Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Karel KuSar — Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno, Naklada 1 1.000 izvodov. - Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk:   Delavska univerza Domžale.
Domžale, 31. oktober 1978 LETO XVII - Št. 14
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
TRIDESETLETNICA VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA
PEKOČA TEMA 0 VODAH DOMŽALSKE OBČINE:
V letošnjem letu praznuje Vzgojnovarstveni zavod občine Domžale 30 let organiziranega dela na področju predšolske vzgoje. Ob tem družbeno pomembnem jubileju so se srečali delavci VVZ, predstavniki družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev v občini Domžale ter bivši delavci VVZ Domžale na kulturni prireditvi v Mengšu. Prisotne je pozdravila predsednica zbora delovne skupnosti Marija Zavašnik in povabila tov. Marico Jerman, predsednico skupščine SOV Domžale, daje v kratkem govoru orisala razvoj vzgojnovarstvene dejavnosti v naši občini. Predvsem je poudarila, da je vsak rezultat uspeh določenega financiranja in da sedanja delitev sredstev iz sprejete prispevne stopnje kmalu ne bo več zadoščala za pokrivanje stroškov redne dejavnosti in investicij.
V novih urejenih naseljih bomo morali načrtno graditi nove vzgojnovarstvene ustanove in v investicijskih sredstvih za ta naselja bo potrebno zagotoviti sredstva za varstvo, šolstvo, zdravstvo. Način, kako to rešiti, pa je vprašanje, s katerim se bodo morale soočiti družbenopolitične organizacije, urbanisti in ekonomisti na ravni občine in republike.
Svečan je bil trenutek ob podpisovanju slavnostne izjave, „Borci- Cicibanom," kjer se delavci WZ obvezujejo, da bodo v programu vzgojnoizobraževalnega dela obujali in ohranjali tradicije NOB in revolucije, in obveza Zveze združenj borcev NOV Domžale, da bodo z živo besedo sodelovali z delavci WZ in cicibani z namenom, da ohranjajo in krepijo spomin na najtežje trenutke in najslavnejše dogodke NOV in revolucije v občini Domžale.
Predsednik Občinske zveze Društva prijateljev mladine tov. Rajko Hafner je dolgoletnim delavkam v vzgojnovarstvenem zavodu podelil knjižne nagrade
V imenu SZDL Domžale je spregovorila tov. Marija Ivkovič, ki se je zahvalila vsem za opravljeno delo in jih spomnila na nove obvezujoče naloge, katere bomo izpolnili z nadaljnjo krepitvijo samoupravnih odnosov v svobodni menjavi dela in sredstev. Predsednik skupščine občine Domžale tov. Jernej Lenič je izročil občinsko priznanje s srebrnim znakom VVZ Domžale ob tridesetletnici, za uspešno in požrtvovalno delo na področju vzgoje in varstva otrok, za vztrajno večanje kapacitet in razvijanje številnih oblik dela.
Za vztrajno in požrtvovalno delo v dobro mladega rodu je podelila Zveza prijateljev mladine Slovenije VVZ Domžale zlato značko, katero je izročil predsednik Občinske zveze DPM tov. Rajko Hafner. Lepe knjižne nagrade in priznanja pa so prejele tudi nekatere delavke za dolgoletno delo v zavodu.
Tov. Slavko Pišek pa je izročil lepo darilo za dolgoletno požrtvovalno delo enoti Mengeš.
V kulturnem programu je sodeloval Pevski zbor „Svoboda" Mengeš pod vodstvom prof.TomažaHabeta, Folklorna skupina iz Mengša pa je v slavnostno vzdušje vnesla s svojimi plesi živahnost.
Po kulturnem programu seje nadaljevalo tovariško srečanje.
UMAZANE TEČEJO - KOT PREJ!
Se naša skrb za čisto okolje in zdrave vode - kaže le v besedah?
Ni se zgodilo malokrat, da smo tudi že na straneh našega glasila spregovorili o čistoči domžalskih voda: točneje o njihovi onesnaženosti. Tudi različnih simpozijev in posvetovanj o onesnaženih vodah se je udeležil že marsikdo izmed nas. Čistilno napravo za čiščenje odpadnih voda imamo (še vedno stoji? I), nad problemom smo se zamislili že na občinski ravni, ga osvetlili in proučili. Vse to zaradi tega, ker smo — v načelu - vsi za zdravo vodo.
Samo kaj, ko načelno zavzemanje nikoli ne daje rezultatov, če zanje ni konkretnega prizadevanja. In tako je pri vodah: zvečine lene in umazane tečejo motno kot prej. Ribičem, za katere se zdi, da so v občini že izgubili tisto, zaradi česar sploh so — t. j. ribe, se kot kaže še edinim ne zdi vseeno kako je z našimi vodami. Pa ne bi smelo biti vseeno nikomur izmed nas. Tudi v Domžalah smo namreč že soočeni celo z nevarnostjo onesnaženja podtalnice (le spomnimo se nedavnega izliva mazuta TOSAME v Račoj. Tudi v Domžalah nas že na vsakem koraku spremljajo s strupi zasičene brozge nečesa, čemur smo včasih rekli tekoča voda.
„Saj onesnaževalci škodo ven ■ dar plačajo", boste rekli. Res je, plačajo, pa kaj ko so onesnaženja pogostnejša in obsežnejša, sanacijski ukrepi pa premalo uspešni. Vedeti je namreč treba, da se zastrupljeni vodni flora in favna ob ugodnih vodnih razmerah ne opomoreta prej kot v treh letih.
Res je lani sprejet zakon o sladkovodnem ribištvu ribiškim družinam omogočil, da izterjajo odškodnino; očitno pa je, da je to edini ukrep, ki onesnaževalce doleti, še ta ni dovolj vzgojen, saj tudi strah pred povračilom škode ne odvrne denimo galvanizerjev ali usnjarjev, da ne bi spuščali svojih odplak v tekoče vode. Tako se dogaja vsako leto vsaj nekajkrat in tako se je vnovič zgodilo v preteklem mesecu, ko je tak izpust odplak v Pšato povzročil spet veliko materialno škodo.
STALIŠČA O SOCIALNI POLITIKI
Občinska konferenca SZDL je 20. septembra pripravila in organizirala PROBLEMSKO KONFERENCO O URESNIČEVANJU SOCIALNE POLITIKE v občini, katere so se udeležili delegati in predstavniki vseh tistih sredin, ki se s temi problemi ukvarjajo. Iz uvodnih poročil in razprave so bila oblikovana stališča, ki nakazujejo številne smernice za delo na tem življenjskem področju v bodoče.
Predsedstvo Občinske konference SZDL je verificiralo oblikovana
STALIŠČA
in sprejelo predlog, da se z njimi seznanijo vsi delovni ljudje in občani ter da se problematika posameznih področij redno objavlja v Občinskem poročevalcu.
Sedanje stanje in razmere na področju socialne politike kažejo na to, daje bila vlagana dokajšnja skrb v omiljevanje socialnih razlik, v odpravljanje nekaterih vzrokov zanje, ni pa bila ta skrb dovolj prisotna pri ustvarjanju pogojev - povečevanju dohodka in njegovi delitvi.
Združeno delo mora biti v skupni skrbi in odgovornosti za zagotovitev ustreznih pogojev za življenje in delo ljudi usmerjeno k vse večjemu ustvarjanju dohodka na osnovi višje produktivnosti dela.
Uveljavljanje svobodne menjave dela in sredstev poteka še ob precejšnji prisotnosti starih proračunskih odnosov. Če tudi stopnja samoupravne organiziranosti delavcev in delovnih ljudi nenehno raste, pa še ni zadovoljiva. S tega vidika morajo vsi družbeni dejavniki vlagati večje napore v pomoč dehvcem in delovnim ljudem za njihovo povezovanje in za njihove odločitve. Strokovne službe na vseh ravneh, ki skrbijo za uresničevanje sprejete politike, morajo biti močnejša opora deiovnim ljudem pri sprejemanju odločitev.
Delegatske skupščine SIS in občinska skupščina morajo dajati prednost razpravam in odločitvam za vse tiste zadeve, ki posegajo v življenje ljudi in razvoj družbenih skupnosti. Družbenopolitične organizacije, v okviru katerih ima najpomembnejšo vlogo Zveza komunistov, morajo spremljati pogoje za življenje in razvoj osebnosti in omogočati ter spodbujati ljudi za demokratične razprave, kjer bodo izražali svoje interese in se opredeljevali za odločitve.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kam torej naprej? Sanacijski ukrepi po zastrupitvah in pomorih rib (celo v gojitvenih potokih!} ne zadoščajo ob vse manjših pretokih voda, kot posledicah regulacij strug v občini. Tako je vsaka sicer manj huda zastrupitev za vodni živelj mnogo nevarnejša kot bi seveda bila ob večjih pretokih.
Brez naše samozaščitne zavesti, ki mora seči tudi na to področje in brez ostreje izpostav/jene odgovornosti tistih, ki imajo na tem področju v rokah škarje in platno, bomo nemara že čez kratek čas smeli reči, da zaradi naše skupne neodgovornosti - vsaj kar zadeva vodo - nimamo več ustreznih življenjskih pogojev. Da jih nima/o ribe, je pa več ali manj že dolgo jasno.
1. Na področju zdravstvenega varstva je potrebno ob nenehnem prizadevanju za samoupravno organiziranost in uveljavljanje dohodkovnih odnosov zlasti pozorno spremljati učinke udeležbe zavarovancev pri pokrivanju stroškov za storitve ter ob ugotovitvi negativnih smeri predlagati dopolnitve sprejetim aktom. Napraviti je potrebno oceno o zobozdravstvu z vidika zadovoljevanja potreb ter poiskati najprimernejše rešitve, da se odpravi zaostajanje za sprejetim planom.
2. V srednjeročnem planu za obdobje 1981 - 1985 je potrebno opredeliti prednosti na področju družbenih dejavnosti, kjer je na prvem mestu vzgoja in izobraževanje, nadaljnji vrstni red pa naj ustreza pomenu dejavnosti za boljše delo, delovne in življenjske pogoje in za večjo produktivnost družbenega dela.
Celoletna mala šola je na manj razvitih področjih, kjer ni vzgojno varstvenih ustanov odločilnega pomena za razvoj otrok. Delavcem in delovnim ljudem je potrebno pojasniti vzroke za ukinitev celoletne male šole in predlagati program, ki jo izključuje. Občinska izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva naj z dogovorom opredelita svoje obveznosti. Celodnevna s'"la ima značaj socialistične vzgoje, varstva in pomoči otrokom in zaposlenim staršem. Ugotoviti je potrebno vse prostorske zmogljivosti in predlagati združenemu delu koncept možnosti za nadaljnji razvoj. V vse vzgojno-varstvene oblike in še posebej v celodnevno1 šolo je potrebno vključevati rejenec. s posebnim samoupravnim sporazumom pa je potrebno urediti tudi materialne odnose z domicilnimi občinami glede rejništva.
Z ustrezno kadrovsko politiko je potrebno načrtovati in zagotavljati potrebne kadre.
Proučiti je potTebno obseg, kvaliteto in higiensko varnost prehrane otrok ter upoštevati že izdelane študije za nadaljnjo usmeritev. Huda prostorska stiska v dejavnosti varstva, vzgoje in izobraževanja narekuje prilagajanje projektiranja razmeram. Odklanjamo predrage rešitve in improvizacije na škodo otrok. V tej smeri je potrebno odgovoriti na teze za družbeni dogovor, ki so jih SIS že osvojile, realizacija pa je obstala. S tem družbenim dogovorom naj bi se opredelili za cenejšo gradnjo, modernejšo tehnologijo gradnje (industrijsko), boljšo funkcionalnost itd. Kar največjo aktiv-
nost je potrebno usmeriti v priprave za podaljšanje samoprispevka za izgradnjo šolske mreže; v programu pa mora svoje mesto najti tudi izgradnja osnovne šole pod posebnimi pogoji.
Vsa razpoložljiva sredstva in sile pa je potrebno usmeriti tudi v zgraditev delavnic pod posebnimi pogoji.
3. Stanovanje je osnovna potreba ljudi, zato je naš cilj, da se slehernemu občanu zagotovijo osnovni stanovanjski pogoji. V ta namen je potrebno uresničevati dogovorjene planske cilje po hitrejši rasti družbenih stanovanj. Za to v velikem deležu nosijo odgovornost TOZD, ki morajo v skladu s sprejeto politiko tudi usmerjati sredstva za ta namen. Hitra rast stanovanj lahko povzroča na drugi strani tudi številne težave, če stanovanjska izgradnja ni planirana kompleksno z vsemi pripadajočimi objekti družbenega standarda (šole, vrtci, trgovine itd.). Rešitev tega problema ni v zapiranju občine in zavarovanju stanovanjske gradnje pač pa v sočasnem planiranju in združevanju sredstev ter kreditiranju.
Za zaščito podnajemnikov, ki mnogokrat plačujejo neupravičeno previsoke najemnine, mora skupščina občine sprejeti ustrezni normativni akt.
To, da ni primerov uveljavljanja subvencij za stanarine, opozarja na potrebo po ponovnem preverjanju pogojev in kriterijev. V času, ko prehajamo na plačevanje ekonomskih stanarin, je to vprašanje še posebej aktualno.
4. Kljub temu, da problema nezaposlenosti v občini skorajda ne poznamo, je na področju zaposlovanja še vrsta nalog, zlasti v načrtni kadrovski politiki glede štipendiranja, zaposlovanja invalidov ter njihovi prekvalifikaciji.
Ugotovitev o nizki izobrazbeni strukturi zaposlenih v občini (to velja zlasti za zaposlene ženske) nam narekuje pospešitev izobraževanja na delu, ob delu in ustvarjanje ustreznih pogojev za to znotraj TOZD.
Odklanjamo miselnost, daje materinstvo ovira za zaposlovanje žensk in breme združenemu delu.
Pri dodeljevanju kadrovskih štipendij je treba v večji meri upoštevati tudi socialni položaj prosilcev.
5. Glede na dosedanje dosežke v službi socialnega skrbstva naj se le-ta hitreje odpira in povezuje s KS in TOZD ter njihovimi službami, ki morajo prevzemati večjo odgovornost pri planiranju in uresničevanju socialne varnosti občanov.
6. Dolgoročna usmeritev na področju družbeno denarnih pomoči mora biti v smeri postopnega zamenjevanja teh oblik z organiziranimi družbenimi oblikami skrbi in varstva kjerkoli je to možno. Dokler pa družbeno denarne pomoči ohranjamo, moramo skrbeti za stalno realno njihovo vrednost.
7. Skrb za boj proti alkoholizmu ni samo v strokovnih službah in
društvih ter drugih organih, ampak zlasti v temeljnih sredinah (v KS in TOZD), kjer se s temi problemi in njihovimi posledicami neposredno srečujemo. Temeljni cilj je - doseči popolno treznost med mladino, na delovnem mestu in v prometu.
8. Ob ugotovitvi, da osebni dohodki v združenem delu rastejo hitreje od rasti družbenega proizvoda, ne moremo mimo dejstva, da so v tem pogledu v neenakopravnem položaju upokojenci (predvsem tisti - upokojeni do 1965. leta). Akcija mora steči preko delegacij temeljnih skupnosti vse do občinske skupščine, ki naj kot delegatska baza vpliva na razreševanje in odločitve,^ naj zagotovijo stalno realno vrednost pokojnin.
9. Smo med redkimi občinami, kjer že uspešno deluje skupnost socialnega varstva. Le-ta naj v svoji nadaljnji orientaciji skrbi zlasti za povezovanje in usklajevanje dejavnosti vseh SIS, ki izvajajo socialno funkcijo. Za učinkovitejše delo in doslednejše delegatsko odločanje v vseh SIS jc izrednega pomena kratka, preprosta in nedvoumna informacija.
10. Položaj kmečkega proizvajalca se sicer izboljšuje, vendar pa kmečki proizvajalci v celoti še niso sposobni sami zagotavljati socialno varnost ostarelim in drugim za delo nezmožnim ali delovno manj zmožnim. Za to so oblike družbenih pomoči še nadalje potrebne.Ob krepitvi ekonomske moči kmetijstva na sploh pa bo Ic-to vse bolj sposobno reševati svoje lastne socialne probleme. Celovita družbena skrb mora biti usmerjena v zagotavljanje enakih pogojev za vstop v življenje tudi kmečkim otrokom in mladini. To je mogoče doseči z izenačevanjem pogojev šolanja za vse otroke in s štipendiranjem kmečkih otrok, ki zaradi meril o višini katastrskega dohodka redko pridobijo štipendijo. Pomembno je tudi izobraževanje mladih kmetovalcev, zato podpiramo predlog Za organiziranje izobraževalnega centra v Grobljah.
Kmečka starostna pokojnina ne dosega niti višine preživnine in zato ne more zagotoviti primernih življenjskih pogojev ostarelim kmetom. Akcijo na tem področju je treba pospešiti tako, da se pogoji kmeta čimpreje izenačijo s pogoji delavca v združenem delu. Tudi vprašanje kreditiranja stanovanjske izgradnje za kmečke proizvajalce zasluži posebno pozornost. Kmečke žene -proizvajalke bi morale pridobiti status delavke proizvajalke.
11. Vsa društva, humanitarna združenja in organizacije se s svojo funkcijo morajo vključevati v razreševanje socialnih problemov, s svojo aktivizacijo in programi pa naj se vključujejo v delovanje in programe SIS ter uresničujejo socialistično solidarnost.
12. Socialne razlike, ki nastajajo kot posledica delitve po delu in delovnem prispevku so družbeno sprejemljive. Organizirani delavci in vse subjektivne socialistične sile pa se moramo boriti proti razlikam, ki niso rezuhat dela, pač pa imajo zna-
SREČANJE PREDAVATELJEV
Usposabljanje in družbeno izobraževanje delegatov v vseh sredinah je ena izmed stalnih nalog vseh dejavnikov, ki so posredno ali neposredno odgovorni za kvaliteten razvoj delegatskih razmerij. O tem smo že večkrat razpravljali, marsikaj tudi štorih, vendar smo ostajali tudi nedorečeni, kar se je odražalo pri samem delu.
udaril, da nikakor ni umestno skrajševati sprejeti program, ampak le prilagajati vsebino konkretnim problemom, ki obstojajo v občini, krajevnih skupnostih ali pa v delovnih organizacijah. Vsako skrajševanje programa bi pomenilo samo pavšalno izvedbo programa in bi osiromašilo tudi dosežene rezultate.
Srečanje predavateljev za družbena izobraževanje in usposabljanje na katerem je predavala tudi dr. Ana Kranjc
Koordinacijski odbor /,a družbeno izobraževanje pri Občinski konferenci SZDL je skupaj s Kluboma samoupravljalcev in Delavskima univerzama Kamnika in Domžal dal pobudo za sklicanje predavateljev iz obeh občih. Na posvetu v Domžalah so se /brali predavatelji, ki predavajo posamezne teme z družbenopolitičnega in družbenoekonomskega področja, in to /. namenom, da se dogovorijo za skupne akcije in za sodelovanje med obema občinama.
Uvodne besede p pomenu družbenega izobraževanja v delegatskem sistemu je prisotnim podal član Izvršnega odbora RK SZDL tov. Marjan Jelen. Obrazložil je program osmih tem, ki jih je sprejelo Predsedstvo RK SZDL in po-
(Nadaljevanje z 2. strani)
čaj neurejenih dohodkovnih odno -sov, izkoriščanje tujega dela in monopolov.
Rešitve vseh problemov glede socialne varnosti delovnih ljudi je potrebno iskati v naših samoupravnih mehanizmih, /lasti v delegatskem sistemu, za to jc najpomembnejše dosledno uveljavljanje delegatskih odnosov, ki morajo približati odločanje delavcem in delovnim ljudem v TOZD in KS ob nenehni pomoči in skrbi vseh družbenopolitičnih organizacij. Da bo to mogoče doseči, morajo možnosti za usposabljanje in izobraževanje postati pravica delegatov in obveznost ter odgovornost temeljnih samoupravnih skupnosti.
Občinska konferenca SZDL Domžale
Metode in oblike dela na tečajih in seminarjih pa je posredovala dr. Ana Kranjc, predavateljica na Filozofski fakulteti. Razčlenila je vrsto problemov, ki se pojavljajo pri izobraževanju in usposabljanju odraslih. Kajti izhajati moramo iz. dejstva, da so skupine na seminarjih zelo različne glede predhodnih znanj in poznavanj problemov, o katerih razpravljamo. Od tega, kakšen je pristop predavatelja so velikokrat odvisni tudi rezultati in ne nazadnje tudi vzgojni momenti. Motiviranost poslušalcev je predpogoj za uspeh in ji moramo zaradi tega posvetiti vso pozornost.
V razpravi jc bilo postavljenih veliko vprašanj, kakor tudi razloženi okvirni programi za delo na tem področju v obeh občinah. Tako so bili sprejeti naslednji zaključki:
1. Predavatelji, ki predavajo posamezne teme sprejetega programa naj se medsebojno dogovorijo o podajanju snovi.
2. Organizacija seminarjev oziroma ŠOLE ZA SAMOUPRAVLJANJE je dogovor vseh odgovornih v občini in mora tudi kadrovsko nemoteno potekati.
3. Pri predelavi programa je potrebno posvečati posebno skrb problematiki, ki obstaja na posameznih področjih dela in življenja.
4. Za vse slušatelje je potrebno zagotoviti ustrezno literaturo in tudi avdiovizuelne pripomočke, ki so na razpolago.
5. Razgovorov in razprav o posameznih vprašanjih se morajo udeleževati tudi delavci, ki delajo na posameznih strokovnih področjih, ker bo le tako mogoče konkretno odgovoriti na vrsto vprašanj.
6. Na koncu vsakega seminarja oziroma sole je potrebno opraviti razgovore o podanih temah in o vsebini, kar morajo predavatelji upoštevati pri nadaljnjem delu.
7. Glede na to, da bo potrebno opraviti veliko dela s strani predavateljev, je potrebno urediti njihov prosti čas, kajti le tako je mogoče pričakovati pozitivne rezultate in dobro pripravljena predavanja.
8. Izvajalcu, t.j. Delavski univerzi je potrebno pomagati pri sami organizaciji, predvsem pa omogočiti slušateljem, da bodo lahko redno obiskovali predavanja.
9. Z izobraževanjem je potrebno začeti v začetku meseca novembra in skrbeti za to, da bo
delo redno potekalo po sprejetem programu in razporedu.
Resnica je brez dvoma v tem: usposobljeni delegati bodo lahko resnično posegali v razprave in odločitve, poživili delo v delegacijah in v vseh zborih občinske skupščine in tudi skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih. Pri tem bo potrebno posvetiti veliko pozornost tudi delegatom v družbenopolitičnem zboru in vodstvom družbenopolitičnih organizacij. To pa pomeni, da mora biti krog usposabljanja zaokrožen in da bo potrebno za posamezna področja in posamezne sredine organizirati tudi specifične in poglobljene oblike dela.
Delegat
NAŠI DELEGATI NA 9. KONGRESU
SINDIKATOV
Predkongresna aktivnost sindikatov v naši občini je pokazala na vrsto pomembnih vprašanj, o katerih so potekale razprave tudi na 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije v Mariboru. Glede na to, da so se tudj naši delegati obvezali, da bodo spregovorili o nekaterih problemih, objavljamo v današnji številki krajše povzetke štirih razprav, ki smo jih prejeli do zaključka redakcije. Čeprav bomo o samem kongresu, predvsem pa o nalogah sindikatov obširneje poročali pozneje,želimo s temi sestavki že nakazati del razprav, ki jih bomo morali uvajati kot stalno prakso v delu osnovnih organizacij sindikatov v vseh oblikah organiziranja.
KAKO SMO LAHKO ŠE BOLJ USPEŠNI?
Govoriti o uspešnosti sindikata pomeni poznati celotno področje sindikalnega dela. Splošna ocena je že podana v predkongresnem gradivu in ta je dokaj pozitivno izražena. Kako uspešni pa smo v osnovnih organizacijah sindikata, je odvisno od nekaterih faktorjev kot so: organiziranost ter prizadevnost slehernega sindikalnega aktivista.
Sklepe c). kongresa Slovenskih sindikatov vsi delovni ljudje z nestrpnostjo pričakujejo. To nestrpnost je bilo opaziti v vseh delovnih organizacijah, v katerih smo bili delegati. Moram reči, da so v pretežni večini delovni ljudje dokaj dobro seznanjeni z gradivom za 9. kongres. Zato je sedaj tudi čas. da vsaka sredina oceni svoje delo. In zato smo izvoljeni delegati za kongres tudi obiskali vse delovne organizacije v občini. Iz vseh opažanj bi lahko rekel, da je dvoje področij in to organiziranost sindikata ter informiranost, kamor bo treba v bodoče vložiti veliko dela.
Najprej nekaj besed o organiziranosti sindikata. Na 8. kongresu je bila sprejeta nova organiziranost sindikata, po štirih letih pa lahko ugotavljamo, da v nekaterih sredinah še do sedaj niso v celoti razumeli teh sklepov. Preskromno je, če vemo to, da ima delovna organizacija samo eno osnovno organizacijo sindikata, v OZD pa več osnovnih organizacij sindikata, ki se povezujejo v konferenco sindikata. Mislim, da je potrebno ta pojem razumeti globlje, ga dnevno
dograjevati z lastnimi izkušnjami, tega pa manjka v delovnih organizacijah. Žalostno je to, da nekatere osnovne organizacije sindikata nimajo sprejetih pravil svojega delovanja. IO OOS naj bodo sestavljeni delegatsko, to se pravi število delegatov v izvršnem odboru mora biti enako številu sindikalnih skupin. Prav sindikalna skupina je izhodišče vsega dela in aktivnosti, iz te sredine naj bi sindikalni poverjenik prinašal mnenje in predloge, ki naj bi bili v interesu celotne skupine. Na teh razpravah pa je bilo opaziti, da je to mnenje posameznika le v izjemnih primerih interes celotne sindikalne skupine. To je tudi vzrok, da na sejah izvršnih odborov OOS ne prihaja do tako široke razprave, kot bi v nasprotnem primeru lahko prišlo.
Sindikalna skupina mora delovati kot zaokrožena celota, ki je sposobna realno ocenjevati svoje delo in pokazati tudi na napake. Dokler tega v praksi ne bomo uresničili, do takrat bo mnogo sklepov ostalo samo napisanih, veliko referatov samo prebranih, zakon o združenem delu pa bomo v celoti doumeli nekaj let kasneje. Drugo, kar je v neposredni povezavi, je pravilna in pravočasna informiranost. Predvsem je ta problem opazen v manjših in srednje velikih delovnih organizacijah, kjer nimajo internih časopisov ali podobnih informativnihpublikacij. Za vse to jim primanjkuje strokovno usposobljenega kadra.
V takih primerih je ta problem delno rešljiv samo s pravilno organiziranostjo sindikata. Sindikalni
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
poverjeniki so kanali za pretok vseh informacij. Predpogoj je, da IO OOS pravočasno dobivajo ustrezne materiale in sklepe samoupravnih organov. Seveda v veliko pomoč pri tem pa morajo biti strokovne službe v delovnih organizacijah. Z doseženim ne moremo biti v celoti zadovoljni, saj je področje sindikalnega dela tako široko, da dnevno odkrivamo naše slabosti, dnevno se moramo izobraževati, da bomo sposobno izvrševali vse naloge, katere nam je zaupala sindikalna skupina.
TONE ŽIBERT
VZGOJA IN IZ0BRA2EVA*
NJE MORA BITI NAŠA
PRIORITETNA NALOGA
Ena temeljnih nalog sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja v preteklem obdobju so bila prizadevanja za enakopraven družbenoekonomski položaj vzgoje in izobraževanja v združenem delu in uresničevanja načela svobodne menjave dela, o čemer je tekla be-1 seda tudi na občinskem odboru sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja.
Tudi v prihodnje čaka sindikat na tem področju še vrsta nalog, ki bodo opredeljene na 9. kongresu v Mariboru.
V sindikatih si moramo bolj kot doslej prizadevati za dejansko spreminjanje odnosov v skladu z načeli o svobodni menjavi dela. V ta namen je potreono odpravljati ostanke proračunskega financiranja in doseči neposredno samoupravno sporazumevanje med uporabniki in izvajalci na temelju dogovorjenih planov. Vse akcije, ki bodo potekale v prihodnje v zvezi preobrazbe vzgoje in izobraževanja, ne bodo mogle potekati mimo združenega dela kot porabnika in temeljnega nosilca preobrazbe tega sistema. Pri tem pa bodo morale svojo vlogo odigrati OOS pri organiziranju razprav o programih in obveznostih, ki jih bodo prevzemale TOZD.
Sindikati moramo svoje delovanje usmeriti v akcijo za hitrejše samoupravno organiziranje družbenih dejavnosti, kakor narekuje zakon o združenem delu. Potrebno je tudi pospešiti integracijske procese, pri čemer naj bodo v ospredju vsebinski vidiki in dejanske možnosti. V skladu z načelom podružbljanja šole je potrebno pripraviti akcijske načrte za formiranje enot OIS ob vsaki organizaciji, ki izvaja program.
To so le nekatere naloge, ki jih bomo morali po sprejetju na 9. kongresu konk»etizirati in na tej osnovi začrtati delovanje sindikata.
Ana Dejanovič
DRUŽBENO PLANIRANJE
Pri družbenem planiranju so naloge sindikalnih delavcev zelo pomembne kajti zavzemati se moramo, da so planski cilji čimbolj popolni. Skrbeti moramo, da je poleg osnovne dejavnosti plana poskrblje-
no tudi za razvoj delovnih in življenjskih potreb delavca.
Planski dokumenti morajo vsebovati rast življenjskega standarda in socialne varnosti delavcev. To pomeni, da je vedno treba misliti na razvoj samoupravnih odnosov, varstva pri delu, socialno varstvo, reševanje stanovanjskih potreb delavcev, izobraževanje in usposabljanje ob delu in nikoli ne smemo pozabiti na solidarnost do sodelavcev in sočloveka na sploh.
Pri uresničevanju skupnih potreb in interesov občanov in krajanov pa je treba glavno skrb posvetiti: šolstvu in varstvu otrok, zdravstvu, kulturi in telesni kulturi, preskrbi občanov in nazadnje tudi skrb za varstvo okolja.
Omenjene naloge pa bomo sindikalni delavci lahko izpeljali, če se bomo vsi samoupravijalci in sindikati vključili v naše že začeto delo v KS in KK SZDL.
Mislim, da je povsem razumljivo in zadnji čas, da se za tako zahtevne rtaioge vključi vsak delavec, ki želi upravljati in sodelovati pri nalogah, ki so še zlasti pereče in zaskrbljujoče za našo občino, poznamo številke otrok, ki niso bili sprejeti v varstvene zavode in šole, da ne govorimo o čakalnih vrstah v zdravstvu in podobno.
Na vsezadnje pa tudi delavci sami plačujemo te dejavnosti in je prav da poznamo številke zbranih
in potrošenih sredstev za te dejavnosti. Ne smemo biti zadovoljni samo s programi, temveč tudi z realizacijo le-teh, saj delamo in upravljamo po delegatskem sistemu, zato je treba že sprejeta stališča samo izvajati.
Še ena stvar je, ki bistveno vpliva na reševanje nalog, ki sem jih navedel, to je: srednjeročni in dolgoročni programi razvoja naših delovnih organizacij in našega kraja, kateri so ozko povezani s kadrovsko politiko in plani zaposlovanja, katere pa smo do sedaj v glavnem zanemarili. Šele v zadnjem času smo začeli resno razmišljati, ko se soočamo s pomanjkanjem strokovnega kadra, premalo smo se angažirali na tem področju in bo težko zamujeno nadoknaditi. Čeprav smo že pred leti sprejeli zakon o kadrovski politiki, že štiri leta organizirano štipendiramo naš bodoči kader, vendar je vedno problem štipendiste, ki so končali šolanje zaposliti v naši občini. To verjetno pomeni, da naši plani niso realni ali pa smo se premalo angažirali, da bi našo mladino usmerili v tiste šole in poklice, katere bomo čez štiri ali več let potrebovali.
Če  hočemo  to  popraviti, bo potrebno dosledno izvajanje kadrovske politike in planiranja.
M. K.
SPLOŠNI IN SKUPNI INTERESI MORAJO USMERJATI STANOVANJSKO POLITIKO
Oblikovanje stanovanjske politike je področje, ki mora biti stalno prisotno pri delu sindikata, saj je stanovanje eden izmed osnovnih pogojev za življenje, za ustvarjanje, načrtovanje in normalen razvoj družine in družbe kot celote.
Samoupravna stanovanjska skupnost ima velike naloge na področju oblikovanja stanovanjske politike, čeprav ne moremo trditi, da je v celoti postala mesto usklajevanja usmerjene stanovanjske gradnje.
Razdrobljen stanovanjski dinar, neurejena urbanistična in komunalna ureditev, neusklajeni interesi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti in ne nazadnje toga in zastarela zakonodaja s tega področja, so elementi, ki v veliki meri hromijo delo samoupravne stanovanjske skupnosti, njenih organov in zavirano vplivajo na družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Kljub temu ne moremo mimo dejstva, da je bilo v letih 1973-1977 rešenih 184 perečih stanovanjskih problemov. Največ stanovanj 103 je bilo namenjenih kategoriji socialnih primerov, slede mlade družine s 50 stanovanji, borci in upokojenci s 24 stanovanji, 7 stanovanj pa je bilo namenjenih za kadre posebnega družbenega pomena.
V zadnjem času smo bili priča mnogim razpravam, po katerih ima človek občutek, da je sredstev za stanovanjsko gradnjo preveč, da pa močno zaostaja gradnja spremljajočih objektov kot so: šole, otroški vrtci, trgovine, zdravstvene usta-
nove itd. To zadnje je prav gotovo res in edina možna rešitev je v novem povečanem samoprispevku občanov. Sredstev za stanovanjsko gradnjo pa nikakor ni preveč, kar dokazujejo podatki, da je iz dosedanjih natečajev ostalo še 115 nerešenih prošenj za najemna solidarnostna stanovanja, kar predstavlja okoli 7 milijard S din in da vsako leto zaprosi preko 150 prosilcev za posojila za individualno gradnjo, ki pa zaradi omejenih sredstev prejemajo nizka posojila. Kakšna bo nadaljnja stanovanjska politika je stvar nas vseh. Zamisliti se moramo ali bodo naši vrtci, šole in drugi spremljajoči objekti šc vzdržali gradnjo za trg.' Jezimo se nad tako usmeritvijo, toda istočasno jo sami pogojujemo, ko se držimo dogovorjenih načel pri razporejanju stanovanjskih kreditov, ko na eni strani izkazujemo velike potrebe po stanovanjih v blokih, na drugi strani pa ob dograditvi ne pokažemo interesa za nakup takih stanovanj. Naš skupen cilj je in mora biti družbeno usmerjena stanovanjska gradnja, ki bo zagotavljala integracijo vseh sredstev in interesov ter skladen urbanistični in družbeni razvoj občine.
Naloge sindikata na tem področju so velike, težke irf odgovorne. Za dosego teh ciljev, ki so v interesu vseh delovnih ljudi in občanov se bo treba spoprijeti z željami in ozkimi interesi posameznikov, ki se morajo podrediti skupnim in splošnim interesom. To pa nikakor ne bo lahka naloga sindikata v konkretni praksi.
Metka Zupanek
OBVESTILO STARŠEM!
Da bi zagotovili vsaj enoletni načrtni vzgojni program še pred vstopom v malo šolo in na ta način postopoma zmanjševali posledice družbenega razlikovanja in zagotavljali vsem otrokom enotnejši start za njihov razvoj, bomo organizirali po enotah VVZ in KS različne oblike dejavnosti kot so ure pravljic, 80—urni vzgojni program, ki ga bomo poimenovali cicibanova šola.
Delo bo potekalo v naslednjih enotah VVZ in KS:
Vrtec SAVSKA-Domžale
ure pravljic:
ponedeljek od 16. do 17. ure cicibanova šola:
četrtek od 15.30 do 17. ure
Vrtec KIDRIČEVA-Domžale
ure pravljic:
sreda od 16. do 17. ure cicibanova šola:
torek od 15.30 do 17.45 ure Vrtec „Janko" Ihan ure pravljic:
četrtek od 15. do 16. ure cicibanova šola:
ponedeljek od 15. do 17.15 ure Vrtec Količevo ure pravljic:
četrtek od 16. do 17. ure cicibanova šola:
sreda od 16. do 18.15 ure Vrtec Mengeš ure pravljic:
torek od 16. do 17. ure cicibanova šola:
četrtek od 16. do 18.15 ure Vrtec Rodica V. Vlahoviča ure pravljic:
sreda od 16. do 17. ure cicibanova šola:
sreda do 16. do 18.1 5 ure Vrtec Vir dr. Lunaček ure pravljic:
sreda od 16. do 17. ure cicibanova šola:
torek od 15. do 17.15 ure Vrtec ,,Kekec" Radomlje ure pravljic:
sreda od 16. do 17. ure cicibanova šola:
ponedeljek od 16. do 18.15 ure
Krajevna skupnost Krtina v šoli
s pričetkom 8.11.1978
vsako sredo od 15. do 17.15 ure Krajevna skupnost Dob v šoli
s pričetkom 25.10.1978
vsako sredo od 15. do 17.15 ure Krajevna skupnost Prevoje
s pričetkom 8.11.1978
vsako sredo od 15. do 17.15 ure Krajevna skupnost Krtina
s pričetkom 8.11.1978
vsako sredo od 15. do 17.15 ure
Za ostale krajevne skupnosti bo objavljeno naknadno po krajevnih skupnostih.
V ure pravljic bomo vključili otroke od 3. leta do 5. leta. V cici-banovo šolo pa petletne otroke.
OTROCI ! Pričakujemo vas!
Vzgojno varstveni zavod občine Domžale
NAŠA SKRB ZA NAJMLAJŠE
Letos mineva trideset let, ko so 1. julija 1948. leta prišli v vrtec v Domžalah prvi otroci. V enodružinski stavbi je našlo varstvo približno 20 predšolskih otrok in 60 šolarjev. Družbena skrb za otroke, ki se vleče kakor rdeča nit skozi vse vojno in povojno obdobje, je doživela v teh letih zgodovinsko preobrazbo. Pred tridesetimi leti ni ob prvem vrtcu nihče razmišljal o ustreznosti prostorov s stališča zdravstvenih, pe-dogodkih, sanitarnih normativov, o minimalnih, ustrezno opremljenih zunanjih površinah, o ustreznosti in količini igrač, kakor razmišljamo danes, temveč je bil ob ustanovitvi moto: zagotoviti otrokom varstvo in vzgojo v socialističnem duhu v času, ko so njihovi starši intenzivno obnavljali porušeno domovino.
Prvi delavci v didu, kakor se je vrtec tedaj imenoval, so imeli težko delo. Njihove delovne naloge so bile zelo različne: od vzgojnega dela v oddelku, čiščenja, skrbi za hrano (delo na njivi pri vrtcu), do aktivnega družbenopolitičnega delovanja. Mnogo je bilo prostovoljnega dela - ne samo delavk v vrtcu, temveč tudi zunanjih - ki so ga opravljale vestno in z zavestjo, da delajo za otroke, katerim moramo dati najboljše, kar imamo.
Zaradi pomanjkanja materialnih sredstev, se celotna družbena skrb za otroke ni razvijala vedno premočrtno. Prioritetna naloga tistega časa je bila obnova gospodarstva, to je materialne baze in celotne rasti družbenega standarda. Šele po 12. letih. 1960. leta je bil ustanovljen pri Stanovanjski skupnosti Mengeš vrtec v Mengšu, ki je bil do 1967. leta, do združitve z zavodom za otroško varstvo Domžale, samostojen.
Z razvojem družbenega standarda pa je rastel tudi osebni standard, k čemur so veliko prispevale žene, ki so se zaposlovale, kar je za občino Domžale še posebej značilno. Z zaposlovanjem žena pa je naraščala potreba po novih mestih v vrtcu. 1966. leta smo odprli dva oddelka v dveh stanovanjih v bloku na Kamniški c. v Domžalah, 1967 smo dobili prvi montažni vrtec, ki ga je postavilo podjetje KI K PO-MURKA iz Murske Sobote na Količevem; 1969. leta vrtec v stanovanjskem bloku tovarne Indu-plati v Preserjah, kar je posledica velikega razumevanja samoupravnih organov v tovarni za reševanje problematike otroškega varstva. Istega leta smo dobili tudi nov vrtec v Mengšu.
Razvoj ustreznega samoupravnega sistema družbene skrbi za otroke spodbuja produktivnost dela, racionalno izkoriščanje delovnega in prostega časa in osvešča ljudi, da /. vedno večjo osebno odgovornostjo vplivajo tudi na izgradnjo novih predšolskih ustanov in financiranje te dejavnosti. To je dobro vidno v domžalski občini. 1972. leta smo dobili
KAKO POTEKA GRADNJA NA PTT PODROČJU?
6-oddelčni vrtec v Domžalah, ob i Kidričevi c. in v njem prva dva oddelka za dojenčke v samih Domžalah. 1973. leta smo odprli Mar-lesov montažni vrtec na Viru, 1974 vrtec v Radomljah in oddelek pri Osnovni šoli Moravče, v začetku 1976. leta oddelek v bloku v ulici Veljka Vlahoviča, v katerem imamo od leta 1977 oddelek za razvojno motene otroke, kar je velik napredek in odraz spremenjenega odnosa družbe kot celote do telesno in duševno prizadetih otrok. V letu 1976 smo dobili še* dva montažna vrtca in to na Rodici in v Ihanu. 1978 pa smo pričeli z gradnjo 12 oddelkov za predšolske otroke in dojenčke v Domžalah.
V teh tridesetih letih smo v občini Domžale dosegli velik napredek v razvoju vzgojnovarstvene mreže. Od treh zaposleniji in 80 otrok 1948. leta imamo sedaj 814 vključenih otrok in 130 zaposlenih. Ves vzgojni kader ima ustrezno izobrazbo, strokovne izpite in še vedno se ob delu redno strokovno izobražujejo na različnih seminarjih in aktivih. Kvaliteta, metode in oblike dela so se v teh letih močno spremenile, spremenila pa se je tudi miselnost in zavest staršev. Danes ne zahtevajo za svojega otroka samo varstvo, temveč želijo, da se njihovi otroci vsestransko telesno in duševno oblikujejo in da se postopno in kasneje intenzivno pripravijo za vstop v šolo.
Kljub vsemu pa je še vedno veliko otrok, ki čakajo na prosta mesta v VVZ. Ob upoštevanju psihofizičnih potreb otrok, smo se zavedali, da moramo skupaj s SOV pričeti izenačevati pogoje za optimalni psihofizični razvoj vseh otrok. Zato smo 1974. leta organizirali potujoče vrtce oz. ciciba-novo šolo v krajevnih skupnostih, kjer ni vzgojnovarstvenih enot, ob vrtcih smo pričeli z urami pravljic, / gibalno ritmično vzgojo, praznovanji za zunanje otroke, ob praznovanju prihodka Dedka Mraza smo obiskali oddaljene krajevne skupnosti. Zavedamo se, da je to zelo malo, kar lahko nudimo tem otrokom in zato iščemo vedno nove oblike in aktivnosti. Letos smo pričeli z 80-urnim programom pri vseh enotah in v nekaterih krajevnih skupnostih.
V letu 1975 smo pričeli tudi z organiziranim varstvom na domu. kjer so otroci do dopolnjenega tretjega leta starosti. Sedaj imamo zaposlene 4 varuhinje, ki so enakopravni člani delovne skupnosti. Želeli pa bi zaposliti še več varuhinj na domu. predvsem tam, kjer ni vrtcev in kjer je problem varstva največji. Zavedamo se, da sta nivo družbene skrbi za otroke in socialistično enakopravni odnos do otrok najzanesljivejša pokazatelja stopnje napredka in humanizma in da so pred nami vsemi delavci v VVZ in celotno družbeno skupnostjo še
. mnoge težke naloge, katere bomo lahko speljali le skupno.
Milena Peterka
Ob otvoritvi novega objekta ptt v Mengšu, smo bili seznanjeni tudi s tem, kako poteka gradnja v naši občini in kako se uresničuje srednjeročni načrt na tem dokaj perečem področju medsebojnega povezovanja. Zaradi tega objavljamo podatke, iz katerih je mogoče videti, kako dela potekajo in kaj bo potrebno še narediti, da bo zastavljeni program v predvidenem času realiziran.
TOZD Ptt Domžale je ena izmed osmih TOZD v DO Podjetja za ptt promet Ljubljana. Na področju občin Domžale in Kamnik ter Ljubljana-Šiška opravlja ptt storitve preko 16 izvršnih ptt enot. V okviru Domžal opravljata pošti Domžale in Mengeš celodnevno službo, ostale pošte pa samo dopoldansko.
Celotno ptt službo opravljajo 103 delavci ali 4,9 "/<• napram vsem zaposlenim v celotnem podjetju. Od tega je 53 % žena in 35 % mladine. Višjo strokovno izobrazbo imajo trije delavci, srednjo 42, ostali imajo nižjo.
Na celotnem območju živi 68.843 prebivalcev od tega na domžalskem 37.343.
V pogledu telefonskega prometa je celotni teritorij vključen v omrežno skupino Ljubljana.
Na celotnem območju TOZD obstajata dve vozelni ATC Domžale in Kamnik. V domžalski občini imamo poleg vozelne centrale Domžale še dve končni ATC v Lukovici in Moravčah, ter dve ročni telefonski centrali v Blagovici in na Trojanah.
Po kazalcih uspeha za leto 1977 je TOZD ustvarila 36.038,313 din celotnega prihodka. Za leto 1978 pa je plan celotnega prihodka 40.684.000 din, naj takoj omenimo, da je bila realizacija plana v prvem polletju izvršena 51 %.
Skupna kapaciteta je 2.550 telefonskih priključkov v TOZD, vključenih pa je trenutno 2.349 telefonskih naročnikov. To je 92 % zasedba central. Zasedene niso KATC Moravče in Vodice, kjer ni kabelskega omrežja.
Perspektivna plana razvoja telefonije vozlišča Domžale in Kamnik do leta 2000 sta bila prva v našem podjetju izdelana že leta 1972.
Po sprejetju srednjeročnega programa razvoja ptt kapacitet 1976 - 1980 smo takoj ob ustanovitvi temeljne organizacije obnovili in izvršili večja adaptacijska dela na naših ptt enotah kot sledi: Trojane, Radomlje, Komenda. Blagovica, Vodice, Lukovica, v letu 1976 pa smo pridobili in opremili prostore za novo ptt enoto v Domžalah, to je na Viru. V preteklih letih smo z montažo 100 številčne KATC Moravče tudi to območje povezali v avtomatsko telefonsko omrežje. Pred dvema letoma pa smo razširili za nadaljnjih 120 telefonskih številk KATC v Vodicah.
Med najvažnejšimi investicijami
do leta 1980 v domžalski občini so: razširitev VATC Domžale, povečala za 3000 naročniških priključkov, razširitev KATC Lukovica za 120 telefonskih naročnikov, razširitev ATC Moravče na 160 naročniških priključkov ter montaža nove KATC Mengeš s 600 naročniškimi priključki. Med zgradbami na tem območju pa je bila prva prav ta zgradba v Mengšu, prizidek zgradbe v Domžalah in nove zgradbe v Lukovici in pridobitev novih prostorov za ptt enoto v Dobu. Med investicijami pa so tudi kabelska omrežja. Sedaj tako končujemo izgradnjo kabelske kanalizacije v Mengšu, v smeri Domžale-Vir-Količevo in Domža-le-Trzin. Pričela pa se je izgradnja kabelskega omrežja v predelih Domžal, Lukovice in Moravč. Tu bo povsod položen tudi kabel.
Investicijski program v domžalski občini za investicije, ki se bodo začele v letošnjem letu in zaključile v letu 1979 je ovrednoten na 52 milijonov din. Dosedaj je podpisanih pogodb za preko 40 milijonov din.
Celotni srednjeročni program ptt kapacitet za obdobje 1976-1980 na območju občine Domžale je bil po ocenah v letu 1975 ovrednoten na 67 milijonov dinarjev. Moramo pa povedati, da bo ta vrednost ob realizaciji po-rastla za okoli 50 % zaradi podražitve opreme, materiala in gradbenih del.
Montažno podjetje Iskra pa je v letošnjem letu začela in bo tudi končala z razširitvijo VATC Domžale od 1.000 na 2.000 telefonskih priključkov, končala je razširitev KATC Moravče od 100 na 160 telefonskih priključkov, do meseca decembra pa bo razširila KATC Lukovica od 40 na 160 telefonskih priključkov. Že v preteklem mesecu pa bi morala pričeti z montažo nove KATC Mengeš z začetnimi 600 telefonskimi priključki. V domžalski občini bomo s to realizacijo pridobili 1.780 novih telefonskih priključkov. Nerešenih vlog pa je 2238.
Mengeš z začetnimi feOO telefonskimi priključki. V domžalski občini bomo s to realizacijo pridobili 1.780 novih telefonskih priključkov. Nerešenih vlog pa je 2238.
Ker je realizacija našega planiranja odvisna od večjega števila dobaviteljev in izvajalcev, se kljub našim prizadevanjem naši roki podaljšujejo. Kot poslovne sodelavce smo pridobili Iskro, Tegrad, PAP, Gradbeno podjetje Grosuplje in Elektrotehno.
Tako kot TOZD v okviru DO sr> tudi krajani Mengša težko pričakovali današnji dan, s katerim so pridobili sodoben ptt objekt v njem pa tudi primerne prostore za opravljanje ptt storitev.
Ta objekt je prenovilo gradbeno
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
podjetje Objekt iz Ljubljane. Ker zgradba prvotno ni bila grajena v te namene, so se morale zaradi potresne varnosti in tudi večje nosilnosti vse nosilne stene ojačati. Gradbeno podjetje Objekt je pri delu vložilo ogromno dela, truda in naporov, za kar mu gre vsa zahvala z direktorjem Antonom Erdelijem in vodjem gradbišča tovarišem Francem Zalarjem na Čelu.
Naša TOZD Ptt servis Ljubljana pa je izvršila vsa mizarska opravila kot so okna, vrata ipd. V svojih delavnicah pa še lično izdelala tudi notranjo opremo pošte kot je pult, poštne predale, telefonske celice in ostalo.
Gradnja je trajala leto dni. Zgradba meri 1.142 m*, kjer je 356 m2 za KATC, 190 m* za poštno službo, 597 m2 pa za ostale dejavnosti.
Zgradbo, katera je v prvi fazi služila kot šolsko poslopje, je pred leti kupilo podjetje za ptt promet Ljubljana — TOZD Ptt Domžale za 3 milijone din, naknadno je bilo odkupljeno še zemljišče ob zgradbi v vrednosti 100.000 din. Adaptacija prostorov je veljala 11.439.885 dinarjev. Ptt je za nakup telefonske centrale porabilo 2.437.242 dinarjev, montaža pa bo veljala 1.299.485 dinarjev. Kabelska kanalizacija in kabelska mreža pa bo veljala 7 milijonov dinarjev. Kabelsko kanalizacijo, to se pravi kabelsko mrežo v Mengšu gradi podjetje PAP iz Ljubljane. Po za-
POHOD PO POTEH RADOMELJSKE ČETE
ključku del na zgradbi in mreži bo vloženih skupaj preko 26 milijonov dinarjev. Z izgradnjo kabelske kanalizacije Trzin—Mengeš drugo leto pa še 5 milijonov dinarjev tako, da bo skupaj vloženih na mengeškem območju 31 milijonov dinarjev.
Telefonske priključke iz nove KATC v Mengšu tako pričakujemo ob koncu prvega polletja prihodnjega leta.
Da so bila zbrana tako velika Finančna sredstva za zgraditev poštne, telegrafske in telefonske mreže, gre zahvala tudi ostalim TOZD naše DO, saj so le-te združile sredstva tudi za to območje.
Nadaljnja realizacija programa na tem področju ho v veliki meri odvisna od tega kako bodo delali organi območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet in kakšno stališče bodo zavzeli do tega vprašanja vsi soodgovorni v občini. Kajti dejstvo je, da bo od dinamike zbiranja sredstev odvisna tudi izgradnja posameznih objektov. Zaradi tega bo tudi v bodoče potrebno tesno sodelovanje, predvsem pa hitro reševanje nekaterih gradbenih in komunalnih vprašanj.
Dosedanje sodelovanje v občini kaže, da bo to mogoče nadaljevati tudi v prihodnje in s tem ob rednem združevanju sredstev izpeljati postavljene naloge v srednjeročnem programu razvoja ptt storitev na vseh področjih v naši občini.
(Iz govora ob otvoritvi objekta v Mengšu).
Letos smo se mladinci Osnovne šole Josip Broz Tito udeležili pohoda po poteh Radomljske čete. Zbrali smo se, da obudimo spomine na težko preteklost ter počastimo X. kongres ZSMS.
Zbrali smo se pred kino dvorano v Radomljah, se razdelili v tri bataljone ter počasi krenili preko Rov, Dolenje_ vasi, Vrhovelj, Oberš, Zlatega polja na Sipek. Med potjo je med udeleženci pohoda prevladovalo veselje, oglasila se je pesem, da je bil pohod še bolj živo posvečen prvi in slavni četi tega kraja, ki je med NOB doživela mnogo težkega. Ob vsakem spomeniku, ki je bil ob naši poti, smo se ustavili, položili venec, tovariš Avbelj - Lojko pa nam je obudil spomin na pretekle dni.
Ob spomeniku na Šipku, kjer je bila ustanovljena Slandrova brigada, je zgodovinsko pot prvo ustanovljene brigade orisal tovariš Avbelj Franc — Lojko narodni heroj. Vsi smo prisluhnili njegovim besedam. Med svojim govorom, kjer so mu stekle besede kar same, je dejal, da se je zelo težko vrniti v tiste mučne in težke trenutke iz NOB. Vendar je v nadaljnjem govoru povedal, da je velika zavest mladih, da obujajo spomine na težko prehojeno pot, spomin na preminule in še živeče borce, ki so preživeli krvavo štiriletno vojno.
Po končani slovesnosti smo se veseli in zadovoljni vrnili v Blagovico ter se z avtobusom odpeljali domov.Sklenili smo, da bomo drugo leto / pet ponovili prehojeno pot, da počastimo spomin na padle.
Miran Peterka, 8. b OOZSMS Osnovne šole Josip Broz Tito Domžale
DOMŽALČANI
ZDRAVILI
TITA
SO PO-TOVARIŠA
Občani Domžal in njene okolice smo zvedeli, da se bo peljal skozi naše mesto maršal Tito.
Domžalčani smo se na prihod tovariša Tita dobro pripravili. Postavili smo mlaj, na katerem je bil-napis: TITO. NAŠ SI RADI II IMAMO! Na smreko smo obesili veliko sliko Tita. Učenci naše šole naj bi dali šopek Titu, Za to je bila določena učenka 4, b razreda Tanja Jcšclnik.
Drugo soboto v septembru smo se zbrali pred našo šolo. V rokah smo imeli zastavice, cvetje in nekateri tudi fotoaparate. Kmalu smo se napotili na kraj. kjer naj bi se ustavil tovariš Tito, Stekel sem k preprogi. Fotoaparat sem imel pripravljen. Pripeljali so se črni mer-cedesi. Dolg avto se je ustavil. V njem je bil Tito. Tanja mu je dala šopek. Tito pa jo je poljubil. Predsednik občine Jernej Lenič je podaril Titu velik album, v katerem so bile slike iz preteklosti Domžal.
Nato se je tov. "Sito odpeljal. Pomahal je. Odpeljal se je v Podčetrtek.
Srečen sem se vrnil domov. Premišljeval sem: Videl sem Tita! Videl!
SKLEPI
Lorko Lončar 4. a
OŠ Josip Broz Tito Domžale
sprejeti na 6. zasedanju skupščine OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA PTT PROMET LJUBLJANA, dne 27. 9. 1978.
1.
Skupščina osvoji poročilo o izvršitvi sklepov 5. zasedanja in potrdi odgovore na vprašanja delegatov.
Skupščina sklene, da se za območje občin ustanovijo enote območne SIS za ptt promet ter zadolži izvršni odbor samoupravne interesne skupnosti in ustrezne strokovne službe, da do 15. novembra 1978 pripravijo samoupravne akte za ustanovitev in delovanje enot skupnosti po občinah ter predloge sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, statuta in poslovnika območne samoupravne interesne skupnosti.
a) Skupščina se v celoti strinja s sklepi 9. in 10. seje izvršnega odbora območne samoupravne interesne skupnosti, da se pospešeno nadaljuje z akcijo združevanja sredstev uporabnikov I. in II. skupine.
b) Skupščina zadolži izvršni odbor, da takoj seznani vse družbenopolitične skupnosti (izvršne svete skupščin občin in skupščine občin) ter družbenopolitične organizacije v občinah o problematiki združevanja sredstev s prošnjo, da le-te v okviru svojih zakonskih pristojnosti ukrenejo skupno z organi območne samoupravne interesne skupnosti vse potrebno za vključitev v financiranje kritja dela stroškov razširjene reprodukcije.
c) Skupščina sprejme dopolnjen tekst odgovora ustavnemu sodišču v celoti ter zadolžuje sekretarja skupščine, da ga do 30. 9. posreduje ustavnemu sodišču. Skupščina pooblašča predsednika in sekretarja skupščine ter predsednika izvršnega odbora SIS in strokovne službe, da sodelujejo v nadaljnjih postopkih in na obravnavah pred ustavnim sodiščem.
- Skupščina sklene, da ne sprejme amandmaja konference delegacij št. 65. da se zadnji stavek na 6. strani, ki glasi: ..predlagamo zato naslovnemu sodišču, da se postopek ustavi", črta.
Skupščina zavrne predlog delegacije Vektorja, da se fizični obseg srednjeročnega programa razvoja krči. ker je že na prejšnjih zasedanjih sklenila, da se mora srednjeročni program razvoja ptt zmogljivosti fizično v celoti uresničiti, za i/padla sredstva pa storili ustrezne ukrepe.
Skupščina sprejme predlog cenika za izgradnjo in vključitev v preselitev naročniških telefonov in zadolžuje ustrezne službe izvajalca, da ga posredujejo Zavodu za cene in pridobijo ustrezno soglasje.
Skupščina se strinja s podano informacijo o možnih variantah vključevanja bodočih uporabnikov telefonskih zmogljivosi ter zadolži izvrsni odbor in ustrezne strokovne službe, da do naslednjega zasedanja skupščine ponovno proučijo možnosti vključevanja bodočih uporabnikov v financiranje kritja dela Stroškov razširjene reprodukcije za gradnjo telefonskega omrežja in telefonskih central v skladu / zakonskimi določili ter pripravijo konkretni predlog združevanja sredstev. Razen tega pa morajo seznaniti družbenopolitične skupnosti (predsednike občinskih skupščin in IS občinskih skupščin) s celotno problematiko vključevanja in interesnega povezovanja sedanjih in bodočih uporabnikov v samoupravni interesni skupnosti za ptt promet, upoštevajoč ustavna določila o dejavnostih in zadevati posebnega družbenega pomena ter načela svobodne menjave dela.
ščina je soglasno potrdila program dela skupščine in izvršnega odbora območne SIS za obdobje september december 1978.
Skupščina je sklenila, da morajo biti odgovori na delegatska vprašanja in sklepi skupščine posredovani vsem delegacijam konferenc delegacij, TOZD, OZD in KS v roku 14 dni po zasedanju skupščine.
Predsednik skupščine območne SIS za ptt promet Ljubljana LOJZE SKOK, 1. r.
Predel, ki ga obravnava zazidalni načrt Dob, leži vzhodno od večji del strnjenega naselja Dob in južno od magistralne ceste Ljubljana—Maribor M 10. Vzhodni in južni del obravnavanega kompleksa zaključujejo kmetijske površine in obstoječe poti.
Površine celotnega kompleksa znašajo
Od tega v prvi fazi v drugi fazi v tretji fazi
Struktura zazidave v prvi fazi:
Individualna stanovanjska gradnja, in sicer
— samostojna stanovanjska hiša
— samostojna atrijska stanovanjska hiša
— vrstna atrijska hiša
— vrstna hiša
— dvojčki
Skupno novih enot Skupno obstoječih in novih Gostota zazidave
Višinski gabarit P+M, P+l.
13.20 ha
5.80 ha 2.30 ha 5.10ha
24 enot 28 enot 12 enot 6 enot 12 enot
82
91 enot 65 prebivalcev na ha
Načrt vsebuje tudi programsko zasnovo komunalnih vodov in aproksimativni predračun komunalnega opremljanja, ki obravnava:
— kanalizacijo
— vodovod
- ceste
- elektrika
— javna razsvetljava
- telefon
SKUPAJ
3.900.000 din 1.040.000 din 6.650.000 din 2.000.000 din 1.000.000 din 500.000 din
7.490.000 din
V času javne razgrnitve so podali pripombe: Branko Srebotnjak, Dob 113, ki predlaga za obrat žage določitev cone za širitev in cone za skladiščenje lesa. Pripombo komisija IS za urbanizem in gradbeništvo ni v celoti upoštevala. Predlog za določitev cone skladišča lesa je osvojen,
predlog za razširitev obrtne cone pa ne more biti v celoti osvojen, ker se obrat ne more širiti v stanovanjski predel zaradi emisije hrupa. Vrisana pa je cona sedanjega obrata brez željene širitve.
Komisija je tudi upoštevala predlog spremembe vrstnih atrijskih hiš v prosto stoječe stanovanjske hiše.
Komisija IS za urbanizem in gradbeništvo predlaga, da se gradnja na omenjenem predelu lahko začne samo pod pogojem, da odkup zemljišč, potrebnih za izgradnjo dostopov in minimalno komunalno opremo tega predela (ceste v makadamu, voda, elektrika) prevzame Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Domžale, s katero bodo morali bodoči graditelji skleniti pogodbe o financiranju vsaj minimalnekomu-nalne opreme pred izdajo lokacijskih oz. gradbenih dovoljenj.
7) LOKACIJA VZGOJNO-VARSTVENE USTANOVE V MORAVČAH
Biro 71 Domžale je v februarju 1978 izdelal po naročilu Samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva Domžale lokacijsko dokumentacijo za postavitev otroškega vrtca v Moravčah. Otroško-varstvena ustanova v Moravčah je predvidena za kapaciteto 40 otrok v starosti od 3. do 7. let in za ves dan. Gradnja OVU je predvidena v neposredni bližini OŠ Jurij Vega, na katero bi se objekt predvsem komunalno tudi priključil. Po programu naj bi imel objekt 2 igralnici s pomožnimi prostori, kot so sanitarije, kabinet, garderobe, razdcljevalno kuhinjo, in druge manjše prostore. Za opisano gradnjo bi bilo potrebno pridobiti še ustrezno uporabo zemljišča oziroma omogočiti odkup.
8) UREDITEV PLOČNIKOV IN AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČ TER DOVOZOV rta cesti 1/10 Ljubljana - Maribor v naselju VIR
Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale je predložila načrte za ureditev pločnikov, kolesarske steze, avtobusnih postajališč, internih dovozov in dostopov ter ureditev križišč z javnimi cestami v naselju Vir pri Domžalah. Z načrtom predvideni posegi v prometno ureditev na Vini bodo znatno spremenili obstoječe stanje, predvsem zato, ker bo več priključkov na cesto M/10 Ljubljana Maribor ukinjenih in so predvideni dostopi in dovozi z ustreznimi servisnimi cestami, za katere bo potrebno pridobiti zemljišča. Zato je potrebna širša obravnava med občani, delovnimi organizacijami na območju Vira in drugimi dejavniki na cestno-pro-metnem območju.
KRAJEVNA SAMOUPRAVA NA NOVIH TEMELJIH
DOBLJANI: VAŠE DELO LAHKO VREDNOTITE
Že dlje časa se osnovne organizacije oz. krajevne konference SZDL v naši občini prizadevajo, da bi v vseh naših krajevnih skupnostih zaživela nova krajevna samouprava, kjer bi tako skupščine krajevne skupnosti kot tudi sveti našli svoje mesto. Delovni ljudje in občani naj bi svoje interese uresni-
čevali preko vrste delegatov v različnih organih krajevne skupnosti.
Teh pomembnih nalog se je zavedala tudi krajevna konferenca SZDL in vse družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti Dob, zato so se prve pomembne naloge za konstituiranje skupščine KS začele realizirati že vzporedno
Usahnila je tunmcna sezona, končuje se maratonsko razkopavanje ceste na Viru. Z dograditvijo kanalizacijske mreže, pločnikov in razširjenega cestišča ter poslovnih prostorov Ljubljanske banke in novega silosa ZlTA bo krajevna skupnost dobila lepšo podobo živahnega in razvitega kraja. Foto Roje
s pripravami na volitve. Že tedaj je bila iz, različnih organizacij evidentirana vrsta možnih kandidatov za člane skupščine in sveta, vsa ta imena so šla v javno razpravo, delovni ljudje in občani pa so na posamičnih zborih izbirali tudi neposredne delegate iz svojih sredin. V samo pripravljanje na konstituiranje skupščine so bile zajete tudi delovne organizacije, v katerih dela večje število občanov in delovnih ljudi iz KS Dob in so evidentirale prav tako možne kandidate za skupščino, ki se je sredi septembra sestala na svoji prvi seji. Na tej so delegati skupščine za svojega predsednika izbrali Maksa Jerana, za podpredsednika pa Pavleta Vojsko. Na tem sestanku so bile sprejete tudi spremembe statuta naše KS, ki zadevajo zlasti naslednje spremembe:
— krajevna skupnost kot temeljna skupnost delovnih ljudi in občanov, v kateri se izražajo interesi vseh in vsakega posameznika
— pristojnosti skupščine KS
— pristojnosti sveta KS
— delo delegacij
— vlogo sindikata v krajevni skupnosti itd.
Na prvi seji skupščine krajevne skupnosti je bil prav tako konstituiran tudi nov svet KS. Najprej smo slišali poročilo o delu dosedanjega sveta, ki je zlasti obsegalo realizacijo nalog iz dosedanjega srednjeročnega plana. Svet KS je v obdobju 1974- 78 dosegel velike uspehe na vseh področjih, na kar kaže tudi številka tri milijarde, ki je bila investirana na področju KS Dob. Urejena je bila osnovna šola, ki pa ji manjka še zunanja ureditev in športni objekti, začela se je re-
gulirati Raca, opravljenih je bila vrsta očiščevalnih akcij, preprečene so bile poplave, izgrajenih je bilo vrsto mostov, vzdrževane so bile vse makadamske ceste, pri tem vzdrževanju je potrebno omeniti sodelovanje krajanov pri posipavanju gramoza in urejanju teh cest. Uspešno je bila asfaltirana cesta Dob-Gorjuša-Krumpcrk, vseskozi pa si občani in delovni ljudje prizadevamo urediti pokopališče. Težave so nastopile tudi pri izgradnji stanovanjsko-poslovnega bloka, katerega začetek izgradnje se bo verjetno zavlekel v začetek prihodnjega leta. Pristopljeno je bilo k uresničevanju odloka o obveznem odvažanju smeti. Lahko bi omenili še vrsto manjših akcij, ki pa vse prispevajo k boljšemu in urejenejšemu okolju v KS Dob.
Zadnja velika zmaga bi lahko rekli je izglasovanje samoprispevka za izgradnjo oz. asfaltiranje cest v vseh delih krajevne skupnosti, še posebno pa je potrebno omeniti akcijo vaščanov obrobnih vasi, ki želijo, da bi bila leta 1980 asfaltirana tudi cesta na Trojico. Prepričani smo. da jim bo ob pomoči širše skupnosti to tudi uspelo.
Po poročilu predsednika sveta, ki je v svojem poročilu predvsem navedel konkretne pridobitve KS v tem obdobju, so bile na vrsti volitve novega sveta KS, kije sestavljen iz članov iz vseh vasi, tako da je zagotovljen enakomeren razvoj vseh predelov niše KS.
Za predsednika sveta KS je bil izvoljen tov. Rihtar Aleksander, ki je podal programsko usmeritev za delo sveta KS, tov. Jeran pa je
G4
(Nadaljevanje z 12. strani)
podal programsko usmeritev skupščine KS.
Svet bo svoje delo gradil na naslednjih izhodiščih:
-- skušal bo realizirati nerealizirane naloge iz srednjeročnega plana (dokončna ureditev pokopališča, komunalna ureditev zemljišč in KS, skrb za zdravo okolje, začetek dela za izgradnjo mrliške vežice in avtobusne postaje, obnovitev in povečanje javne razsvetljave, regulacija Rače in vaškega potoka, skrb za ceste in mostove idr.)
— več pozornosti bo potrebno posvečati šolstvu, otroškemu varstvu, trgovini in gostinstvu (k tem bo prispeval tudi nov blok), pri tem se bo zlasti potrebno povezovati s samoupravnimi interesnimi skupnostmi
- treba bo takoj nadaljevati z gradnjo in asfaltiranjem cest, kajti izglasovani samoprispevek zahteva takojšnjo akcijo, prav tako bo potrebno izdelati nov prostorski plan, v katerem bo potrebno upoštevati tudi načrtovano industrijsko cono na severovzhodu krajevne skupnosti
- posebno        pozornost bo
potrebno posvetiti izdelavi novega srednjeročnega plana, v katerem bo potrebno upoštevati tako potreba kot možnosti KS. Treba bo gledati na to, da se bodo vsa naselja skladno razvijala in da ob teh problemih ne bomo pozabljali na razvoj krajevne samouprave, o kateri je več spregovoril novi predsednik skupščine KS.
Potrebno bo najprej in povsod upoštevati vlogo občanov, več časa posvetiti medsebojnim odnosom, informiranju, sodelovanju s TOZD in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, treba bo varovati interese vseh in vsakega posameznega, več bo potrebno storiti na področju LO in DS, skrbeti za kvalitetno delo delegatov in delegacij, se materialno povezovati s TOZD in SIS na podlagi samoupravnih sporazumov. Več pozornosti bo potrebno posvetiti delu družbenopolitičnih organizacij, katerih delo je včasih še preveč forumsko in premalo povezano. Tako skupščina kot svet, pa tudi tajnik bodo morali paziti, da bodo kakovostno in pravočasno opravljali naloge na svojih področjih in s tem pravočasno obveščali vse krajane.
Ob končuje bil ustanovljen tudi poravnalni svet. Vera Vojska-
OŽIVLJAMO IN UTRJUJEMO TRADICIJE NOB
in osamelim invalidom vdovam in staršem padlih borcev, organiziramo dva izleta v kraje, kjer so se bili herojski boji, kjer je okupator zapiral in mučil zavedne aktiviste in ujete partizane, ter da si ogledamo spomenike padlim borcem NOV in da na ta način obujamo in utrjujemo tradicije Narodno osvobodilne borbe.
V DRAŽGOŠAH
Prvi izlet smo organizirali 19. 8. t. 1. v smeri Škofja Loka, Dražgoše, Soriška planina, Bohinj, Šobčev bajer, Pirniče, Domžale. V Škofji Loki smo si v gradu ogledali muzej NOV, ter ostale starinske znamenitosti. Nadaljevali smo pot v Dražgoše. Ogledali smo si veličasten spomenik padlim borcem NOV in položili venec, njihov spomin pa počastili z enominutnim molkom. Predsednik ZB Dražgoše nam je izčrpno prikazal kako je potekala Dražgoška bitka in kakšne posledice so občutili Dražgošani po bitki.
Na Soriški planini nas je v Li-tostrojski koči čakalo obilno in okusno kosilo. Po krajšem počitku smo si ogledali okolico z njenimi naravnimi lepotami, nato pa se odpeljali v Bohinj skozi Bled v Pirniče. Tu smo se zopet malo okrepčali, zapeli partizanske pesmi, ter se vsi veselo razpoloženi in dobre volje vrnili na svoje domove.
NA KOROŠKEM
Drugi izlet smo organizirali 5. 9. 1978 v smeri: Velenje, Slovenj
Gradec, Dravograd, Prevalje, Poljana, Kotlje - Rimski vrelec, Polzela, Gornji grad, Kamnik, Domžale.
V Velenju smo si ogledali muzej NOB in afriške zanimivosti.
V Slovenj Gradcu nas je pričakala delegacija ZB, nam pokazala njihove zanimivosti, ob grobnici padlim v NOV pa so nam izčrpno prikazali potek ustanovitve NOP, in potek partizanskih borb v tem kraju.
Tudi v Dravogradu nas je pred spomenikom padlim borcem pričakala delegacija ZB in ZVVI. Prikazali so nam življenje v Dravogradu še pred II. svetovno vojno in med okupacijo, delo aktivistov v NOP kakor tudi borbe NOV. Pokazali so nam tudi mučilnico zavednih državljanov, aktivistov in ujetih partizanov. Po ogledu mučilnice smo si ogledali še spomenik padlim v NOV na Viču.
Skozi Ravne in Prevalje nas je pot vodila na Poljano, kraj. ki je znan in bo zapisan v zgodovini kot spomenik zmage Titove armade nad armado hitlerjevega generala Von Lehra. ter nad zločinci ustaških. Če t niikih, domobranskih in drugih sovražnih enot. Strašni boji s sovražniki na Poljani v dneh od 10. do 15. maja 1945 so nam bili izčrpno pojasnjeni. Tu smo pred spomenik padlim borcem NOV potožili venec, njihov spomin pa
Tovariš LOJ KO - Franc Avbelj in FKK Mavrica končujejo foto dokumentacijsko akcijo popisa spominskih obeležij NOB v naši občini. Že letos je predvidena izdaja knjige s slikami skoraj stotih spomenikov in plošč, kolikor jih je postavljeno na ozemlju občine Domžale. Predvidena pa je tudi fotografska razstava na to temo. Na fotografiji: Spomenik na ŠIPKU, kjer je bila ustanovljena VI. SNOUB Slavka Slandra. Foto Roje
Krajevna organizacija Zveze vojaških vojnih invalidov Domžale si je v načrtu za leto 1978 postavila nalogo, da poleg nenehnega stika s svojim članstvom, posvetimo vso skrb bolnim, ostarelim, onemoglim
počastili z enominutnim molkom. Po res napornem dopoldnevu smo se preko Kotelj odpeljali v Rimski vTelec, kjer nas je čakalo kosilo. Po krajšem premoru smo se odpeljali v Mozirje, si ogledali Savinjski gaj -raznovrstne cvetlice - katerega so si naše mamice z zanimanjem ogledale.
V Gornjem gradu je bila zadnja postaja izleta. Tu smo se spet malo podkrepili, nato pa nadaljevali pot proti domu. Da sta oba izleta tako lepo uspela, se je zahvaliti posameznikom in vsem delegacijam za prisrčen in topel sprejem ter za tolmačenje o NOB v posameznih krajih, katere smo obiskali.
Na obeh izletih so nas spremljali tudi zvoki harmonike, ki so oživeli vzdušje vseh navzočih Kako taka medsebojna srečanja ob zvoku harmonike in partizanskih pesmi vplivajo na posameznika je dokaz, da se je marsikatera mamica, ki se smatra za onemoglo, znašla na plesišču, zaplesala in vsaj trenutno pozabila na svojo bolezen in vsakdanje skrbi.
Vsi udeleženci izleta izražajo željo, da takih srečanj ne prekinemo, ampak da to delo še poživimo ter na ta način oživljamo in utrjujemo tradicije Narodno osvobodilne borbe.
Štefan Kmetic
IZ MORAVČ DO KOSTANJEVICE
Moravsko društvo upokojencev je pripravilo prijeten izlet na Dolenjsko, z ogledom zanimivosti iz naše zgodovine.
Za dobro počutje so bili izpolnjeni vsi pogoji: lepo vreme, odličen šofer SAP-ovega meicedesa Marjan in vodja izleta Ivan Lovrač. Vseskozi je bilo poskrbljeno za veselo vzdušje, h kateremu je pripomogel tudi harmonikar.
Z glavne ceste Ljubljana-Zagreb smo zavili pri Ivančni gorici v dolino Krke. Po ogledu stiškega samostana smo se podali na Muljavo, rojstni kraj Josipa Jurčiča. V njegovi rojstni hiši so shranjeni mno -
gi predmeti iz tedanjega življenja, pa tudi zapisi o pisatelju ter njegovih dopisovanj z našim ožjim rojakom Kersnikom. Poleg hiše je še stari uljnjak, ob gozdu pa Krjavljeva bajta. V gostilni pri Obrščaku smo videli freske iz Jurčičevih povesti.
Dolina Krke je zelo slikovita, videli smo še nekaj starih hiš s slamnatimi strehami. Krka je tu še čista.
Na hribu nad Žužemberkom se dviga obelisk, spomenik padlim med NOB v Suhi krajini. Veliko je vklesanih imen padlih; našli smo tudi
(Nadaljevanje na 14. strani)
Člani Društva upokojencev Moravče na izletu v Stični
USPEH BRIGADE SLAVKO ŠLANDERV BRKINIH
20.9. 1978, proti večeru. Ugotavljanja vzrokov pogina se nadaljuje.
V letošnjem letu je to že drugi pogin rib. Spomladi je hišnik stanovanjskih blokov v Radomljah spustU gnojnico v gojitveni Rado-
meljski potok, kjer so na dolžini ca. enega kilometra poginile vse potočne mladice. Malomaren odnos kjer so na dolžini ca. enega kilometra poginile vse potočne mladice. Malomarn odnos je povzročil pogin rib.
VSAK ČETRTI - UDARNIK
V prvi izmeni republiške mladinske delovne akcije je sodelovala tudi brigada Slavko Šlander, ki jo je organizirala Občinska konferenca ZSMS Domžale. 4. junija je v Tatre odšlo 47 brigadirjev, ki so gradili vodovod in cesto. Komandant Martin Koler je že med akcijo pohvalil delo mladincev, ki so bili sorazmerno zelo mladi. Ko so se brigadirji čez tri tedne vrnili, so imeli kaj pokazati in povedati. Poleg žuljev in lepih vtisov ter spo-
minov so prinesli trak akcije - največje priznanje, ki ga lahko prejme brigada, štirikrat so bili udarna brigada, saj so normo, ki je po jugoslovanskih normah predvidena za gradbene delavce, čeprav so bili v brigadi predvsem peresa vajeni srednješolci, presegli tudi 200 odstotno.
Pozabiti pa ne gre tudi dvanajstih posameznikov - udarnikov, ki so zadnji dan na prsa sive brigadirske srajce pripeli udarniške značke.
Igor Lipovšek
INDUSTRIJSKE ODPLAKE VNOVIČ POMORILE RIBE V PŠATI
DOKLEJ TAKO?
Iz dneva v dan govorimo o varstvu okolja. Zaman so vsa opozorila, tudi zakonskih predpisov se nekateri posamezniki in tudi delovne organizacije ne držijo.
Z malomarnim ravnanjem, z odpadnimi vodami povzročajo škodo na vodnem življu in onesnaževanju okolice.
V četrtek, dne 21.'9. 1978, je ribič tov. Željko Danetovič nameraval loviti ribe v Pšati niže od Dragomlja. Predno pa je pričel loviti, so ga otroci opozorili, da iz struge lahko pobira samo mrtve ribe. Imenovani je takoj obvestil Ribiško družino Birstrico Domžale in ta je obvestila še Postajo milice Domžale. Obveščeni so bili tudi
inšpektorji SOb Domžale. V vasi Pšata je zapisnik o povzročeni škodi sestavila Postaja milice Domžale.
Industrijske odplake iz odtočnega kanala usnjarne Grčar so povzročile pogin rib nizvodno od iztočnega kanala. Poginile so vse ribe do iztoka Pšate. Komisija je ugotovila, da so ribe nad odtočnim kanalom žive.
" Vzorci vode iz kanala odplak iii nad kanalom ter vzorci rib so bili oddani Zavodu za ribištvo v analizo.
Škoda, ki so jo povzročile odplake, je ocenjena na 120.000,00 din. Ribiška družina bo zahtevala od povzročitelja škodo.
Po pripovedovanju okoličanov so ribe poginile že v sredo, dne
(Nadaljevanje s 13. strani)
znance z Moravškega. sem so prišli s Šlandrovo in z drugimi brigadami. Tu so dali svoja življenja v borbi proti nemškim in italijanskim okupatorjem ter proti belogardistom.
Naša pot nas je vodila mimo vinogradov naprej v Dolenjske toplice, kjer smo se razkropili po skupinicah in si ogledovali zdravilišče. Vendar se nihče ni vrgel v bazen, razen z dvema prstoma - voda je bila kar topla.
„Lepšega kraja nej, kut ja Šentjernej, lejpšega ptiča nej, kut je petjalen", tako nekako poje narodna o Šentjerneju, naši naslednji postaji. Pesem je resnična podoba kraja, petelina smo pa v gostilni Ivana Zagorca pojedli in zalili z dobro domačo kapljico. Presenečeni smo bili z odlično in prijazno postrežbo.
Ob petju in harmoniki smo kar pozabili, da v Pleterjah, kamor smo še namenjeni, začno svojo popoldansko službo ob štirih in potrebujejo mir. Ženske so počakale pred vrati kartuzije, moški   pa smo si
ogledali notranjost. V času najhujšega okupatorjevega in belega terorja so tu našli pomoč partizani. Ob ogledovanju nas prevzame zlasti razmerje med veličino zgradbe in skromnostjo ljudi v njej ter majhnostjo nas obiskovalcev, ki o tem malo vemo in tudi težko dojamemo smisel tega življenja.
Za nas iz Moravske doline je bilo zanimivo to, daje v teh krajih nekaj vasi s podobnimi imeni kol na Moravškcm: Vrhpoije, Javorovica, Selo.
Zadnji kraj na našem zanimivem izletu je bila Kostanjevica. Videli smo umetniške stvaritve v lesu naših in tujih umetnikov. Pohiteli smo z ogledom notranjosti graščine in že končali dnevno bero kulturnih in zgodovinskih zanimivosti.    ' -
Vožnja nazaj je bila še posebej zabavna, saj so se pri mikrofonu vso pot menjavali vicarji. Najbolj zabavna pa je vsekakpr bila Štefka.
Takih izletov si še želimo.
Upokojenci
KINOLOŠKO DRUŠTVO TUDI V DOMŽALAH
postane vsak občan, če ima psa ali je včlanjen kot podporni član brez psa,
Ustanovni občni zbor našega društva smo imeli 8. maja 1978 v gostišču Repov/., udeležilo sc ga je lepo število članov. Od 23.4. 1978 pa že poteka tudi tečaj za Šolanje, s katerim želimo članom pomagati, da bodo lahko izšolali psa in se pri tem tudi sami usposobili za pravilno ravnanje s psom. Tečajnikov imamo 17, vsak ponedeljek in četrtek od 16. ure dalje usposabljajo pse pod vodstvom tov. Zidar Miroslava na vežbališču pod Šumberkom.
Društvo vabi k sodelovanju mlade fante in dekleta, vse, ki bi imeli veselje, da se usposobijo za sodniške pripravnike za ocenjevanje zunanjosti pasem-skih psov in za ocenjevanje dela psa pri polaganju izpitov. Prav tako vabimo vse, ki bi se želeli usposobiti za vzrejne referente, za vodje tečajev za šolanje psov, vse, ki bi sc želeli ukvarjati s propagando, itd.
Izvršilni odbor je na svoji I. seji sprejel program dela, ki med drugim obsega nastop športnih in službenih psov v Domžalah, prijateljsko srečanje vseh članov ob zaključku tečaja z. namenom, da sc med seboj spoznajo in si izmenjajo izkušnje in strokovni izlet na eno od razstav psov (mogoče v Munchen na svetovno razstavo nemških ovčarjev), lak način dela-naj bi združeval občane
ljubitelje psov in steni povečeval in izpopolnjeval kinološko izobraževanje, ki spada v kulturo civiliziranega naroda.
Društvo si bo v nadaljnjem delti prizadevalo pridobiti sodelovanje s Kulturno skupnostjo, z oddelkom za vojaške zadeve, oddelkom /,i notranje zadeve, pri SOb Domžale, ker bo le na ta naCin društvo opravičilo svoj obstoj in koristilo celotni družbi.
Pozivamo vse ljubitelje psov z območja naše občine, da se aktivno vključijo v delo društva in tako tudi sami prispevajo k razvoju kinologije.
Vse informacije lahko dobite v popoldanskem času na naslovu: Kavka Kreda, Domžale, /aboršt. n. h. in Hribar Janez, Domžale, Področje 43. v dopoldanskem času na telefon 7 2-380.
Za Kinološko društvo Hribar Janez
smo se združili v sktlpine po 6 učencev in šli vsak v svojo hišico. Vsaka hišica sije izbrala ime.
Še bolj veselo je bilo. ko smo šli k morju. Najbolj korajžni so takoj zaplavali, drugi pa so samo čololali po vodi.
Dan na dan so neplavalci napredovali in kmalu splavali.
Pri pouku smo zvedeli mnogo novega in zanimivega o rastlinstvu in živalstvu v morju, o lastnostih morske vode. o Pulju in o njegovem amfiteatru, o*Brionskih otokih. Peljali smo se tudi z. ladjo v Rovinj.
Po popoldanskem plavanju smo imeli športne igre, pionirski poligon, peli smo, barvali kamne. Po večerji pa smo se zbrali v mali areni. Tu smo imeli spoznavni večer, glasbeno prireditev - Iščemo zlati glas Puntižele, gledali smo filme, za konec pa je bil še poslovilni večer.
Sodobna dresura čistokrvnih psov
Vse večje število ljubiteljev psov in želja po uporabnosti teh štirinožnih človekovih prijateljev je privedla do tega, da smo v domžalski občini ustanovili Kinološko društvo Domžale. Namen društva je združevati ljubitelje psov športnih, službenih in lovskih ter jim nuditi možnosti šolanja in s tem doseči večjo uporabnost za službene namene, za namene pri SLO, pri reševanju izpod ruševin v primeru hujšega potresa, kakor tudi pri reševanju ponesrečencev izpod snežnih plazov v planinah.
Društvo bo nudilo svojim članom strokovna predavanja o prehrani, bolezni in vzgoji psov, za kar so bili člani, ki so bili do sedaj vključeni v ljubljanski klub, prikrajšani Prikrajšani so bili zaradi oddaljenosti in preštcvilčnosti članstva v ljubljanskem klubu
Trenutno je bilo iz domžalskega področja včlanjeno v ljubljanski klub 58 članov. Iz tega vidimo, da jc v Domžalah in okolici veliko zanimanje za Kinologijo in upamo, da bo društvo s sodelovanjem vseh članov doseglo svoj namen. Glavni namen društva je vzreja in šolanje pasemski|i psov. Seveda pa s tem niso zaprta vrata tistim, ki pasom-skega psa nimajo. Član društva lahko
ŠOLA V NARAVI
OŠ Josip Broz Tito v Domžalah je dala že letos tretjič zapored učence četrtih razredov v šolo v naravi v Puntiželo pri Pulju.
Puntižela jc majhna, toda lepa. Tu je jugoslovanski rekreativni center, kamor zahajajo v polet nem času otroci iz. vse Jugoslavije. Tudi čez 1200 otrok sc tu zabava, plava, nabira novih moči.
V Puntiželi stoje tri velike stavbe: Brionka, Istranka in Učka. Nova in najlepša je Učka, ki je pravi hotel. V njej so bili učenci naše šole dvakrat zapored.
Letos so bile vse tri stavbe zasedene. Sem so prišli otroci iz ljubljanskih vrtcev. Kar mrgolelo jih je. Nas so namestili v Cvetno naselje, kjer je bilo okrog 15 hišic. Veselo
IN MEMORIAM IGNACIJ ŠKRLEP
Na domžalskih Žalah smo se 10. septembra poslovili od pokojnega Ignaca ŠKRLEPA. Pokojni Nace seje rodil leta 1904 v revni kmečki družini v Depali vasi. Mladost je doraščal tako, kot otroci številnih družin ob vsakodnevni skrbi za kruh. Trdo delo je v njem zbudilo čut odgovornosti in doslednosti. Takšen je bil tudi leta 1929, ko je postal član gasilskega društva v Stobu, v katerem je delal vse do svoje smrti. Bil je dolgoletni gospodar društva in nesebično pomagal pri razvoju društva, ali pa takrat, ko je bilo potrebno reševati goreče imetje.
Za svoje požrtvovalno delo je prejel številna odlikovanja in bil leta 1972 imenovan za častnega člana.
Ob zadnjem slovesu so ga pospremili številni njegovi stanovski tovariši s prapori; godba in pevci so mu zapeli v poslednji pozdrav. Predsednik društva je orisal njegov lik in spomnil vse člane, da se naj zgledujejo po pokojnem Nacctu, ki mu je društvo pomenilo drugi dom, za katerega jc tako vzorno skrbel.
F. i).
ZAHVALA
23. septembra 1977 se jc na cesti Domžale - Trojane smrtno ponesrečila naša draga
NADA UDOVIC
rojena Zoreč
Ob obletnici se zahvaljujemo vsem. ki ste ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Mož Branko, hčerka Romanca, ata. mama in brata iz Čakovca ter Udovčevi s Trojan
Veterinarski zavod Domžale
OBJAVA
Veterinarski zavod Domžale, sporoča vsem kmetom rejcem plemenskih svinj, da se lahko poslužujejo umetnega osemenjevanja svinj. Naročilo za osemenjevanje sprejema Veterinarski zavod Domžale, Ljube Šercerja 1, vsak dan od 7. ur do 9.ure dopoldne, ob nedeljah, sobotah in praznikih pa od 8. do 9. ure, tudi po telefonu štev. 72-372.
Imamo tudi možnost ugotavljanja brejosti svinj v najprimernejšem času, to je od 35 do 65 dne brejosti; po želji in naročilu rejcev.
i
J
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE, oddelek za splošne zadeve in družbene službe
objavlja na podlagi 13. člena zakona o postopku z najdenimi stvarmi  (Ur. list SRS, št. 31/76)
JAVNO DRA2BO NAJDENIH STVARI
dne 9. 11. 1978 v Domžalah, Krakovska 26. ob 9. uri. Na javni dražbi se bodo prodajala najdena kolesa, mopedi, ure in drugi predmeti.
Oškodovanci, ki imajo dokazilo o lastništvu omenjenih predmetov, imajo možnost ogleda dne 8. 11. 1978 od 12. do 15,30 v Krakovski ulici 26. Domžale.
Oddelek za splošne zadeve in družbene službe
V..
OGLAS
Cenjene stranke vabim, da se poslužijo uslug v novo odprti cvetličarni od 1. oktobra dalje.
Cvetličarna v Prescrjah pri Radomljah nudi sveže in suho cvetje ter lončnice. Izdelujemo vse vrste aranžmajev za svečane in žalne namene. Posebnost izdelave so suhe naravne ,,ikebane".
J
Se priporoča Vrtnarstvo in cvetličarstvo Semen - Vaška pot 27, Preserje
J
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubljenega, nepozabnega očeta in brata
IGNACA S K R L E PA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu poklonili toliko lepega cvetja in se od njega poslovili ter ga spremili na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo vsem pripadnikom gasilskih društev, zlasti pa gasilskemu društvu Stob za častno spremstvo, tov. Dovču pa za besede slovesa ob odprtem grobu.
Zahvaljujemo se tudi višji medicinski sestri Vandi Hočevar iz Infekcijske klinike v Ljubljani za nesebično pomoč in požrtvo -valnost v času njegove bolezni.
Še enkrat vsem najlepša hvala.
Hčerki Mirni in Eli, sin Jože in brata Vinko in Tone z družinami
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
ANTONA HABJANA
Dolarjevega ata
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in ga tako številni pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala tudi pevcem za lepo petje, Domžalski godbi in gospodu kaplanu za pogrebni obred.
Žalujoči; Vsi njegovi
GOLDONIJE VA
KRČMARICA MIRANDOLINA V IHANU
Člani dramske skupine KDK Svoboda Ihan so v februarju in marcu 1 978 uspešno uprizorili veseloigro Oarla Gol-donjja: Krčmarica Mirandolina in to v Ihanu kar trikrat, z igro so pa gostovali tudi v Vodicah, Beričevem, Šentvidu pri Lukovici in Šentjakobu ob Savi.
Krčmarico Mirandolino je zelo uspešno podala Dragi Pire, grofa I ranci Dime, markiza Pavle Peterka, viteza Tone Lenček, natakarja Brane Markič, slugi Franc Ložar in Janez Hribar, igralki pa Francka Hribar in Mirjam Kokalj.
Režije se je tokrat vnovič zelo uspešno lotil Boris Kopitar, ki sed<g že drugo leto deluje pri tej igralski skupini kot režiser. Scena je bila tudi njegova, poskrbel je pa tudi za luč in glasbene vložke.
Ihanskim igralcem za uspelo uprizoritev Krčmarice Mirandoline iskrene čestitke.
Tone Ravnikar
Priporočamo nase iideike v lastni prodajalni v Jaršah
induplati
OGLAS
ELEKTROINSTALACIJE vseh vrst izdelujem po konkurenčni ceni. Božidar ZAJC, Mala Loka, 61230 Domžale.
• •
V NAJEM dam prostor za skladišče cca 300 m2. Nakladanje ali razkladanje pod streho. Asfalt do hiše.
Naslov v uredništvu pod „Ugodno".
• •
MONTIRAM TV AN I ENE za črno-bele ter barvne televizorje.
Sašo Pavlic Dragarjeva 6 (Rodica) Domžale
Mlada družina išče garsonjero, enosobno ali dvosobno stanovanje v Domžalah ali bližnji okolici.
Zdravstveni dom Domžale
Iščem popoldansko varstvo za 2 in pol leti staro hčerko vsakih 6 tednov. Pod šifro ,,nujno".
NEKAJ O DELU AMD LUKOVICA
VELIKO DRUŠTVO - MAJHNE VASI
AMD Lukovica je razmeroma majhno, amatersko avto-moto društvo, ki pa je kljub temu dobro poznano skoraj po celi Jugoslaviji, nekoliko manj pa v naši občini. Društvo ima približno 300 članov. Član društva je tudi James Hunt, znani dirkač formule 1. • Lansko leto je društvo praznovalo 30-letnico delovanja. V tem dolgem obdobju so člani dosegli pomembne uspehe. Za svoje delo je društvo prijelo več visokih priznanj. Zlasti pa je pomembno to, da se društvo v tem času ni sko-mercializiralo kot večina avto-moto društev v Sloveniji.
Posledica tega pa so finančne težave, ki zavirajo še hitrejši razvoj športne dejavnosti, ki ji v klubu posvečajo največ pozornosti.
V društvu je nekaj odličnih rally voznikov, ki se z velikim uspehom udeležujejo večine turističnih rallvev v naši republiki. Poleg teh pa je v društvu tudi nekaj mladih tekmovalcev motocrossa, ki tekmujejo na državnem prvenstvu
v kategoriji 50 in 125 ccm. Vendar pa je zanimanje za motocross v Lukovici vse večje in bo naslednje leto začelo tekmovati še nekaj mladih motoristov, ki pa že sedaj pridno vadijo.
Društvo si prizadeva, da bi v naslednjem letu uredilo stezo za motocross, na kateri bi tekmovalci trenirali, priredili pa bi lahko tudi dirko.
V času, ko smo priča vse številnejšim nesrečam na naših cestah, posveča društvo vedno več pozornosti prometni vzgoji krajanov, predvsem otrok in mladine.
Društvo pa omogoča kmetom Črnega grabna, da lahko v domačem kraju opravijo izpit za traktor; tako društvo s tem prispeva k večji varnosti naših delovnih ljudi.
To je le krajši pregled dela vaškega društva, ki je kljub pomembni družbeni vlogi deležno premajhne podpore naše skupnosti . . t,
A.T.
RAZGLAS
Oddelek za Ljudsko obrambo skupščine občine Domžale obvešča, da organizira v dneh: 7., 8., 9., 10. novembra 1978 na podlagi 15., 16. in 18. člena zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ štev. 22/74
obvezni nabor
mala
v prostorih Hale Komunalnega centra Domžale dvorana, vhod s Titovega trga.
Naboru so dolžni pristopiti vsi moški državljani SFRJ in sicer:
1. — vsi mladinci rojeni leta: 1960
2. — vsi obvezniki—naborniki, ki so bili na prejšnjih naborih spoznani za začasno nesposobne, ali kot taki predčasno izpuščeni iz JLA pa jim v tem letu začasna nesposobnost preneha,
3. — vsi obvezniki—naborniki starejših letnikov, ki iz kakršnih koli razlogov do sedaj niso pristopili naboru in oceni sposobnosti za službo v JLA,
4. — vsi obvezniki-naborniki, ki začasno bivajo na območju občine Domžale ter so začasno prijavljeni v občini Domžale, pa do sedaj še niso bili na naboru.
Obvezniki—naborniki, ki niso prejeli poziva, so se dolžni javiti naborni komisiji od 7. do 8. ure v zgoraj navedenih dneh na podlagi tega splošnega razglasa, s seboj pa morajo imeti osebno izkaznico.
Oddelek za Ljudsko obrambo skupščine občine Domžale
PRVO AV\0 SPRETNOSTNO TEKMOVANJE
Streljanje
.J
V Mengšu je bila v soboto, 23. septembra 1978 zanimiva avto športna prireditev. Blizu petdeset avto-mobilistov je merilo svoje sposobnosti za volanom na I. Avto spret-nostni vožnji, ki jo je organiziralo domače avto moto društvo, na ploščadi pred novo tovarno Trak v Mengšu.
Tekmovanje je bilo za ekipe in posameznike, ki so bili razdeljeni v tri razrede.
i Razred A vozila do 900 ccm, razred B do 1150 ccm in razred C vozila nad 1150 ccm.
Posebnost tekmovanja je bila v tem, da so vozili tekmovalci na izločanje tako, daje opravilo drugo-finalno vožnjo le po 6 prvoplasira-nih iz vsake kategorije.
Nekaj nad 300 m dolga proga je imela veliko zahtevnih zaprek pri katerih so morali vozniki pokazati precej svojih spretnosti, posebno, ker je bil pri uvrstitvi važen tudi dosežen čas vožnje.
Še posebej je povdariti, da je sodelovalo na tekmovanju tudi pet voznic, ki se niso ustrašile konkurence moških. Uvrstitve: EKIPE:
Prva je bila ekipa AMD Lukovica II s 1851 kaz. točkami pred ekipo Predilnice s 2045 k. točkami in ekipo AMD Mengeš I s 2074 kaz. točkami.
POSAMEZNIKI:
Razred A   1. Kersnik Griša
2. Čokan Miro
3. Hut Drago Razred B   1. Blejc Jože
2. Blučič Cveto
3. Štupar Franc Razred C    1. Prčač Srečo
2. Piše k Lojze
3. Stopar Janez
Med ženskami se je najbolje uvrstila tov. Peterka Cveta, pri moških tekmovalcih pa je prednjačil tov. Kersnik Griša.
Plasirani do šestega mesta so prejeli praktične nagrade in priznanja, prvi trije iz vsake kategorije pa še lične pokale. Prav isto so dobjle ekipe, le brez nagrad. Posebej je bila nagrajena najboljša tekmovalka.
Sodelujoči tekmovalci, ki so bili iz domačega in drugih avto moto društev, športnih društev, organizacij združenega dela in delovnih skupnosti so bili z organizacijo prireditve in potekom zadovoljni. Velika udeležba pa je dokaz, da so mladi navdušeni za tovrstna tekmovanja.
Da je ta športna manifestacija tako lepo uspela gre v prvi vrsti zalivala delovni skupnosti tovarne Trak Mengeš, ki je prevzela pokroviteljstvo nad prireditvijo, odstopila ploščad za tekmovanje in vsestransko podprla avto moto društvo pri izvedbi I. avto spretnostne vožnje.
J. B.
KJER JE VOLJA, TAM JE POT!
Trzin je brez dvoma postal zadnja leta središče strelskega dogajanja v domžalski občini. Zaradi tega je prav, da vam predstavimo dejavnost Strelskega društva, ki je organizator vseh večjih tekmovanj in tudi številnih treningov strelcev iz različnih društev. Mimo tega pa so trzinski strelci pokazali veliko prizadevnost pri gradnji novega avtomatskega strelišča, za kar so žrtvovali veliko prostovoljnih delovnih ur in si tako še povečali članstvo. Novo strelišče je brez dvoma eno najbolj urejenih v naši občini. Čeprav ni bilo na razpolago kakšnih večjih finančnih sredstev, so vneti strelci brez tuje pomoči skonstruirali in tudi izdelali lastno napravo, ki omogoča strelcu, da'sam potom stikala nastavi tarčo, ki jo naprava na podoben način tudi vrača na ustrezno mesto. Idejo je uresničil član društva Viljem KRALJ in sedaj se zanjo zanima tudi Strelska zveza Slovenije.
Da delo v društvu nemoteno poteka in to na vseh področjih, je velika zasluga predsednika tehnične komisije Franca Mušiča, tajnice Nuše Mlakar, predsednika Matevža Štefcta, kot tudi vseh ostalih članov upravnega odbora.Tako imajo svojo lastno društveno značko, diplome z lastnim emblemom, redno kupujejo orožje in si prizadevajo urediti tudi strelišče za MK puško. Pri vsem tem pa so organizatorji različnih tekmovanj: občinske strelske
lige. ,,Memoriala Tineta Kmetica", občinskega mladinskega tekmovanja z zračno puško in vrste drugih.
Ob stalnih vajah, kjer prihaja tudi do problemov rednega zavarovanja strelišča, pa tudi uspehi niso majhni. Lahko se pohvalijo z mnogimi prvimi mest i. osvojenimi pokali, ki so jih osvojili kot posamezniki ali ekipno. Zc dvakrat so zmagali oziroma osvojili ,.Zlato puščico" občine in prejeli zaradi treh zaporednih zmag v trajno last pokal „Tineta Kmetica", memoriala, ki ga vsako leto organizira Krajevna organizacija ZB NOV Trzin skupaj z. drugimi družbenopolitičnimi organizacijami Trzina. Tega tekmovanja se udeležujejo skoraj vse strelske družine iz. občine in letošnji rezultati so bili naslednji:
1. SD TRZIN I.
2. SD TRZIN II.
3. SD DOMŽALE.
Med posamezniki je zmagal Andrej PERNE, ki že dve leti osvaja vse lovorike v občini v streljanju z zračno puško. Tudi na republiškem tekmovanju je bil med 10,—15. tekmovalci in se tako uvrstil na državno prvenstvo, ki je bilo v Ohridu, vendar se ga zaradi oddaljenosti ni mogel udeležiti.
Kjer je volja, tam je pot! Upamo, da prizadevnih trzinskih strelcev doseženi uspehi ne bodo uspavali, ampak da bodo tudi v bodoče tako delovni in uspešni.
T. Orel