protinapade Nemcev in Turkov. Ljuti boji v tej pokrajini trajajo dalje. V gozdnih Karpatih so vzele naše
L, STE K.
MU fronto uren 300 len.
(Dalje.)
Medtem so pa začeli tudi Gorico utrjevati. V teku teh dogodkov jc umrl dože Ant. Memo 24. junija 1615; sledil mu je Jan. Bembo. Ta je začel takoj, ko je zasedel prestol, nabirati čete za splošen naval na avstrijske južne pokrajine. Ko jc bila zbrana prva vojska, je sklenil vojni svet v Palmi, da zavzame 17. decembra 1015 s presenetljivim naskokom točke Medejo, Kormin, Marjan, Vileš, Romans in Za-grad; osobito poslednji so pripisovali posebno važnost. Malo pred določenim dnevom pa pridejo k poveljniku Erizzu b e n o č a n s k i Furlani, proseči ga, naj no napada avstrijskega dela z orožjem, ker imajo tam mnogo interesov. To nažiranje se je bilo razširilo tudi med njegove čete. Zato je določil, da izvrši napad dne 19. decembra vojaštvo iz Benetk. Res so zasedli določeni od-
čete južno od Baranova vrsto višin in ujele nad 500 mož, zaplenile 5 strojnih pušk, eno še rabljivo gorsko baterijo in več topov, ki jih je bil vrgel sovražnik v soteske.
Ob Črnem morju so obstreljevale naše torpedovke 7. septembra bolgarsko pristanišče Balčik; potopile so 21 ladij, na katere so nalagali Bolgari žito.
Sovražna letala so brez uspeha napadla naše torpedovke.
10, septembra 1916, Dne 9. septembra je padel hrabri polkovni poveljnik polkovnik Lebedev. V bojih v gozdnih Karpatih smo ujeli ocl 31. avgusta do 6. septembra 15 častnikov in 1889 vojakov, zaplenili 21 gorskih topov, 26 strojnih pušk, veliko pušk in ročnih granat.
Rumunsko uradno poročilo.
10. septembra, Živahen boj v gornji dolini Maros in Oltu. Sovražnik se umika proti zapadu. Obstreljevali smo Vidin, Lompalanko in Rahovo, ki gori. Naši letalci so metali bombe na sovražni tabor pri Tutrakanu.
Pet rumunskih armad.
Sofija, 11. septembra. »Utro« poroča: Na Sedmograškem operirata proti Avstriji dve rumunski armadi. Od mobiliziranih štirih armad se jc obrnila ena proti Bolgariji, med tem ko ostale proti Bolgariji poslane čete obstoje iz ruskih čet. Sedaj Rumuni sestavljajo še eno armado.
Rumuni v Hermannstadtu.
Stockholm, 11. septembra. Iz po Rumunih zasedenih sedmograških ozemelj se poroča: Rumuni so uvedli po zasedbi rumunsko upravo. Vodi jo dr. Banilescu. Prebivalstvu so naznanili, da bo odslej občevalni in uradni jezik rumunski, a da madžarščina in nemščina nista prepovedani. Pod smrtno kaznijo se je zagrozilo, da se mora izročiti orožje. 40 uglednih meščanov so prijeli kot talnike.
Sijajni čin cklopnega vlaka.
Budimpešta, 11. septembra. Budim-peštanski listi javljajo: Ne more se trditi, da bi gledali Rumuni na mir in varnost. V Kronstadtu so se nahajale rumunske čete dejansko le en dan, dasi je bilo vojakom dovoljeno, da smejo tri dni v mestu ropati. Po prvem dnevu že je rumunsko vojno vodstvo četam zapovedalo, naj zapuste mesto in sc umaknejo v prelazu; v Kronstadtu bivajo le rumunske prednje straže. Po izpraznitvi Kronstadta je ostalo v mestu še več železniških voz bencina in
delki omenjene točke brez vsakega odpora; samo v Korminu so se protivili; a ko so sovražni odposlanci opozorili na Palmo, odkoder je mogoče takoj dobiti nadaljnih ojačenj, so se udali pod pogojem, da bo varno imetje in čast žen in deklet. — Iz Vileša pa jc pregnala Benečane hitro gradiščanska posadka.
Ker je sovražnik videl, da nimajo Avstrijci dovolj čet, je razširil svoj osvojevalni načrt: hotel je Oglej, Ma-ranutto in Porpetto, kjer so vzdrževale majhne posadke nemških najetih vojakov avstrijsko gospodstvo. — V malo dneh so imeli Benečani brez boja v rokah avstrijski del Furlanijc; a iztočni del Brd in Gradiška s štirimi vasmi so ostali v naših rokah. Erizzo pa jc poslal v Benetke poročila o velikih in odločilnih zmagah: vsa nadvojvodova Furlanija da je benečanska last in pota v drugo južne pokrajine dednih avstrijskih dežel da so odprta. Samo še 6000 mož svežih čet da mu je treba, pa bo vsaj tekom treh mesecev zavzeta tudi Gorica, Gradiška, Trst, Kras in vsa cesarska Istra.
Senat je takoj dovolil zahtevana ojačenja in odobril Erizzov načrt. Da sc bo vršil naval hitreje, imenuje poleg Erizza še Giustiniana vojnim mojstrom (maestro di campo). Ta naj bi se ustavil šc predno dospo nove čete, pred Gorico in v LoČniku, odkoder bi prodiral preko Podgore na desnem bregu Soče do goriškega mosta in zavzel stolp ob zapadnem mostišču pod Pevmo. — Res jc udri Giustiniano s svojimi oddelki v popolnoma nezavarovan Ločnik. Ljudje so pobegnili, sovražnik pa jo plenil in odvažal naro-pano blago v svoja stanišča. A ko sc je prikazalo nekaj Avstrijcev pred Loč-nikom, se jc umaknil Giustiniano v utrjeni Kormin. Izpraznil jo takoj tudi Mošo in čakal novih ojačenj.
Od nadvojvoda imenovani vrhovni poveljnik soških čot, polkovnik Adam T r a u t m a n n s d o r f (»Obrist der kra-watisch-windischen Griintzen«) je došel v Gorico 27. decembra 1. 1615. Tedaj šele so se začele avstrijske odredbe za obrambo ogroženega ozemlja. Kot odporna fronta jo bila določena črta: Brda — Gorica-^Gradišku. Premotrivši
vso to črto je pustil Trautmannsdorf v Gradiški oddelek posebno zanesljivih karlovških vojakov pod poveljstvom Frankolovim. Nato je izvršil, od premočnega nasprotnika popolnoma nemoten, utrdbo Gorice. Bil jc za to skrajni čas, kajti Giustiniano je začel napadati avstrijske pozicije že meseca januarja 1616. Bil jc zelo previden; na-, val na Gorico sc mu je zdel opasen, (ako, da so jo hotel ogniti temu delu s tem, da jo predlagal drug načrt. A ni prodrl. Sprijaznil so je z namero, naskočili Gorico — :t lo preko Brd: Dobra—Vipolže—Št. Flnrijan. Začel je oblegati trdnjavico Vij o i že, ki je zapirala iz Koprive in Mošo v Brda vodečo pot; a izgubivši mnogo moštva je prekinil obleganje. — Drug oddelek njegovih čot jc zavzel grad Dobra. Tu je našel mnogo živeža in vina ter se mudil ondi z odvažanjem teh zakladov. Pri tem početju pa ga je zasačil avstrijski oddelek, prihajajoč od Sv. Martina, lor ga krvavo prepodil; plen je ostal na mestu. Takih obrambnih pohodov jo izvršila avstrijska posadka več. Četo, uttstunjeue nu Krasu, so šle preko
jali popoldne 10. t. m. in dopoldne 11. t. m. Zvečer dne 10. t. m. je bila pojedina pri ^P^ovi c. in kr. Visokosti gospodu armad-nem višjem poveljniku maršalu nadvojvodu Frideriku, katere se je udeležil Enver paša s svojimi spremljevalci, h kateri so bili še povabljeni gospodje nemške vojaške misije pri c. in kr. višjem poveljstvu, dalje bolgarski vojaški ataše na Dunaju podpolkovnik Tantalov, in načelnik generalnega štaba generalni polkovnik baron Konrad pl. Hotzendorf z gospodi armadne-ga vrhovnega poveljstva. Dne 11. t. m. dopoldne je zapustil Enver paša zopet avstrijski glavni stan. Med vožnjo z in na kolodvor kakor povsod drugod so Enver pašo ljudje najprisrčnejše pozdravljali.
Brusilov o položaju.
Rotterdam, 11. septembra. »Temps« poroča, da je izvajal general Brusilov: Sovražna armada je zdaj po številu veliko močnejša, kot je bila junija. Potrebno je in naravnost predpogoj za zmago, da se na vseh bojnih črtah istočasno in trajno napada. Na vzhodnem bojišču morajo Francozi in Angleži neprestano napadati.
Ruski iinančni minister obolel.
Stockholm, 11. septembra. »Berliner Tageblatt« poroča: Finančni minister Bark je težko obolel in je že en teden v postelji.
Nov škandal na Ruskem?
Stockholm, 11. septembra. Iz Petrograda se poroča, da je bil po hišnih preiskavah pri listu »Novoe Vrcmja« aretiran urednik Manuilov radi goljufij pri dobavah za armado, Zdi se, da bo ta aretacija povzročila velik političen škandal, pri katerem bo tudi Stiirmer prizadet. Manuilov je bil prej ruski diplomatični vohun v Parizu in v Rimu, med revolucijo se je vrnil v Rusijo za »Obrano«. Začetkom letošnjega leta ga je Stiirmer nastavil za svojega zasebnega tajnika. Kot tak je prodajal uradniška mesta, povzročal premešče-nja in je končno postal izsiljevalec na Stiirmerju, kojega najtajnejša podjetja je natančno poznal. Sedaj po aretaciji je izročil oblastem veliko obteže-valnega materiala proti ministrskemu predsedniku in po Petrogradu že govore, da bo Stiirmer odstopil.
Na Finskem razstreljenlh 12 parnikov.
Berlin, 11. septembra. »8 Uhr Blatt« poroča: Po zadnjih poročilih, došlih s Finskega, je zletelo v finskih pristaniščih na skrivnosten način 12 parnikov v zrak. Baje so jih razstrelili anarhisti.
S Finskega skoraj vsi Švedi izgnani.
Stockholm, 11. septembra. Vsa finska mesta, ki štejejo nad 5000 ljudi, so proglasili za utrjene kraje. Vsi ino-zemci, večinoma gre za Švede, morajo v štirih dneh zapustiti finska mesta.
XXX
MILJUKOVA IZPOVED.
O začetku vojske, o Avstriji in Turčiji.
V londonskih >Times« pravi znani voditelj ruskih kadetov prof. Miljukov: Pravi vzrok vojske tiči v naši (to je rusko-
Ronkov v Tržiško ozemlje plenit beneško klavno živino. General Scotto jim je zaprl pri Tržiču pot nazaj; a naše čete so mu ušle z vsem plenom vred ob Soči navzgor skozi Gradiško na Kras nazaj.
Da maščujejo te pohode, začno Benečani napadati iz svojih utrjenih postojank avstrijske vasi in mesta. Dne 30. januarja 1616 so javili Frankolu, da se vidijo sovražnikove predstraže, pomikajoče se proti Gradiški. Z majhnim oddelkom karlovških čet sc vrže poveljnik na sovražnika, a naleti na veliko premoč. Plačal je svojo drznost z življenjem, njegovi oddelki pa so se komaj pretolkli z občutnimi izgubami v Gradiško. A tudi nasprotnik je imel tolike izgube, da mesta niti napadel ni. Da pa pride do tega, so Avstrijci vedeli in so zato nadaljevali z vso žilavostjo svoje utrdbe ob levem bregu Soče od Gorice preko Št. Andreža rlo Sovodenj. V kotu med Vipavo in Sočo kakor tudi nad Zdravščino so zgradili utrjena opi-rališča.
A tudi Benečani niso držali križem rok in so izpremenili goro Medea in višino nad Ločnikom v trdnjavi; nameravali so zasesti tudi kobaridske soteske: kajti skozi tc so prihajale cesarske čete iz alpskih dežela preko Trbiža, Bovca, Kobarida in Tolmina. Ta namera se je pa ponesrečila. Kmetje iz okolice so pripovedovali Benečanom, da so vsa pobočja polna avstrijskih vojakov; vsled teh — pretiranih — poročil jim je upadlo srce in umaknili so se brez vsakega boja. Načelnik Savor-gnan pa je poročal v Benetke o velikanski premoči sovražnika, da ie opravičil svoje ravnanje.
(Dalje.)
srbski) politiki od časa, ko se je vrnila ro-dovina Karagjorgjevičev. Miljukov priznava, da je Rusija žc davno mislila na uničenje Avstrije, kajti nadalje pravi: »Sazonov, ki je pripravljal zvezo balkanskih držav proti Avstro-Ogrski, je žal prezrl, da se bo ta zveza avtomatično obrnila tudi proti Turčiji.« Miljukov pove tudi, da so sc zavezniki že dogovorili o bodoči razdelitvi Turčije in sklenili mednaroden dogovor. Ententa je Rusiji res priznala velike ugodnosti glede Dardanel. Rusija ne bo dobila samo Carigrada^ ampak tudi znatno obrežje na obreh bregovih. Rusija sme Dardanele utrditi po vzoru panamskega kanala.
Glede Avstrije pravi Miljukov, da to vprašanje še ni postalo pereče; zaenkrat se bavi z njim samo časopisje, toda kasneje se ga gotovo lotijo tudi diplomati.
Bolgari v vojski.
Vzrok, da so Rumuni brez boja izpraznili Silislro, tiči v dogodkih, ki so se odigrali med Donavo in Črnim morjem: Tam so bile prednje čete ruske pomožne armade in njej prideljene srbsko-rumun-ske divizije poražene in prisiljene, da so se umaknile proti silam, ki so na tem, da prično prodirati iz srednje Dobrudže proti jugu. Po bulgarskih poročilih je južno od Donave rumunskih čet: Pri Tutrakanu dve diviziji, pri Silistri dve diviziji, ena divizija mecl Silistro in Dobričcm in še ena divizija poleg Dobriča; ruskih čet dve diviziji pri Dobriču.
Rumunska južna armada, menda četrta, poveljnik general Presan, je od svojih sedmih divizij in vsled kapitulacije Tu-trakana izgubila dve do tri. Bolgari so vsled svojega hitrega prodiranja skrčili svojo bojno črto v Dobrudži od 160 km na 100 km in pridobili s Tutrakanom in Silistro dragoceni krilni opirališči. Seveda pa ne smemo prezreti, da sta od Rusov Ru-munom zagotovljene velike ruske pomoči doslej prišli do veljave le dve diviziji. Kje so ostale ruske bojne sile (nevtralni listi jih cenijo na približno 12 divizij), se doslej še ni poročalo. Rumunija je sklenila, in o tem ne sme biti nobenega dvoma, da bo šele tedaj udarila, ko bo imela rusko pomoč dejansko že na bojišču.
Bolgarska konjenica prva prijezdila v Silistro.
Berlin, 11. septembra. »Vossische Zeitung« poroča: Ob Donavi so nem-ško-bolgarske čete takoj, ko so vzele Tutrakan, prodirale proti Silistri. Bolgarska konjenica je prijezdila v mesto že v soboto; prebivalstvo jo je navdušeno pozdravljalo. Severno od Dobriča je neka rusko-rumunsko-srbska divizija poizkušala ustaviti prodiranje proti Silistri, a ker je bila premagana, niso mogli tudi trdnjave več braniti.
Zavzetje Silistre.
Budimpešta, 11. septembra. ->Magyar Hirlap« piše o zasedbi Silistre, da omogo-čuje gospostvo nad Donavo, od Donave do Bukarešta je komaj 50 km; zasedba Silistre zato ogroža Bukarešt in celo Do-brudžo.
K padcu Silistre.
Berlin, 11. septembra. (K. u.) K padcu Silistre piše »Berliner Tagebl.«: Vojske še ni konec. Daleč je še dan, ko bo Bratianu z lovorji ovenčan, ob strani osreČene in osrečujoče kraljice prišel v Bukarešt. Reke rumunske krvi bodo še potekle. Dokler bo padal le rumunski kmet, bo že še; če pa prično umirati sinovi bojarjev in plemenita-šev, bodo Bratianua gledali v oči s čisto drugačnimi pogledi, kajti vojska kakor rečeno — ni bila potrebna. Če se bo pokazalo, da število letal, zaloge municije, težka artiljerija in zdravila ne zadoščajo, če bodo maloštevilni la-zareti prenapolnjeni in bodo poprav-ljavnice odpovedale, če bo bojar moral plačati in bo pričela kapljati kri po salonih, tedaj se bo nasprotstvom, ki še danes obstoje, treba hitro umakniti. Tudi niso Rusi posebno prijetni gostje. Možno je, da jih bodo kmalu siti in da bodo vprašali: Kdo jih je poklical? Ni izključeno, da bo Bratianu nekega dne v hitrem avtomobilu, pokrivajoč svoj stari obraz z rokami, pobit odhi-tel proti Prutu.
Prodiranje Bolgarov v Dobrudži,
Lugano, 11. septembra. »Secolo« priznava, da so operacije Bolgarov v Dobrudži presenetile pričakovanja. »Italia« pravi, da je zadela rumunsko armado nesreča, ki se mora obžalovati. Ni več izključeno. da bo bolgarsko-nemška vojska prišla v doglednem času do Bukarešta, če se tudi vpoštevajo največje težave.
Rumunske oblasti se preselile iz Bukarešta v Brailo,
Lugano, 11. septembra. »Secolo« poroča, da so so rumunske državne
oblasti že preselile iz Bukarešta v Brailo.
Rumunska grožnja.
Haag, 11. septembra. (Reuter.) Rumunska vlada namerava nastaniti vse znane sovražne državljane v hotelih in hišah v sredini mesta Bukarešt, da jih izpostavi sovražnim zračnim napadom.
General Ivanov v Rumuniji?
Genf, 11. septembra. »Pariš Midi« piše: Ni gotovo, če se nahaja general Ivanov v Rumuniji, ker do zdaj še ni podpisal niti enega armadnega povelja.
Napod do francosko poslaništvo v menah.
London, 11. septembra. (K. u.) Reuter poroča iz Aten: Včeraj zvečer je tolpa neznanih kričačev streljala na francosko poslaništvo, kjer so zborovali ententini poslaniki. Ministrski predsednik je francoskemu poslaniku takoj izrazil svoje obžalovanje, kar je ta vzel na znanje, vendar pa je rekel, da stvar zanj še ni končana.
London, 11. septembra. Reuter poroča: Poslaniki entente so Zaimisu predložili pogoje, pod katerimi bi se napad na francosko poslaništvo moglo smatrati za končan: storilce naj se kaznuje, ravnotako tudi uradnike, ki tega niso preprečili, zveze rezervistov v Atenah in po deželi naj so razpusti. Zaimis je rekel, da bo vlada storila vse potrebno in bo izdala primerne ukaze.
Rim, 11. septembra. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča: Med napadom na francosko poslaništvo v Atenah so klicali tisti ljudje, ki so vdrli v poslaniško palačo: »Živio kralj!« »Proč s četverozvezo!« Streli iz revolverjev niso nikogar ranili.
Grška se je še bolj udala.
Frankobrod, 11. septembra. (Frankfurter Zeitung.) »Iclea Nazionale« izve iz diplomatičnih krogov: Na Grškem se bo stvar temeljito izpremenila. Grška vlada in ententa sta sklenili pozornost vzbujajoč dogovor, ki ententni armadi zagotavlja popolno prostost gibanja in ji varuje hrbet. Ententa se bo lahko odrekla kontroli pošte in brzojava in bo Grški dala veliko posojilo.
Zavezniki prekinili brezžično postajo Syra,
Atene, 11. septembra. (K. u.) Reuter: Zavezniki so prekinili brezžično brzojavno postajo Syra.
Grški ministrski svet.
Atene, 11. septembra. (K. u.) Ministrski predsednik Zaimis se je včeraj več časa razgovarjal s kraljem; razgovoru je sledil ministrski svet. Če se tudi ni nič uradnega razglasilo, je gotovo, da so se zahteve sporazuma sprejele v popolnem obsegu. Zvezo rezervistov so pričeli že zvečer razpuščati.
Grški vstaški vojaki sestavili eno divizijo.
London, 11. septembra. (Kor. ur.) »Times« javljajo iz Soluna 8. t. m.: Vstaške čete so zbrali v eno divizijo. Z Mitilen in s Tasosa so došli prostovoljci, ki bodo vstopili v macedonsko armado.
Drobne grške vesti.
»Rječ« poroča, da so ententini poslaniki grški vladi namignili, da bo ob sklepu miru izgubila nekaj zemlje, če še ostane nevtralna. Diplomati so mnenja, da nejasnega položaja še ne bo konec.
Petrograjska »Borsenzeitung« poroča, da so po atenskih vojašnicah nastali nemiri.
Na željo entente je grška vlada pozvala nemškega konzula v Volo, da naj zapusti Grško.
»Daily Mail« poroča iz Aten, da je Kavala še v grških rokah. Bolgarsko-nemška armada ne ovira tamošnjih grških čet. Nad mestom vihra grška zastava.
Vpoklic petih letnikov rezervistov je odložen.
Revolucijski odbor v Solunu je kralju zvestim častnikom dal tri dni odloga za odhod.
Pariški listi poročajo, da policijsko službo v Atenah opravljata dve stotnijj ententinih mornarjev.
34 izgnanih Avstrijcev in Nemcev se jc odpeljalo nemoteno v Kavalo.
s protinapadom, vse prejšnje postojanke smo zopet zavzeli. Ponoči od 8. na 9. in podnevi 9. t. m. jc napadel sovražnik Ognott s približno dvema divizijama. Prvotno se mu je posrečilo, da se je ustalil v dolu naših postojank; s protinapadom naših čet smo ga popolnoma razkropili in v popolni zmedi vrgli iz njih.
Načrti turškega generalnega Štaba.
Bern, 11. septembra, »Corriere d'Ita-lia« poroča iz Aten, da je turški generalni štab izpremenil svoje načrte in se bo odslej na vzhodu omejil na defenzivo, da lahko pošlje vse razpoložljive sile v Evropo in prepreči v zvezi z Bolgari ogrozitev železniške proge Dunaj Carigrad.
Turčija v vojski.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 10. septembra. (K. u.) Južno od Derbencla smo potisnili sovražnika. nazaj in zasedli višine ob perzijski meji. Odbili smo napad sovražnika na naše čete.
Kavkaško bojišče. Na desnem krilu je sovražnik 8. t. m. v odseku Ognott po ljuti topniški pripravi večkrat napada!; popolnoma smo ga odbili. Sovražnik, ki. je zasedel del višine 2113 in sc je izkušal tam držati, smo vrgli
Vojska z nalilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. septembra. Uradno se poroča:
Italijani so pomnožili svoje delovanje med Adiško in Astiško dolino.
Naše višinske postojanke v tem prostoru so se nahajale včeraj v močnem ognju topov in min.
V	odseku Monte Spil in Monte De« sto smo odbili napad več sovražnih bataljonov.
Ob Fasubio je vdrl sovražnik na dveh mestih v naše črte, protinapadi so ga takoj zopet vrgli iz njih; ujeli smo 6$ mož.
Tudi na Monte Majo se je izjalovil napad sovražnika.
Na ostali jugozahodni bojni črti se je nadaljeval večinoma zmeren topni« ški boj v več odsekih. Namestnik načelnika generalnega štabai pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
9. septembra. V Vallarsi je napadel
močan sovražni oddelek naše postojanke med Monte Spol in Monte Corno. Posrečilo se mu je, da je vdrl v nekatere naše jarke. S krepkim protinapadom smo jih večinoma zopet priborili; sovražniku smo zadali težke izgube, izgubil je tudi 20 ujetnikov.
V	tofanskem ozemlju smo odbili sovražni napad na postojanko, ki so jo bili alpinci vzeli dne 7. t. m. v Travenanzeški dolini.
Na ostali bojni črti je zaviralo slabo vreme delovanje s topovi.
Obstreljevali smo kolodvor Sv. Luci« ja-Tolmin, s katerega se je poročalo o živahnem prometu vlakov.
V	minuli noči je lasten zrakoplov v neugodnih zračnih okolnostih letel v smeri železniške proge Devin-Trst; vrgel je 600 kilogramov razstreliva na nekatere kolodvorske naprave in jih je uničil. Vrnil se je nepošodovan v naše črte.
Poseti naših letalcev nad Benetkami, i
Bern, 11. septembra. >Corriere della Sera« objavlja dopis nekega poslanca, ki poroča, da prihajajo avstrijski letalci skoraj vsako noč, kadar sveti mesec, nad Benetke. Poslanec zahteva, naj Italijani vračajo posete in naj pred vsem resno bombardirajo Pulj.
Novi italijanski vojskovodje.
Rim, 9. septembra. (K. u.) Generalni poročnik Mambretti je imenovan za poveljnika neke vojne skupine. Mambretti bo najbrž nadomestil generala Frugonija, ki poveljuje severno od Gorice. Generalni poročnik Biazentini v Valom je bil tudi povišan za poveljnika neke vojne skupine.
Kako je bila uničena laškb ladja »Leo-nardo da Vinci«.
Lugano, 11, septembra, (K, u.) »Cor-riere della Sera« poroča z dne 5. t. m, iz Tarenta: Ogenj na »Leonardo da Vinci« je izbruhnil blizu zadnjega oklopnega stolpa v prostoru, kjer so bile pripravljene krogle za strelne vaje prihodnjega dne. Poveljnik linijski ladjin kapitan Sommi Picenardi in drugi poveljnik fregatni kapitan Fervero sta izgubila življenje, četudi je reševalo veliko vozil v tistih 40 minutah ljudi ocl trenutka eksplozije do časa, ko se je potopila ladja. Višji poveljnik vojnega brodovja Abruški vojvoda se je peljal tri ure pred eksplozijo iz Tarenta v Rim, Med potjo je bil obveščen o nesreči. Takoj se je vrnil v Tarent. Časopisje tolaži občinstvo, češ da se bo posrečilo ladjo dvigniti. Splošno sc sodi, da je bila ladja napadena; časopisje očita vladi, da je prepozno objavila poročilo o nesreči.
Laške osvojitve.
Lugano, 11. septembra. Predsednik v Lucca je odredil zaplembo vile Bourbonov pri Villaregio, ki je zdaj last nadvojvoda Leopolda Salvatorja.
Naročite „Slovenca."
Boji na zahodu.
NEMŠKO URADNO P0R06IL0. Berlin, 11. septembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala nadvojvoda Alberta Wttrtemberške-
N16 novega.
g a.
Bojna črta maršala kraljeviča R u p r e t a Bavarskega.
Velikemu angleškemu napadu dne 9. septembra so sledili včeraj omejeni, a krepko izvedeni sunki ob cesti Pozieres—Le Sars in na odsek Giuchy—■ Combles; odbili smo jih.
Pri Ginchy ln jugovzhodno od tam se bijejo od danes zjutraj novi boji.
V	včeraj opisanih bojih v bližini pri Longueval ln pri šumi Leuze med Glnchy ln Combles so ostali sovražniku prednji jarki.
Francozi so napadali brez uspeha jnino od Somme pri Belloy in Vefman-dovlllers.
Posamezne hiše v Вегпу, katere je bil zasedel sovražnik 8. septembra, smo zopet priborili ln smo ujeli nad 50 mož.
Bojna črta nemškega cesarje vlč a.
Od časa do časa ojstri boji z ognjem vzhodno od Moze.
Pi'vi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
10. septembra ob 11. url ponoči.
Južno od Somme so napadli Nemci dvakrat naše jarke južnozahodno od Вегпу. Njih napadalni poizkusi so se popolnoma izjalovili. Naše topništvo je podnevi ob Somme cel dan delovalo. Naša letala so izbojevala nad sovražnimi črtami 40 bojev; izgube nemških zfačnih sil so občutne. Ob Somme je sestrelil pobočnik Dorme svoje deveto Sovražno letalo; dalje so padla še štiri nemška letala.
Na črti pri Verdunu je padlo na zemljo po ognju strojnih pušk zadeto letalo; neko drugo letalo je bilo sestreljeno nad nemškimi črtami pri Vau-qoissu. Ponoči na 10. septembra je vrgla neka naša skupina 480 bomb na sovražne kolodvore in skladišča pri Сћаппу.
V	isti noči je vrglo 18 letal veliko granat na vojaške stavbe.
Strašni topniški boji na francoskem bojišču.
Genf, 10. septenibra. »Nouvelliste« javlja od Somme: Boji s topovi so dosegli tako silo, da kaj takega še ni videl svet. Francoske in angleške baterije so izstrelile na nemške črte v dolžini 50 km na tisoče krogel vseh vrst. Horicont je zagrnjen v ogenj.
Francozom manjka mož.
Johannesburg, 10. septembra. (Kor. ar.) Reuter: Londonska vlada je premestila dve stotniji južnoafriških železničarjev v Francijo.
Izgube Angležev.
London, 11. septembra. (K. u.) Sedanji seznam izgub obsega imena 142 angleških ln 70 avstralskih častnikov in 4098 mož.
Zbor angleških Amazonk.
Kodanj, 11. septembra. Iz Londona se javlja: Udejstvuje se načrt, da bodo uvrstili ženske med vojake. Pod vodstvom ladi Castclreath so izurili 4 stot-nije žensk za vojaško službo in sicer za signalno službo, za voditeljice letal in v kuhi.
Vsak zrakoplov nosi lahko 60 ton. Vozila bosta zelo hitro in sta prirejena za poštno službo med Nemčijo in Ne\v Yorkom.
Papež in vojna.
V razgovoru z rimskim dopisnikom pariškega »Journala« je kardinal državni tajnik Gasparri rekel: Stališče sv. očeta glede vojno je zelo preprosto in zelo jasno. V prvi vrsti si želi sv. oče, da se povrne trajen in pravičen mir, ki ne l>o tlačil nobenega naroda, ampak bo upošteval vse njihove pravične in izpolnjive zahteve. V pričakovanju takega miru je proti vsem voju-jočini absolutno nepristranski in posebno dobrohoten proti katoliškim narodom, ki so največ trpeli. Njegova ne-pristranost je absolutna, toda ne brezdelna, kajti ne glede na narod in vero je storil vse, da omili strahovito trpljenje vojne.« Kardinal je povedal, kaj vse jc papež storil za ujetnike, ranjeno in pogrešane. Mirno čaka na sodbo zgodovine. Tudi ni molčal glecle gotovih vojnih odredb, kakor se mu očita; obsojai je vse pravne kršitve in je vo-jujoče opominjal, da naj se držijo zakonov o vojni, toda praktično pa ni bilo mogoče s prokletstvom obsoditi posamezne slučaje, kajti vsak sodnik mora, predno izreče sodbo, uvesti preiskavo in obdolženca vsaj zaslišati. Papež je modro postopal, ker se je postavil izven in nad boje, zato je mogel vsem dobro storiti in vojujoče pripraviti do tega, da so opustili gotove vojaške odredbe. Sedaj se bavi z deporta^ijami, o katerih se poroča iz severne Francije.
Nadalje je kardinal govoril o Francoski. Njemu se zdi mogoče, cla Francoska stopi zopet v diplomatično zvezo s Cerkvijo. Vse pa je odvisno od francoske vlade. Ali pa ona hoče? Kardinalu pa o tem ni ničesar znanega. Kardinal upa, da Francija po vojni vendar ne bo preganjala duhovščino, ki se je v vojni tako sijajno izkazala. Po vojni pa bo tudi takih stvari še več, kjer se oosta srečali država in cerkev, zato ka toličani smejo upati.
Amerika io Anoliia.
New York, 6. septembra. (Kor. ur.) Wolff brez žice: Listi pišejo o sklepih senata proti angleškim črnim listam in opozarjajo na njihov drakoničen značaj, ki pa je upravičen. Predsednik sme v varstvo ameriških državljanov ki so v črni listi, rabiti tudi armado in mornarico in to bi sc zgodilo, če bi Angleška zasegala ameriške ladje. — »Evening Post« (Wilsonovo glasilo) piše, da naj se nihče ne čudi tem se-natovim sklepom, najmanj angleški zunanji urad, kajti dostikrat je bilo rečeno, da gre ameriška potrpežljivost h koncu. Američani nočejo imeti Anglije za varuha. Ameriško pošto na Manilo in na Kitajsko bodo odslej spremljale ameriške vojne ladje.
Dva mogočna Zeppelina pripravljena za službo med Nemčijo in Ameriko.
London, 11. septembra. (Kor. ur.) »Daily Mail« poroča iz Chicaga 10. t. m., Morris Eppstein, solastnik neke velike tukajšnje mesarske tvrdke, ki sc je vrnil iz Berlina, pripoveduje, da jc videl v Nemčiji dva mogočna Zeppelina »Deutschland« in »Amerika«, ki sta določena transatlantski službi
Razna poročita.
Bolgarski vladar pri cesarju Viljemu.
Berlin, 11. septembra. »Lokalanzeiger« piše: V velikem glavnem stanu na vzhodu, kamor je prišel na razgovor k nemškemu cesarju Viljemu, je včeraj kralj Bolgarov izvedel veselo poročilo, da je padla Silistra. Prvi del sodbe, ki jo je napovedal ministrski predsednik Radoslavov bukareštskim vojem, ko so šli lahkomišljeno na vojsko, je izveden. Četudi se ne varamo, da se bo moralo najtežavnejše delo proti Rumuniji še izvesti, le lahko prisrčno čestitamo bolgarskemu kralju na uspehu njegovih čet.
Madžarski politični boji. Budimpešta, 11. septembra. Jutri se začne velika* debata o zunanji politiki. Govoril bo tudi bivši minister Se-renyi, ki bo govoril za Andrassyjev predlog in je zato izstopil iz vladne stranke. Z koalicijsko vlado ne bo nič, ker opozicija zahteva Tiszovo glavo, ta pa si je pri vladarju izprosil naj obširnejšega pooblastila.
Zborovanje srbske skupščine.
Pariz, 10. septembra. (Agence Ila-vas.) Srbska skupščina je zopet pričela s posveti na Krfu.
Vstaja na Sumatri.
Amsterdam, 11. septembra. »Tel-e-graaf« javlja iz Weltevrede: Vstaši so vzeli z naskokom Modera Tambesi; domača policija je prestopila k Sarikabu Islamu.
novice.
+ Naš državni zbor. Koresp. urad razširja sledečo vest »Pari. Korr.«: Danes dopoldne se je vršila od dr. Sylve-stra sklicana seja predsedstva državnega zbora. Udeležili so se je podpredsedniki Jukcl, Pernorstorfer, vitez Pogačnik in Romanczuk. Rešili so tekoče predsedniške posle in si razdelili posle za prihodnjo zimsko polovico.
+ Vpoklici pod orožje. Dunaj, 11. septembra. (Kor. ur.) Ministrstvo deželne brambe obvešča, da se ho te dni razglasila odredba, ki vpoklicujo pri zadnjih prebiranjih potrjene avstrijske črnovojnike pod orožje, in sicer: 1. rojstne letnike 1871 do 1866 dne 2. oktobra 11)16; 2. rojstno letnike 1892, 1891, 1890, 1884, 1883, 1882, 1881 in 1880 dne 10. oktobra 1916. Vpoklicanci sc morajo predstaviti 11a določeni dan najkasneje ob 11. dopoldne. Letniki 1866 do vštevši 1871 sc vpokličejo že zdaj, ker nameravajo začasno te letnike zaposlovati le v zaledju in v etap-
skih prostorih, a zato pa bodo morali nadomestiti v zaledju in v etapskih prostorih mlajše moči, ki so sposobne za službo na bojišču.
-f Na kn. šk. bogoslovnem učilišču v Ljubljani se prično predavanja dno 3. oktobra. Gg. bogoslovci naj pridejo v semenišče 2. oktobra. V Ljubljani bodo nastanjeni tudi gg. bogoslovci četrto- in tretjeletniki tržaško-koprske škofije, ker z.ipje v Zatičini, kjer jc goriško osrednje semenišče, ni prostora. — Vodstvo duh. semenišča in bogoslovnega učilišča v Ljubljani.
-f Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 5. dom. pp. Ferdinand Janša, poročnik 5. dom. pp. Karel Suša, pri 153. črnovoj. baonu, poročnik 27. dom. pp. Egon Jezeršek in vojni kurat 27. dom. pp. dr. theol. Alojzij Hudal, pri 152. črnovoj. baonu. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil poddesetnik 5. dom. pp. Štokovac Anton. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: kadeta Funder Peter in Padovan Rafael, desetnika Kalč Ivan in Iskra Štefan, infanteristi Benčič Anton, Ivančič Štefan, Kosič Martin, Cer-kvenik Ivan, Haas Ivan, Travan Dominik in Benigar Josip, vsi pri 5. dom. pešpolku.
-f Odlikovanja pri 3. pionirskem bataljonu, Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetnik Javoršek Vratislav, pionirji Kager Josip, Slabe Filip, Jugovac Franc 111 Martelanc Vinko. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poddesetnik Bračič Matija, pionirji Kristovič Boštjan, Frohlich Josip, Salzger Josip, Saidl Anton, Petere Ivan, Recha Ivan, Pirtošek Rudolf, Kov-še Franc, Keršič Anton, Jeraj Matija in Harz Josip.
Iz seznama izgub. Inf. Pavlenc Anton, 3. s., ujet; inf. Perko Josip, 2. s., mrtev; inf. Praprotnik Tomaž, 3. s., mrtev; četovodja Rozman Tomaž, 3. s., mrtev; inf. Šribar Leopold, 12. s., mrtev; inf. Stefančič Štefan, 2. s., mrtev; inf. Strmljan Pavel, 10. s., mrtev; inf. Tomažič Ivan, 2. s., mrtev; inf. Veselič Ivan, 2. s., mrtev; inf. Žitko Alojzij, 2. s., mrtev; inf. Žniclaršič Franc, 1. s., mrtev; inf. Žunič Mihael, 2. s., mrtew. — Vsi navedeni pripadajo 17. pešpolku.
—	Sodalitas ss. Cordis Jesu za de-kanijo Trebnje ima svoj mesečni sestanek v ponedeljek, 18, septembra na Trebelnem. Začetek ob 12. uri.
—	Tužna vest nam je prinesla, da je 25. avgusta t. 1. umrl v Eperyes na Ogrskem dober in povsod priljubljeni mladenič Jakob P o 1 a n i č, doma v Krištancih pri Sv. Križu na murskem polju, za ranami, ki jih je dobil na tirolski fronti. — Tebi, dragi tovariš, kličemo še na onkraj groba: »Dal si domovini vse akr človek mora. Sedaj si od-počij od velikega truda. Vedno ostaneš nam v spominu.« — Dragim njegovim starišem pa rečemo: naj bodo ponosni, ker imajo sina junaka, ki jo izpolnil sveto prisego. — Slovenski fantje vojaki.
—	»Ilustrirani Glasnik1« štev. 2. ima sledeče slike: Glavni tipi ladij grškega vojnega brodovja. — Bukarešta. — Romunskega kralja grad in njegovo letovišče Peleš. — Meteorologični zavod. — Mesto Sulina ob izlivu Donave. — Pogled na Novo Oršovo. — Železna vrata v Donavi, — Pokrajina v Dobruži. — Spominski vodnjak. — Ruski profesor Mečnikov. — Padli junaki. — Novi olomuški nadškof kardinal dr. Skrbensky.
—	Tat:nska ciganska tolpa se jc pojavila v ljubljanski okolici, zlasti v Babni-gorici, ker so cestarju Francu Kuncu odnesli dva venca čebule, 1 venec češnja, v skupni vrednosti 24 K, in ročni jerbas, v katerem se je nahajala pipa. Isto noč so v Daljnivasi izpred hiše vzeli bajtarici Jožefi Črne dežnik, Mariji Dežman pa 10 kron vredno kuro. Izvršitev teh tatvin so na sumu cigani Hudorovič, ki so krenili proti
Hauptmanici, od tu pa brez sledu izginili, Roka pravice jih pridno zasleduje.
»Čevljarska zadruga« iz Mirna pri
Gorici, sedaj v Vrbovcu pri Mozirju, dela zopet izključno samo za vojaštvo. Tudi lahkejšo čevlje mora oddati erarju. Naval civilnih odjemalcev jc bil zadnje čase velik in še vedno rase, toda ustreči ni mogoče. Zato prosi, naj se cenjena naročila opuste.
— Kako je odslej pošiljati denarne zneske četam na bojnem polju. Od 11. septembra 1916 naprej se smejo pošiljati denarni zneski četam na bojnem polju in mornarici z navadnimi poštnimi nakaznicami. Od tega dno se ne sprejemajo več zasebna denarna pisma, ki so naslovljena na pripadnike čet na bojnem polju in mornarice; pošiljati se smejo samo še službena denarna pisma. Zasebne poštne nakaznice za čete na bojnem polju so dopustne do zneska 100 K, službene (poštnine proste) poštne nakaznice do zneska 1000 K. — Poštno-ležcče, brzojavne ali take poštne nakaznice, ki se dostavljajo s posebnim slom, nadalje one, ki hi se morale dostaviti v lastne roke ali proti izplačilnemu potrdilu, niso dovoljene. Nedopustnd je odpošiljanje plačilnih nakaznic poštnega hranilničnega urada na vojno-poštne urade v svrho izplačila. Za zasebne poštne nakaznice na čete na bojnem polju je treba plačati enake pristojbine kakor za poštne nakaznice v tuzemstvu. Za poštne nakaznice sc uporabljajo tiskovine tuzemskega prometa. Odpošiljatelj mora navesti na prednji strani nakazničnega odrezka znesek in svoj naslov, na zadnji strani tega odrezka pa popoln naslov prejemnika enako kakor na nakaznici. Na tem odrezku sc razen tega lahko navedejo kratki zaznamki, ki označajo namen plačila, kakor: »Št. službenega
spisa«, »Na račun z dne.....«. Druga
obvestila niso dovoljena. Poštna uprava jamči od pošiljatelju poštne nakaznice za vplačani znesek do izplačila upravičenemu prejemniku. Rok za reklamacije radi izplačila neupravičeni osebi znaša šest mesecev po dnevu predaje. Po preteku reklamačnega roka neha pravica do odškodnine za napačna izplačila. Po preteku treh let od dneva, ki sledi vplačilu, zapadejo ne-reklamirani poštnonakaznični zneski v prid predajni poštni upravi.
—	Odlikovan je bil za hrabrost v bojih na laškem bojišču z veliko srebrno hrabrostno svetinjo desetnik Fr. Zevnik, sin občespoštovanega g. župana Jožefa Zevnika iz Dobrepolj.
—	Iz laškega ujetništva se je oglasil Julij Hutaš, doma iz Kamnika. Tem potom pozdravlja svoje starše, sorodnike in znance.
—	Pomiloščena. Ivano FerjančiC, ki je bila pred izjemnim sodiščem v Ljubljani obsojena na smrt radi umora, je cesar pomilostil in ji je smrtna kazen izpregledana. Ferjančičevi je najvišji sodni in kasacijski dvor prisodil 12 let težke ječe, poostrene in izpopolnjene s trdim ležiščem vsako četrtletje in s temno celico, postom in trdim ležiščem 14. maja vsakega kazenskega leta.
—	Promet zavitkov v Turčijo je zopet dovoljen.
—	Žrtev surovosti. V Mariboru jc ob bregu Drave neki deček sunil štiriletnega sinčka branjevke Prelog s tako silo, da jc deček padel preko brega in so zatrkljal v Dravo, kjer je utonil.
—	Utonil je pri kopanju pri Celovcu koncipist koroško deželne vlade Rudolf baron W a r s b c r g.
Na jetiki je umrl v piotrkovski kaznilnici znani Maczoch iz Čenstoliova.
Primorske novice.
Umrl jc v Trstu policijski komisar d r. S t a n k o T r n o v c c , ki je pred leti služboval tudi v Ljubljani-
л
--Јц-тг
1 Ul
Bui<ares> o JpjgШ*

Lu »SI
^••SiTifpfa^Silistria O 0\4
^^ad.nla,	£
\ "V	^Dobric \[\\W Ž
[MiiSchumtf	'
'" ~*~ГмТ~ГГХЈ жт-«U
X
/ГмргЈ}))),
L
м«ш«||—i— ... v. -----------
Zemljevid k prodiranju Bolgarov.
šola za begunske otroke v Vrbovcu se je že pričela. Obiskuje jo okrog 70 otrok. Mnogo begunskih otrok pa obiskuje šole v Mozirju, na Rečici in na Gorici (obč. Kokarje).
Padel je dne 10. januarja na laškem bojišču vojak 17. pp. Anton Srb-čič, doma iz Ajdovščine.
Begunka kolonija okrog »Čevljarske zadruge« Iz Mirna v Zg. Sav. dolini se je v zadnjih tednih izdatno pove-časa: šteje že nad 1000 oseb. Prihod teh zadnjih beguncev je bil žalosten. Medtem, ko so prej pripeljali begunci veliko blaga seboj, so pribežali zadnji večinoma brez vsega. .Vse jim je ugrabila vojska.
Čudno. Ljudje se branijo iti v barake. Ali se ne delajo z barakami tudi stroški. Poznavalci računajo namreč, da stane oseba v barakah 7 K dnevno, zunaj pa dobi samo 1 K podpore, a še to samo tedaj, če nima zaslužka.
Zaplenjeno premoženje. Na temelju sklepa vojnega sodišča je zaplenjeno premoženje dr. Dominika Fragiacomo, bivšega župana v Piranu, ker se sumi, da je pobegnil k sovražniku.
Poizkušeni samoumor Tržačanke v Gradcu. У, Gradec je prišla s svojim štiriletnim otrokom kontoristinja V. E. Zjutraj so jo v neki gostilni dobili nezavestno pod posteljo. Zastrupila se je z venerolom. Prepeljali so jo v bolnico.
LlnDllanske novice.
" lj Razdelitev živeža med mestno prebivalstvo je združeno z velikimi težavami. To vidimo na dolgih vrstah žensk in otrok, ki se nastavljajo pred prodajalnami, čakajo tam ure in ure in slednjič prazni, žalostni in lačni odidejo domov. Koliko se samo na času izgubi na ta način, brez ozira na ne-voljo, ki nastaja vsled tega med občinstvom! V Gradcu so ženske organizacije mnogo pomagale k olajšanju teh težav. Tri ženske organizacije: Katoliška ženska zveza, nemško žensko društvo in Roho so se ponudile na-mestništvu, da prevzamejo podrobno razdelitev. Vsak dan se razdele članice teh društev po raznih lokalih in poslujejo kot prodajalke. To je edini način, s katerim se da odpomoči nastali zadregi. Več lokalov za razdelitev in več osobja, ki ga pa seveda ne more vsega nastaviti občina. Tu je potrebna pomoč vseh slojev. Samo, če se vse moči postavijo v službo skupnosti, bomo mogli premagati težave, ki jih imajo za posledico izredne razmere. Toliko na opombo v magistratni notici, da pomnožene pomoči ni treba.
lj Urad za pritožbe bo sedaj ustanovljen na mestnem magistratu. Kdor ho imel kako pritožbo, jo bo lahko javil temu uradu. Ako se komu krivica zgodi, naj to nemudoma s pričami javi, tudi, ako bi bil kak organ surov z občinstvom ali ako bi se opazilo kako nepravilno postopanje, naj se takoj, isto-tako s pričami naznani.
lj Cenejši in bolj tečen kruh. Po-
čenši od jutri dne 13. t. m. pekel se bo v mestni vojni pekarni in vseh zasebnih pekarnah cenejši in bolj tečen kruh iz pšenične, ržene in koruzne moke narejen kruh, ter se bo prodajal po 52 vinarjev kilogram.
lj Oddaja moke pri mestni apro-vizaciji. Za moko naj se pri mestni aprovizaciji zglase: v četrtek trgovci in mokarji iz Ljubljane, v petek okoliški trgovci, v ponedeljek pa peki, vselej ob 8. uri zjutraj v bivši Gallctovi hiši, I. nadstropje, mestna posvetovalnica. Vsem, ki oddajajo moko občinstvu, še enkrat pravimo: Odslej se bo natančno pazilo, da nihče ne bo mogel oškodovati občinstvo! Kdor bo to storil, naj posledice samemu sebi pripiše!
jI Oddaja krompirja pri mestni aprovizaciji. Jutri, v sredo od 2. ure popoldne ter v četrtek od 8—11. ter od 2—6. zvečer bo mestna aprovizacija oddajala krompir in sicer iz skladišča pri Miihleisnu, Dunajska cesta št. 36. Posamezne stranke dobe največ 10 kg krompirja. Vreče ali posodo naj vsakdo s seboj prinese. Cena 1 kg bo 15 vin. Drobiž pripraviti! Pravico do nakupa ima vsak Ljubljančan.
lj Nakazila za krompir. V pftek dobe stranke poleg krušnih kart tudi »Nakazila za k r o m p i r«, ki jih izda mestna aprovizacija v svrho uravnave oddaje krompirja. Nakazilo imajo predvsem namen preprečiti običajen naval in večurno čakanje na prejem krompirja. Več o nakazilih prihodnje dni.
lj Imenovanja. Suplenti na tukajšnji I. državni gimnaziji Ivan Dolenec, Franc Gnezda, Rudolf Grošelj in Fr.
Kobal so bili imenovani za provizorič-ne gimnazijske učitelje.
lj Padel je julija meseca na bojišču pri Tržiču bivši nadzornik mestne policijske straže J ur ko Javor ni k. Zadel ga je strel v glavo.
lj Na c. kr. višjo realko v Ljubljani na novo vstopajočim učencem se je zglasiti pri ravnateljstvu dne 15. septembra dopoldne med 9. in 12. uro. Vsprejemne izkušnje se prično dne 16. septembra ob 8. uri zjutraj. Vpisovanje učencev pa se vrši dne 18, septembra.
Glasbena Matica. Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo za šolsko leto 1916/17 se vrši v sredo, četrtek in petek, dne 13,, 14. in 15. septembra dopoldne od 9.—12. in popoldne od 3.—5. ure v lastni hiši v Vegovi ulici št. 7. v I. nadstropju. Učni predmeti, pogoji vspre-jema in razna pojasnila so razvidna na deski ob vhodu v hišo. Razdelitev učnih ur za vse gojence se vrši v soboto, 16. t. m. popoldne od 5.-6. ure v šolski dvorani in v učnih sobah poslopja. Redni šolski pouk se prične v ponedeljek, 18. septembra. Odbor.
lj Skočila z II. nadstropja policijskega ravnateljstva. Včeraj dopoldne je aretiral policijski agent 211etno za-sebnico Marijo Peronitti iz Ogleja, sedaj stanujoča na trgu Tabor, ker je bila osumljena tajne prostitucije. Ko jo je peljal policijski agent izpred za-sliševalnega uradnika v zapor, skoči aretovanka z drugega nadstropja policijskega ravnateljstva na Bleivveisovo cesto, kjer obleži na vrtu, ne da bi se pri tem od zunaj najmanj poškodovala. Vsled odredbe policijskega zdravnika so prepeljali življenja sito z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Ponarejeni petkronski denar. Pred kratkim je zaplenila tukajšnja policija neki ženski v Vodmatu ponarejen petkronski denar. Ponarejeni denar je vlit iz cinka in svinca in ga je lahko spoznati vsled pomanjkljivega napisa na robu.
lj Tatinski uslužbenec. V soboto je aretirala policija nekega 15 letnega dečka, ki je pri svojem delodajalcu, nekem tukajšnjem trgovcu s papirjem, kradel ;>Pen-kala svinčnike, električne svetilke, zapisnike in razglednice in izmaknil tudi vratno verižico, vredno 65 K. Pri hišni preiskavi so našli polic, agentje množico ukradenih predmetov, med njimi 7 eraričnih pogri-njal za postelje, bluzo in krušno vrečico. Zlato vratno verižico je našel polic, agent na vratu neke deklice, kateri jo je dal tat za 60 vinarjev z izgovorom, da jo je našel pred glavno pošto.
lj Padla z okna. Na Selu pri Mostah stanujoča 481etna tapetnikova žena Roza-lija Mali je padla, ko je čistila okna na Bleiweisovi cesti, z okna in se na nogah težko poškodovala.
lj Padel je na italijanskem bojišču Ljubljančan Mihael Lumpert.
lj Tatvina v kelezijskem kopališču. Nekemu poddesetniku je bila med kopanjem v Koleziji iz na žeblju viseče bluze od neznanega storilca izmaknjena stara denarnica, v kateri je imel bankovec za 10 kron in 1 K 90 vin. drobiža, ter vojaška legitimacija. V istem času so se kopali vojaki in dečki, ki so imeli poleg njegove obleke tudi svoje obešene.
lj Tatvine na Vodnikovem trgu. Na Vodnikovem trgu je bila neki delavki iz Karolinške zemlje po neznanem storilcu vzeta kosa z držajem. Na sumu je neka kmetiška ženska, ki je bila v družbi 9let-nega dečka, katero so nekateri videli korakati s koso. — Neka kuharica je pa na stojnici kupila zapestnico, pri tem pa pozabila tam svojo denarnico, v kateri je imela, kakor ona trdi, 60 K gotovine in zastavni list. Ko je opazila svojo pozabljivost in se vrnila nazaj k stojnici, ni bilo o denarnici ne duha ne sluha.
Književnosi.
Spolna nevarnost. Spisal dr, Fr, Der-
ganc. Cena izvodu samo 10 vin., 100 izvodov in več po 8 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. — Ta knjiga je pisana za oba spola, da sc poučita, kaki grozni nevarnosti so izpostavljeni tudi v telesnem oziru oni, ki lahkomišljeno pre-lamljajo šesto božjo zapoved. Ostudnost ni teža te bolezni je nepopisna, odvisna pa je bolezen po večini samo od proste človeške volje. Učeni pisatelj nam odkrije, da je vsak izgovor od strani bolnika, češ da je bolezen nastala slučajno, hinavska laž. Pisatelj opisuje natančno, kako morejo nastati te bolezni, kako se razvijajo in okužijo v kratkem času celo telo, kako pohajajo zle posledice tudi na bolnikove otroke, ki pohajajo po svetu kot večni bolniki, samim sebi in drugim v nadlego. Slovenci do zdaj nismo dosti poznali teh bolezni, zdravniki pa trdijo, da se širi ta kuga tudi med Slovenci, ki je v svojih zlih
posledicah šc hujša in nevarnejša nego vojska. Knjižica opisuje nastanek, razvoj in posledice bolezni in svari pred lahko-mišljenim prelamljanjem božje postave. Ker služi obči koristi, se oddaja knjižica za mal denar 10 vin., oziroma pri večjem naročilu po 8 vin.
Radi preselitve se proda
večja hiša
v kateri se nahaja gostilna in trgovina ter več stanovanj. Ohrestuje se dobro. Prevzame se lahko takoj. Več v Spod. Šiški, Celovška cesta 22.	2101
Išče se mlado in pošteno
РГ- DEKLE
katera doma spi, samo čez dan za hišna dela. Naslov pove uprava Slov. pod št. 2138.
Išče se -фд
prodajalka
za obiskovanje semnjev. Več se poizve pri upravi „Slovenca" pod št. 2133,
se sprejmejo v vso oskrbo pri nemški družini. Na razpolago glasovir. Naslov pove upravništvo pod št. 2134.
izurjena špecerijske in manufak-turne stroke |ŠČB SlUŽISg
Naslov pove uprava lista pod št. 2165.
za svojega 8 letnega sina veščega vestnega
V
sigurnega nastopa. — Ponudbe pod »Zagreb 2161« na upravo tega lista.
onemu, ki preskrbi mirni stranki brez otrok ietno stanovanje, obstoječe iz 2 do 3 sob s pritiklinami za 1. oktober v Ljubljani. Ponudbe na poštni ofi-ci j al, Šor li, Ljubljana.	2161
nove in stare	vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
2115
po vzorcu kupuje tvrdka
Maks Lavrenčič, Gradec, Etisabethstrasse 22.
Sprejme se: solidna in pridna
2 m
proti dobri plači.
Istotam se kupujejo
konp u
po najvišjih сецаћ
luan Elflariniek
konjski mesar na Glincah pri Ljubljani gostilna »AMERIKA«.
Slivovko, tropinovec, rum in vino, milo za pranje, toaletno milo ter mok-kador krepilno kavo
oddaja po najnižjih cenah tvrdka
A. Kušlan, Ljubljana,
Karlovška cesta 15.
Prazne ureče
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trg. firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupuje po najvišjih dnevnih cenah
suhe gobe.
(tepke) za kuhanfe vsako množino kiapi
Veležganjarna sadja
I. Rosner & Co.
LJUBLJANA.
1431
Vam plačam, ako Vaših kurjih očos, bradavic iu trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi USs5-¥i	Cena lončku z jam-
JL*.ICa-JDoia«llI« stvenim pismom K 1-50, 3 lončki K 4-—. 6 lončkovK5'50, 6 lončkov K 5-50. Stotine zahvalnic in priznalnic, Potenje nog in rok odpravi Ita-prašek. Cena K 150, 3 škatlje K 3-50. Кетепу Kascbau (Eassa) I., poštni predal 12/844 Ogrsko.
Glasovirje,
pianine,
Phonola, električne glasovirje, Orchestrione i. t. d.
5, KMETETZ
Ljubljana	Kolodvorska ul. 26.
Ivan Gričar
Šelenburgova ulica št. 3. Zaloga
oiovljenih oblek
za
gospode in dečke
2155