85. itev. Iihaja rssen nedelj In praznikov v s a E? dan ob 10. uri depoS«!«®. Uredništvo je v Ljubljani, Fraucižkanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri« obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—„ Pri večjem naročilu popust. !»mjj| PaviaKnl franko v državi SHS. M Ljubljani, « soboto 16. aprila 1321. Posamezna Stev. 1 K. Leto V. 1 ■E Ml J Sik umni M P dgasile iusoslov. socilalno - demokratične stranke. Telefonska St. 312. Naročnina: Po pošti ali * dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 300. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravnistvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Poostrena vOfoznana“. LDU Beograd, 15. apr. Minister za notranje stvari Draškovič je zopet izdal najstrožje povelje upravnim oblastvom, da morajo proti komunistom postopati točno v ztnislu izdanih odredb. Zadnji čas se zdi, da so policijske oblasti popustile na-pram komunistični akciji. * Minister policije Draškovič gre. Toda pred svojim neslavnim odho-doin si ni mogel kaj, da ne bi dal delavcem še ene brce. Izdal je povelje, naj se določbe Obznane izvajajo kolikor mogoče strogo. Ker so komunistične organizacije itak že vse prenehale, zato je Jasno, da se bodo upotrebljale poostrene odredbe ne le proti komunistom, ampak proti vsem opozicijonalnim strankam. To je za naš politični položaj silno ^ značilno. Zgodovina nam namreč pove, da je vsaka stran- ka. ki se enkrat začen oprijemati nasilnih sredstev v političnem boju, v stanju propadnaja. Razpad pride prej ali slej, mogoče pride pozno, ampak pride. Z določbami Obznane se policajdemokracija ne bo dala držati. Ce današnje vladne stranke nimajo kake ideje, ki bi jih držala na površju in iz katere bi Črpate svojo notranjo moč, jim tudi zunanja moč bajonetov in žandarme-rije ne bo pomagala. Za Slovenijo ima pa ta naredba še poseben pomen. Mi stojimo tik pred občinskimi volitvami. Nasilne odredbe, izdane neposredno pred takimi akti, vplivajo navadno zelo ra> burjajoče na itak že razburjene du-nove. Zato ni dvoma, da bodo slo^ venski volilci tudi na to okolnost primerno reagirali in se bodo vzdignili kot en mož proti stranki ali pa strankam, ki veljajo kot nositeljice in podpornice tega režima. Trgovska pogodba z Italijo. I.DU Beograd, 15. aprila. Italijanski delegati za sklepanje trgovinske pogodbe so snoči došli v Beograd. Na kolodvoru jih je sprejel dr. Milan Todorovič kot odposlanec ministrstva za trgovino in industrijo. Načel-n& italijanske delegacije g. Lucioli načelnik trgovskega oddelka v Italijanskem trgovinskem ministrstvu. * Naše razmerje z Italijo je znano. Najboljše ni. Vsaj v srcih ne — kako je pa na papirju, to je druga stvar. Z Italijo ima naša država sklenjenih baje že več političnih pogodb. Ker živimo v demokratski državi, ljudstvo seveda za take tajne pogodbe ne sme vedeti. Sedaj bomo dobili z Kalijo še trgovsko pogodbo, ki bo brez dvoma sklenjena več ali manj na korist Italije. To nam dokazuje že kurz lire, ki neprestano raste. Državniki bodo sicer rekli, da je pogodba sklenjena tudi na našo korist, toda to so stvari, katerim se lahko verjame ali pa tudi ne! Če hoečmo vrednost kake pogodbe pravilno presoditi, se moramo vprašati: Kaj daje meni pogodba in kaj nasprotni strauki? Kaj hoče nasprotnik doseči in zakaj? Za katerega je pogodba važnejša, ali za mene ali za nasprotnika? Poglejmo najprej na Italijo. Italija je revna dežela. Ima pa številno Prebivalstvo, ki hoče kruha in za- služka. Svojih gladnih množic Italija ne more preživeti s svojim velekapi-talistiškim sistemom na kmetih, ampak jih mora pošiljati ali v tujino (Amerika, zidarji pri nas etc.), ali pa jih mora zaposliti v industriji. Za industrijo je dvojno potrebno: treba je imeti doma poleg delovnih moči tudi surovine in pa odjemalce za blago. Italija nima doma ne surovin,. ne odjemalcev, oboje išče Pri nas. To je ravno tista važna točka zaradi katere trgovska pogodba z Italijo ne sme in ne more interesirati le meščanskih krogov,-ampak tudi In-dustrijalno delavstvo,, v prvi vrsti v Sloveniji, ki bo zelo prizadeto, če izpade trgovska pogodba z Italijo popolnoma v smislu italijanske politike. Italijanska gospodarska politika stremi za tem, da dobi iz naše države kolikor mogoče po ceni surovine. Zato bo tem cena rastla, ker bo veliko povpraševanje po njih. Transport je tudi po ceni, ker se vrši večinoma po morju. Laški delavci delajo tudi ceno, zato bo konkurenca laškega industrijalnega blaga silno pritiskala na ceno naših industrijskih proizvodov in s tem tudi na plače naših delavcev, če ne bo vlada zavarovala naše industrije umetno. To bo pa težko storila, če bo pogodba sklenjena nepremišljeno. Mi bomo to zadevo zasledovali z vso pazljivostjo. Stavka angleških rudarjev. London, 14, aprila. Kakih 200 poslancev se je danes sestalo v parlamentu k seji, da čujejo mnenja posestnikov rudnikov o sočasnem položaju. Tudi rudarji so prosili, da bi smeli izraziti svoje nazore. London. 14. aprila. Skupna konferenca parlamentarične komisije kongresa »Trade Union«, izvrševal-nega odbora, delavskih strank In delavske skupine v parlamentu je sprejela sklep, v katerem izraža prepričanje, da so zahteve stavkajočih upravičene. Konferenca se je obvezala, da bo podpirala delavsko trozvezo in obsoja postopanje vlade. zlasti vojaških priprav, ki bi . mogle provzročiti le nemire. Komisija je imenovala odsek devetih članov, treh od vsake skupine, da sklep izvede in da bo čula v sporazumu . delavske trozveze nad razvojem do-podkov. London, 14. aprila. Na dopoldanski konferenci je Goesling izjavil v imenu prometnih delavcev, da mislijo ti. da morajo podpirali rudarje, ker vlada podpira lastnike rudnikov . in ni dr,volj nepristranska. Rudarji .so se ^strinjali z znižanjem mezd za dva šilinga na dan. Ako bi lastniki rudnikov zmagali, bi rudarji pripravili drug konflikt. — V imenu železničarjev je izjavil Thomas, da železničarji podpirajo rudarje, ker smatrajo sporno vprašanje za čisto industrijsko. — Lloyd George je izjavil, da vlada nikakor ne podpira rudniških lastnikov in da ne odobrava mezd, ponudenih po lastnikih rudnikov. Pogajanja bi se zopet pričela, kakor hitro bi rudarji z lastniki rudnikov hoteli obravnati o mezdah. ♦ . Najvažnejše izmed zgornjih vesti ]e tista, ki govori o podpori »trade-unionistov« Za rudarje. To je najmočnejša in najbogatejša strokovna organizacija na svetu, ki bo razumela vzdržati mezdni boj jako dolgo časa. Ne mnogo manj važna je vest, da sq rudarji Sami sklenili popustiti od svoje dosedanje plače za 2 šilinga dnevno. To se pravi z drugimi besedami: eDlavske mezde v Evrcpl, ki so dosegle za časa vojne neko gotovo višino, bodo kazale padajočo tendenco. To je silno važna stvar za naše delavstvo, Avtonomija. I. O avtonomiji, posebno o avtonomiji Slovenije, se je v pretečenih mesecih, ko so razni listi in stranke zavzemale svoje stališče v ustavnem vprašanju, mnogo govorilo. Vsaka stranka se je trkala in se še trka na prsi, da je za avtonomijo, a vsaka očita svoji nasprotnici, da je proti avtonomiji. In tako so se pojmi začeli mešati in je danes v resnici malo težko navadnemu zemljanu podati jasno in objektivno sliko o stališču, ki ga zavzemajo razne stranke v tem vprašanju. Poleg političnih strank je v zadnjem času tudi zasebni list »Avtono-. mist« stopil v vrste borilcev za avtonomijo Slovenije. Da bodo naši pristaši v vprašanju avtonomije jasno videli in si lahko vstvarili svojo sodbo o vseh avtonomije se tičočih vprašanjih, hočemo v tem sestavku podati v glavnih potezah stališče naše stranke v vprašanju avtonomije, pri čemer se bomo pa dotaknili tudi tozadevnega stališča drugih strank. Nnjpsvo moramo opredeliti pojem avtonomije. Kaj razumemo pod besedo »avtonomija«? Pristaviti hočemo takoj, da uporablja besedo danes skoraj vsak v drugačnem smislu, tako namreč, kakor mu je to politično ravno bolj prikladno. Avtonomija lahko znači dvoje, In sicer 1. v ožjem smislu samoupravo, to se pravi tak način upravljanja v. državi, pokrajini, okraju, občini, da se ljudstvo samo potom od sebe Izvoljenih pooblaščencev in korporacij upravlja.. Temu nasproti stoji bi-rokratiška uprava, kjer vrše uradnik, od zgoraj imenovani, upravne posle. ’ 2. Avtonomija pa znači lahko tudi zakonodajo, to se pravi, tak način vladanja, da posamezne pokrajine, okraji itd. v nekaterih stvareh čisto samostojno izdajajo zakone in zakonske naredbe, tako, da imamo v državi poleg enega osrednjega parlamenta. še več manjših parlamentov. Razlikovati moramo torej samoupravo in samozakonodajo. Pr! samoupravi gre torej samo za upravo, torej za stvari, ki jih danes n. pr. ponavadi upravljajo uradniki, pri sa-mozakonodaji pa gre za vprašanje, kdo daje zakone. Avtonomija pomeni torej dve stvari, ki moreta biti popolnoma ločeni: mogoča je samouprava brez samozakonodaje, mogoča samozako-nodaja brez samouprave. Mogoča pa je seveda tudi samouprava s samozakonodajo. To razlikovanje moram Imeti pred očmi, če rabim ali slišim besedo avtonomija, in vprašati se moram vedno: za kako avtonomijo si ti, prijatelj: ali za samoupravno, ali za samozakonodajno jiij 2a obojo, torej avtonomjo vi najšršem pomenu besede. Kdor samo pravi: sem za avtonomijo In svojega stališča ne opredeli natančnejše, tega je treba pripraviti do tega, da pove, kaj si pod avtonomijo predstavlja. Če se ne razjasni, vemo takoj, da hoče v kalnem ribariti. In to danes pri nas ni-težko, ko imaj)esedi5:a »avtonomija« tako privlačno moč, da se ž njo zganja najhujša demagogija. II. Vprašajmo se sedaj, kakšno je stalšče nas socijalistov do avtonomije vobče in do avtonomije v okviru naše porajajoče se ustave. Vse socijalistične stranke in tako tudi naša slovenska socijalno demokratična stranka imajo v svojem programu Zahtevo po najširši samo« upra;;‘j naroda. Socijalisti smo na- nistične stranke, ampak da govorim v interesu demoknatične svobode sploh. Gospod dT. Sima Markovič je bil danes tako ljubezniv In mi je napravil uslugo s tem, da mi Je prihranil poseben dokaz, da ne govorim kot komunističen strankar. Mislim sicer, da se vprašanje, kdo da je ostali socializmu zvest In kdo da se mu je Izneveril, ne bo relavalo na tem mestu. Jaz priznavam gospodu drju. Markoviču te vsem komunistom pravico verjeti, da je njih prepričanje najboljše, rezerviram pa sebd in svojim sodrugom enako pravica, da smatramo svoje prepričanje In svoje teorije in svoje metode po svojem najboljšem znanju in najglobokejšem čutu za najboljše. Za vse enako pravico J Ce se je tukaj govorilo o tretji Internacional od strani vlade, kakor tudd od strani naših prijateljsko sovražnih sosedov, bi rad izjavil, da nisem nikdar pripadal tej Internacionali, in to velja tudi za moje sodnice tukaj. Tudi v tem oziru torej ne more biti govora o kakšnem izneverjenju ali dezertiranju. Nikakor ne želim, da bi sprotni vsakemu uradnškemu biro- 1 zaradi teSa dobil kakšne poklone od strani kratizmu. Ta zahteva socijalistov po najširši samoupravi ljudstva je že stara in smo jo slovenski socijalisti že pred vojno na naših kongresih zastopali. Naša zahteva po samoupravi gre tako daleč, da zahtevamo, da narod vse vodilno uradništvo voli, poleg tega pa seveda tudi za tem, da daje ljudstvo pravec upravi in Jo nadzira»s tem, da voli samoupravna telesa (občinske, okrajne, pokrajinske zastope), katerih pooblaščenci stoje na čelu uprave. Kar se tiče samozakonodaje pa leži v bistvu socijalizma. da zahteva močno osredotočeno zakonodajo v enem centralnem parlamentu. Pred samoupravne parlamente (pokrajinske skupščine itd.) spada samo zakonodaja o stvareh, ki se ne tičejo cele. države, ampak ki so lokalnega značaja. Bistvu socijalizma nasprotuje cepljenje zakonodaje v vprašanjih, ki se tičejo cele države in vseh državljanov. Take zadeve hoče Imeli socijalizem nujne za celo državno ozemlje, enotno vsaj v glavnih potezah (potom takozvanih okvirnih zakonov). Podrobnejšo izvedbo okvirnih zakonov pa je mogoče prepustiti samoupravnim skupščinam. En način samozakonodaje naroda vidimo socijalisti v ljudskem glasovanju o zakonskih načrtih, takozvanem referendumu. To so na splošno principi, ki jih v pogledu samouprave in samozakonodaje zastopajo socijalistične stranke celega sveta: najširša samo-, uprava z močno centralno zakonodajo in referendumom ter samozakonodajo ljudstva. Ali se je naša stranka teh principov pri sestavi svojega ustavnega načrta držala? Ali se je morda proti tem temeljnim točkam svojega programa pregrešila? Vsakdo kdor je prebral »Načrt ustave«, ki ga je izdelal naš posla-niški klub po naročilu celjskega strankinega zbora in ga v parlamentu predložil, si lahko na podlag tega načrta — ki je Izhajal v Napreju — takoj da odgovor na gorenje vprašanje. Ustavni načrt socijalistične stranke odgovarja popolnoma zgo-rai označenim načelom socialističnih strank glede avtonomije. Socijalističui ustavni načrt zahteva, da se v svrho upravljanja države in njenih posameznih delov država ra?,deli na pokrajine, okraje in občine, ki volijo svoje skupščine. Te skupščine oz. iz njih izbrani odbori upravljajo potem dotično pokrajino, okraj, občino. Upravljanje teh fak« torjev se razteza ne le na stvari, gle«' de katerih je samoupravna ^kupščjna upravičena sklepati zakone lil nared-be, ampak ti faktorji upravljajo tudi državne posle (z nekaterimi izjema* mi), torej posle, glede katerih sklepa zakone centralni parlamet. Iz povedanega se razvidi, da ho< če socijalistični načrt, da bodi vsa, uprava res v rokah ljudstva oz. nje* govih izvoljenih pooblaščencev. N, pr. Okrajna glavarstva oz. okrajni glavarji, kakor jih imamo sedaj bi prenehala in na njihovo mesto bi stoi pila okrajna skupščina z okrajnim Iz« voljenim predsednikom. V pokrajini bi stal načelu vse uprave iz pokrajinske skupščine izvoljeni porkajisnkl odbor z izvoljenim pokrajinskim! predsednikom — ne pa kaka »vlada« In predsedniki, ki jih imenujejo izi Belgrada. — Ker pa bi nekateri dri žavni posli (n. pr. zunanje zadeve, državne finance, državne železnice 1. dr.) bili Iz samouprave izvzeti, kai kor smo to zgoraj omenili, zahteva' pa naš ustavni načrt, da vodilne uradnike teh uradov narod sam voli s da torej teh vodilnih uradnikov ne Imenuje Belgrad. Tudi za vodilne uradnike v pokrajinski, okrajni in občinski upravi zahtevamo, da jih* ljudstvo voli. (N. pr. občinskega tajn nika.) Iz povedanega torej sledi, da bi ljudstvo pb našem načrtu res samo sebe upravljalo in se ne dalo uprav« ijatl od vlade glavnega mesta drža-* ve. Kar se tiče udeležbe ljudstva pri zakonodaji (samozakonodaja) pa zahteva naš načrt, da sodeluj ljudstva, pri njej na sledeči način: 1. potom( referenduma, 2. potom centralnega parlamenta, ki sklepa o vseh stvareh! zakone (navadne in okvirne), za katere ustava Izrecno ne določa, da sklepajo o njih samoupravne jedem-« ce (pokrajinske, okrajne, občinske), 3. potom samoupravnih skupščin (pokrajinske, okrajne, .občinske),- ki smejo sklepati zakone in naredbe v( vseh stvareh, ki so lokalnega značaja in ki so v našem načrtu (§ 139) izrecno našteti. Torej nihče, kakor ljudstvo sarntf naj donaša in sklepa zakone narav« nost ali pa po izvoljenih poslancih. Torej tudi princip samozakonodaje jei v našem načrtu izveden do skrajno* Stl. ■ (Dalle prih.) Proti nezakonitosti in po lica jdemokraciji. Govor posl. sodr. Etblna Kristana v debati o Interpelaciji zaradi »Obznane* proti ko* ! munistlčnl stranki. Ouipodje, ko sem 12. januarja vložil vprašani e na vlado o istem predmetu, sem dejal, da ne nastopam kot advokat koma- tistih strank, ki mislijo zagovarjati in pad-i pirati obznano, s katero se barvi interpeia* cija I o kateri se danes govori. Ne mislim^ da bi moral! uživati kakšno protekcUo o4 strani vlade sploh ali od strani gospodar ministra za notranje stvari. Gospodje, Ja? stojim onostavno na stališču, da se mor* zakon enako respektiraU, pa naj je to zaf vlado ugodno ali pa 2e ji le neugodno. No« čem, da se preganjajo komunisti in da bom Jaz toleriran. Prav tako ne bi hotel, da bi bili pre* sanjani naši klerikalci, meni pa da bi sil dobro godilo. Ne bi hotel, da bi se nekega! dne zatirali radikalci ali demokratje, in da bi nasprotno Jaz užival kakšno protekcijo« (Medklici.) Nimam raz!osa bati se zanje?, mislim pa, da se to, kaT se danes zgodf, kakšni opozicljonaJni stranki, lahko Jutrj alj pojutrišnjem z®odi tudi kakšni strank!, ki danes scdeluje v vladi. Matija Popovič: Če bo taka, kakršni sc* komunisti, naj se fi godi taiko. Zdad pa, gospodje, mi dovolite, da pre-. idem na stvar, tem bolj ker ne verjamem^ da je to kateder, da Je to mesto, kjer hi mogli teoretično razpravljati posamezno nianse socializma od najbolj levičarske,?a do najbolj desničarskega. Tukaj gre samaf za »Obznano«, Stev. 85. Kritika »Obznane«. j Takoj, ko Je bila ta »Obznana« izdana, smo trti, gospodje, nastopjti proti njej in naši časopisi so takoj, še tisti dan, ko se 3e prikazala na vogalih, izrekli svoj protest. In nam ni bilo treba dokazov od strani vlade, da pripravljajo komunisti ali vrag aiU kdorkoli prekucijo v državi, ampak dovolj nam je bilo to, da se ne sme Izdajati tak izjemen ukrep v tej deželi, kjer bi moral vladati zakon, gospodje. (Medklic: Če pa kdo dela proti zakonu?) — Kristan: Oospodje, na vprašanje, kaj naj se zgodi, če kdo dela proti zakonu, odgovarjajo zopet ztkonl. Za to imate kazenske zakone, imate državne pravdnike, imate sodnike. Zadosten aparat imate, da lahko nastopate zoper tiste, ki ne spoštujejo zakona. Toda, gospodje, nikakor ne gre, da se kakšna skupina, pa naj je rdeča ali pa črna bela ali pa zelena enostavno postavlja izven zakona. .'Medklici: Kdo se postavlja Izven zakona?) Kristan: Oospodje, če kakšni celi skupini prepovedujete Izdajanje časopisov, ko velja za vse druge državljane pravica, da jih smejo izdajati, so pač tisti, katerim se to prepoveduje, postavljeni izven zakona. To, gospodje, ne le da ni prav, ampak tudi id pametno. Ni pametno, zakaj na tak način se ne uničuje, kar je nevarno, ampak Se lahko naredi nevarno, kar ni. Zgodba o sestri, bratu, stricu Itd. Gospod minister Je danes predložil, kakor pravi on nekakšen materija!. Gospodje, Če bi ne bilo v parlamentarni zgodovini še nikdar podobnega slučaja, če ne bi bil še nikdar noben minister zagovarja! takih Izjemnih ukrepov, M bn morda govor gospoda ministra Draškoviča naredi! kaj vtiska. Toda, gospodje, če vemo, kaj se je godilo pred dvajsetimi ln tridesetimi Jeti v nemškem rajbstagu in v avstrijskem rajhsratu in v budtaipeštaaskem parlamentu, kako so tam opravičevali Izjemne stanja z naj večjimi grozotami, ki so Jih znoV vlade prezentirati na enak način: Scei:-:t je slišala, da ji je pravil brat, da mu le pripovedoval stric, da Je slišal od tetke .{hrupna veselost) — če se ve, da so to prastare metode, tedaj nam argumenti, ld Jiii je proč,., -ul gospod minister, ne iro-rejo imponiraii. ■Glas iz centruma: Nam imponlraja.) Preč d alk dr. Ivan Ribar: Prosim gospode poslance, da ne motijo govornika. Glas Iz centroma: AH ste bili tudi zoper avstrijske metode?, * Kristan: Gospodje, če ste se kdaj zanimali za zgodovino socialističnega gibanja, Veste lahko, da se socializem proti takim rečem ni b . ril le z jezikom, ampak tudi z dejanji. Socializem ima od zdavnaj svoje mučenike In mu ni treba, d« bi se še le delali. G.cpodje, gosp&d minister nam Je pripoved • al, kaj da je v komunističnem pro-graui::. Moja stvar ni, da bi zagovarjal ko-mun!..:ičai program kajti zame ne velja, to če sc sntdeni a komunistom, se bova takoj sprla zaradi programa. Ali če se nam boče danes nagar.ti strah v kosti, ker stoji v kakšnem programu, da je treba borbe, da obstoja borba med razredi, tedaj se, gospodje, s tem ne more doseči nikakršen efekt, Zatiranje legalne jijrbe roda ilegalno. Kar se pa tiče Ilegalne borbe, ste .vi, gospodje, tisti, ki jo ustvarjate. Glas iz centruma: Mi jo hočemo preprečiti. Kristan: S tem, gospodje, da postavja-te koga izven zakona, ga gonite na to, da se poslužuje drugačnih sredstev. Dr, Lnkinlč: Kdor hoče ilegalno borbo, se sam postavlja izven zakona In nad zakou. Kristan: Ilegalne organizacije se nastajalo povsod, in Ilegalna borba se Je raz- vflala povsod, kjer se je poizkušalo zadušiti legalno gibanje. Rusija je bila domovina največjega ilegalnega gibanja prav zato, ke>r je imela svoj carizem, ker je tolfleo desetletij branila vsako legalno gibanje delavskega razreda in narodnih mas sploh. Prav temu morate pripisati, da je šla revolucija v Rusiji v tisti smeri, v kateri se je izvršila. Če bi bilo moglo delavsko gibanje v Rusiji korakati po legalni poti, čc bi mu bil carizem dal legalna sredstva na razpolago, bi se bilo enako evolucioniralo, kakor se je v zapadnih deželah. Boljševl-zem v Rusiji ni nič drugega, kakor dete carizma, in če pojdete vi tisto pot, ki jo je hodil carizem, se nikar ne čudite, če dobite boljševizem tudi v tej deželi, O republiki in republiki. Gospod minister nam je tukaj pripovedoval vsakovrstne reči o Švici in Kaliforniji; na to vam pravim le eno: Če hočete najti reakcionarne zglede, je po svetu pač še dovolj prilike za to. Ampak kljub temu, da se dobe v Ameriki in Švici brutalni, nedemokratični zakoni Dr. Velizar Jankovič: Tudi v Švici Jih imajo. Kristan: — da, tudi v švici jih imajo, gospod minister . . , Citira se nam, da je Švica republika. Saj so bile Benetke tudi nekdaj republika, pa ne bo menda nihče trdil, da mora biti vsaka republika le zato, ker je republika. Vrhunec demokracije In svobode. Švica je buržoazna republika , -, (Medklici.) Moja naloga ni, da vam pojasnjujem, česar ne veste. (Veselost.) <— Neki člani muslimanskega kluba ugovarja.) Kristan: Zelo se motite, gospod, če mislite, da vam hočem prepisavati kak nov koran. Glas iz muslimanskega kluba: Nikar ne govorite o koranu. Kristan: Gospod moj, nisem se ustrašil strašnih črnih argumentov gospoda ministra, pa se tudi vas ne mislim ustrašiti. (Medklici.) Predsednik dr. Rybar: Prosim gospode poslance, da ne posegajo gospodu govorniku v besedo, Kristan: Gospod minister za mojim hrbtom dela opazke, kakor da ne bi bilo povrh švicarske republike in boljševiške republike mogoče nič drugega in tretjega. Minister prosvete Prlblčevlč: Imamo avstrijsko in nemško republiko. Kristan: Ali povedati sem hotel to: Kolikor koli so brutalni tisti zakoni, na katere se je skliceval gospod minister, so vendar vsaj zakoni, pa ne »Obznane®, legalno sprejeti zakoni, pa ne »Obznana«, izdelana brez Vsake odgovornosti. Medklici na ministrskih klopeh, Kristan: Jaz nisem Noskejev tovariš. Medklic: Kaj pa ste? Kristan: Član Jugoslovanse socialuo demokratične stranke sera. (Medklici.) Jaz nisem bil nikdar Scheidemanovec. (Konec prih.) IGNACU MIHEVC: Nekoliko odgovora g. dr. Otokarju Riba?-u. Sedaj oglejmo vprašanje sloven-skh šol v Trstu. Vsem je znano, da brez velike zmage tržaških socija-listov pri političnih volitvah L 1907. ne bi bila takratna vlada nikdar podržavila učnih moči Ciril-Metodove šole v Trstu. Takratni socialistični poslanec sodrug Pittoni je izjavil ministrskemu predsedniku Bek-ku, da so ljudske šole najmanj, kar mora dati vlada tržaškim 'Slovencem, da je podržavljenje učnih moči Ciril-Metodove šole le začetek vsega. kar se bo moralo dati tržaškim Slovencem. Sodrugi Oliva in Pitton! sta posredovala pri vladi in tržaškem namestništvu, da je prišio ob pravem času dovoljenje za otvoritev podružnice slovenske šole na Aequedottu. Politični odbor jugoslovanske socijalistične stranke je na sejah skupno z odborom slovenskih staršev in odborom političnega društva »Edinost« ponovnokrat povedal, da je pripravljen za skupen nastop celo na ulici. Na eni tistih sej se je sklenilo poslati vsem slovenskim in vsem socialističnim poslancem spomenico, ki je opisala škandalozne razmere glede na šolsko vprašanje tržaških Slovencev in jih vabila na energičen nastop v rešitev tega vprašanja. Spomenico sta sestavila dr. J. Mandič ln sodrug Regent. Politični odbor slovenske socijalistične stranke v Trstu je prevzel nalogo, da pošlje omenjeno spomenico vsem poslancem, Toda preden je bila spomenica natisnjena, je dr. Rybar preprečil. da bi se bila odposlala!!! Zato pa je g. dr. Rybar takoj na shodih sccljaliste obrekoval, da so proti slovensikm šolam. Šel je še tako daleč, da se je drznil na glavni skupščini Ciril-Metodove družbe slovenske socijaliste obrekovati, da so proti slovenskim šolam. Da. da. g. doktor, mi socijalisti smo imeli in imamo narodnost v srcu in smo zanjo delali. Vi pa ste v tržaški okolici pretepaške bande in pijančke organizirali, da so hodili slovenskim socijtlistom razbijat shode. G. doktor, le malo pomislite na 1. september 1907 pri Sv. Ivanu. VI z Vašo delavsko organizacijo ste bili »llferant« krumirjev za tržaškega Cltnadorlja, ki je bil tajnik tržaške italijansko nacijonalne Ca-more! To bodo znali Vam tržaški »postiljoni« in delavci v prosti luki še bolje pojasniti kakor jaz. Ne smete me pa. gospod doktor, imeti za tako naivnega, da mislim s tem, ako ste v »Jugoslaviji« pisali, da ste meni odgovorili ali pa stranki. kateri pripadam. O. ne! VI ste komaj čakali na priiiko. da se izpoveste! Vi ste čisto na drugo adreso odgovarjali, ne na našo, to prav dobro vemo! Vi ste tistim odgovarjali, ki so Vas zadnjič prisilili, da ste odložili kandidaturo, ker so Vam zažu-paH. da pridejo z razkritji Vašega delovanja v Trstu in na Dunaju. Tudi članek v »Slovenskem Narodu« ste za one pisali, ki Vas so primorali, da ste se umaknili kot kandidat narodnih socijalistov na Štajerskem. Pokazati ste se hoteli protl-avstrijskega, dočim je vsem znano, da se je tržaško politično društvo »Edinost« pridružilo narodnemu svetu le malo pred prevratom. Ce mi gospod doktor ne vejame, naj vpraša gospode pri »Jutru«, ki so mu pri zadnji volilni borbi zažugal! z razkritji! Gospod dr. Ribar hoče biti na vsak način narodni mučenik In kot tak piskati na prvo politično piščalko med Slovenci. Ne vem, če se Vam to posreči, ker Vas predobro poznajo, da imate pred seboj vedno »Jaz«, potem dolgo nič, nato šele drugo. Meni se še vedno usiljuje vprašanje, ali bo Narodna socijahia stranka mogla prenašati ta balast, ker kakor ste sami rekli, da so gospodje pri »Jutru« in »Slovenskem-Narodu« mnenja, da delavci spadajo v socijalistične vrste. In. gospod doktor, gotovo ti gospodje gledajo nekoliko dalje kakor Vi! In skoro imajo prav? Proslavimo povsod Prvi maj! Kako proslavimo prvi maj letos? Spominjajmo se žrtev 24. aprila 1920 na Zaloški cesti v Ljubljani! Spominjajmo se njih svojcev! Protestirajmo proti omejevanju delavske svobode. Zahtevajmo socl-jalno zakonodajo, socijalizacijo! Protestirajmo proti vsem prodre-vclocijonarnim akcijam buržvaznih vlad! Agitirajmo za soc. dem. stranko in dnevnik »Naprej«! Manifestirajmo za zedinjenje vsega proletarijata! PolHItne vesti. '+ Značilna Iziava Stojana ProtRa. Stojan Protič je v belgrajskem »Balkanu« objavil članek, v katerem pojasnjuje, kaj da ga loS od vladine politike. Med drugim piše: »Ne mislim se odtegniti polifonemu življenju. Ce tega ne delajo tisti, ki so starejši od mene, zakaj bi to napravil jaz in to celo sedaj, ko se daje državi ustava v tako nenavadnih razmerah. »Obznana« ni bila edini razlog mojega koraka od 8. aprila t. 1. (izstop iz radikalne stranke). To Je bila samo zadnja kaplja, ki je do vrha napolnila čašo fnojega nezadovoljstva, ki datira že od avgusta meseca lanskega leta. »Obznana« ni le »formalna« napaka, zelo važna v vprašanju zakonov, ker je oblika važno jamstvo državljanskih pravic. Tudi njena vsebina ne velja in je nevarna. Samo slabi upravitelji zahtevajo mnogo oblast] in široka poverila. V tej atmosferi delajo vsi hitro in tako morejo potem nekateri tudi nagla-šata »potrebo«, da se o ustavi odglasuje V šestih tednih, kakor je to Vesnid meni na srce polagal. — Ustava, k| se rodi v taki atmosferi ln na katere platnicah Je prilepljena »Obznana« Draškovld-Vesnideva, ne more imeti nobene moralne avtoritete. Kon-stituanta pa, ki odobrava razne »Obznane«, ne more nikdar napraviti dobre ustave. ,+ Kaj Je z luko Baroš? »Narodna politika« prinaša pod tem naslovom obširen Uvodnik, v katerem zahteva od belgrajske vlade, da pojasni Javnosti, koliko je resnice na vesteh italijanskih in drugih inozemskih listov, ki trdijo, da obstoji glede pripadnosti te luke k Jugoslaviji še vprašanje, ter da baje obstoj! med Italijo in Jugoslavijo tajen dogovor, po katerem naj bi baje luka Baroš obenem z Reko bila v upravi avtonomne oblasti, katero bi predstavljale italijanska, jugoslovanska in reška država; Jugoslavija je baje Italiji tudi jamčila, da nobeuo njeno pristanišče r.e bo tekmec Reki, ki naj bi potemtakem bila edini izhod jugoslovanskega teritorija na morje. — Lepo! Po rapalski pogodbi ge Italijanska ekonomska kontrola. Ce stvar odgovarja resnici, potem smo res lahko »ponosni« na svoje »državotvorne« zunanje-politične za-radnike! Ljudstvo v tej »demokratični« Vladavini o zunanji politiki naših državnikov prav nič ne ve! Menda tudi v tem poglavju smrdi korupcija »porodice« do neba... ,+ Pretep v demokratskem klubu. Zna-, no je, da se je v zadnjem času v »demo« kratskem« klubu pojavilo resno nesoglasje. Nekateri od »demokratov« so Jugoslovani, drugi samo Srbi; nekateri so odločni nasprotnik] agrarne reforme, drugi hočejo zopet biti v tem vprašanju radikalnejši. — Jasno je potemtakem, da se gledajo med seboj kot pes in mačka. In tako poroča »Balkan«, da je prišlo na seji med njimi že do resnih pretepov in je nekdo nekega »levičarskega« poslanca udaril celo s stolom po glavi! — Taki so torej »sklepi« naših policaidetnokratov! + Volilni manifest italijanskih socijalistov, Upravni odbor socijalistčne stranke' je izdal naslednji volilni manifest: Socialistična stranka gre v volilni boj s ponosom in samozavestjo. Naše stališče Je natančno določeno na naših kongresih. Parlamentarna socijalistična skupina nima za cilj čistega parlamentarizma. Gre za idealnimi rezultati in zaradi tega njena taktika ne more biti kompromisna naprara nobeni meščanski stranki. V vnanM politiki je naš cilj delavska internacionala ln pobijanje nacionalizma v kolikor nastopa v obliki oboroženega Uudstva napram ostalim nacijam. + Italijanski klerikalizem se kruši. Na konferencah, ki so se vršile te dni v Rimu se je levica italijanske ljudske stranke odcepila od desnice. Za levico stoje vse sekcije prejšnje enotne stranke v Lombardiji,. Benečiji, Pijemontu in Romaniji. ,+ Bolgarski volni krivd. »East Euro-pe« javlja Iz Sofije: Bolgarska narodna skupščina je malone sogiasno sklenila, da se proti članom bivšega kabineta Radosla-vova uvede sodno postopanje. + Konferenca medzaveznlških držav se otvori početkom maja v Parizu ali Londonu. + Švica pod plaščem reakcije. Švicarski zvezni svet je sprejel nekak zakon 0 »redu in radu«. Po tem zakonu se kaznujejo z ječo ne pod tremi meseci vsi dotičnikl, ki bi motili notranji red in varnost. — Ta zakon je naperjen seveda proti komunistom in de!avstvu sploh. + Angorska vlada je sklenila prijateljski sporazum z afganistansko državo. — Afganistan meji na Beludžlstan, državo, ki Jo Angleži prištevajo k indskemu imperljut Kulturni vestnik. Risarska in slikarska šola. G. akad. slikar Franjo Sterle namerava v kratkem otvoritt v področju novo ustanovljenega društva »Probuda« risarsko ln slikarsko šolo, ki bo obsegala sledeče predmete: portret po naravi fa akt; kostima (noša, dra-perija) in kompozicije; raotlvj jz naše narodne umetnosti in modeliranje, dalje predavanja Iz teoretičnih predmetov kakor: anatomija, perspektiva, arhitektonsko oblikoslovje, barvna kemija, grafika in narodna ornamentika. Šola bo imela predvsem glavni cilj dati splošno izobrazbo o umetnosti s predavanji in deli in tudi za pri-pravljenje v kako visoko umetniško šolo. Predavanja fz teoretičnih predmetov bodo Imeli gg, akad. slikar prof. Šaša Samtel, akad. modeljer prof. Ant. Sever, predsednik društva »Probude« prof. Grebenc in drugi, ki bodo gotovo jamčila kot sami umetniki in znanstveniki za proevtt ln ugled te šole. Interesenti naj se blagovolilo Javiti čim preje da se šola otvori še to leto, in sicer pismeno ali ustmeno pri tajniku društva »Probude« prof. Velovšku ali pa pri predsedniku društva prof. Grebencu na »Tehniški srednji šoli v Ljubljani«. Sprejemali se bodo dame in gospodje, tudi mlajši, s primerno šolsko Izobrazbo civilnega ali vojaškega poklica. Omenjeno naj bo še to, da more trajati le 2—3 meseca radi prostora do časa počitnic, vsako leto s točnim programom, dnevno od 16—18 to od 18—20 kakor že bo dopuščal čas na željo obiskovalcev Honorar se bo določil pozneje po številu obiskevilcev. — Akadem. slikar Sterle Franjo. Iz Tržiča. Koncert Jugoslov. komornega kvarteta (Zika) je napq!nil dvorano meščin-3 ske šole popolnoma. Ob razprodani hiši so i odigrali umetniki svoj krasno izbran, z { enotno dušo naštudiran spored. Na vrhuncu se nam je zdel Griegov godalni kvartet v G-molu, kjer so se pokazale izredne vdtoe globokega umevanja in obnavljanja skladateljevih čustev. Posebno posrečeno je bil prednešen prvi del, enotnosti }e bilo premalo v drugem, tretji je bil prvemu skoro enak. Mozartov godalni kvartet v B-duru so izvajali istotako mojstersko, vendar na poslušalce ni napravil tako globokega vtisa' kot n. pr. od Sinigaglia Scherzo, ki so ga LISTEK. Birnislav Nušič: Rejenček. Preložil Cvetko Oolar. (Dalie.) »Moj Bog, 'gospa Mileva,« odgovori gospa Čajka čisto mirno — »pa ono je bilo samo tako, v prvem veselju! Zato ne mislite, da samo pri tem ostonel Sladka moja, jaz bom vse življenje nosila s seboj to skrivnost in ž njo bom legla v grob, na vse to za onih deset dukatov, ki ste mi jih dali takrat! To naj bode’ vse?« »Pa tudi gazdi Fiči sem dala petdeset, in sicer prvi, v znesku ^ odmerjenega davka v 30 dneh po vro-odsf naloga, drugi v znesku 25 0 °v v nadaljnih dveh mesecih in po- slednji zopet čez dva meseca. — Drugačni podatki o dospelosti v plačilnih nalogih so brezizjemno nepravilni. Zagrebški občinski svet je poslal pred-sedništvu konstituante spomenico, v kateri zahteva, da se uzakoni kot hne naše državo »Kraljevina Jugoslavija«, in ne »Kraljevina SHS«. • Postopanje z našimi ameriškimi izseljenci. V ameriških listih čitamo več prtožb o postopanju naše vlade in konzulatov z našimi izseljenci v Ameriki. Delajo jim ne-broj sitnosti, če se hočejo povrniti v svojo domovino, tako da trpe ti naši ljudje' tud! ogromne materijelne škode. O tem poročajo tudi hrvaški listi; tako n. pr. piše »Nar. politika«, da naše oblasti ne puste vrnitve v domovino nobenemu, ki preje ne položi v konzulatu prisege, da bo veren kralju in da bo priznal sedanje stanje v Jugoslaviji. — Očividno je, da hoče s tem sedanja reakcija onemogočiti, oziroma ovirali repatriacijo naših izseljencev, kj so po večini delavci, ki so v tujini postaili zaveden in napreden element. Boljše karakterizacije reakcije, ki sedaj vlada v naši državi, pač ni treba. Stvari se tudi prav nič ne čudimo, ker vemo, da se Imržoazija zavednega delavstva bolj boji kakor vrag križa. FrankiranJe pošiljatev. Poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Od danes dne 16. t. m. dalje so veljavne v poštnem prometu le še nove edinstvene poštne znamke s sliko regenta Aleksandra, oziroma kralja Petra, ter invalidske znamke. Veljavnost vseh drugih frankovnih znamk je s tem dnem prenehala. Izgubljena denarnica. Posestnik in lastnik mlina Valentin Risman iz Zapuž pri Begunjah na Gorenjskem Je V Ljubljani izgubil denarnico z 2500 K gotovine. Zaplenjeno blago. Krošnjarju Josipu Albertiju so na kolodvoru zaplenili tri vojaške suknje, 20 vojaških bluz, 7 hlač, 10 omotov električne žice in en omot bakrene žice. Vse to je krošnjarju izročil trgovec Lenassi v Logatcu, da mu jih razpeča. Velika tatvina .v Mariboru. Neznani In premetenj vlomilci so pred dnevi vlomili v veletrgovino Karola Worsche-ta v Mariboru v Gosposki ulici 10. Vlom so izvedli na zelo premeten in naravnost dobro preračunan način. Odnesli so 314 ducatov svilenih robcev in 170 ni svile. Celokupna škoda znaša nad 122.000 K, Vlomilci so neznani. Potepuh In berač. Ko sta prenočevala v nekem Mevu na Ižanski cesti, je potepuh Ivan Pavšič med spanjem okradel starega berača Martina Malovrha. Vzel mu je be-' raško torbico s 162 K denarja. Pavšiča so zaprli. Vlom v barako. V malo barako branjevke Franje Accetto na Tržaški cesti je neznan človek vlomil in odnesel 150 piškotov, 28 jajc, 40 pomaranč, 2 pokalici in en kilogram sladkarij, škoda znaša 439 K. Nesreča. V Šiški je bil povožen 91etnl sin tovarniškega Strojnika Peter Doberlet. Mala ciza, naložena s 500 kg premoga, mu Je strla desno stopalo. Iz Ljubljano Izgnani. Iz okoliša ljubljanskega policijskega ravnateljstva so bili Izgnani: Oaipar Eržen Jz Krope ta France ima Iz Grabč pri Radovljici za dobo 5 let ter Jakob Saksida iz Prvačine za 15 let. Vsi so zelo nevarni svedrovci. Zenski dežnik, modre barve z robnimi okraski in ravnim držalom, je bil Izgubljen na praznik 4. trn. v opernem gledišču okrog 9.. ure zvečer. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v upravi tega lista. Lastniki zagorskih rudnikov (v Slavoniji) so že preje odpustili krog 2000 delavcev, a sedaj se je Pričelo odpuščanje tudi v ostalih hrvaško-slavonskih rudnikih. V Pl-tomačko-črešnjevičfcem premogokopu je uprava v enem samem tednu postavila 250 rudanev na cesto. Lastniki hočejo na ta način omejiti delavske pridobitve, a Eta drugi strani prisiliti državo, da pristane na njih zahteve — r.a račun delavskega razreda. Vendar ni izključeno, da bo politika vrzi-na-cesto dan ali drug obrnila svojo ost v smer, od koder danes izhaja... Okrožna blagajna v Zagrebu je dobila novo ravnateljstvo v osebi sodr. dr. Mu-driniča. Tako je prešel važen zavod v socialistične roke, pod katerim bo čisto gotovo dobro uspeval. Pomanjkanje govejega mesa v Zagrebu. Kakor v Ljubljani tako so tudi v Zagrebu hoteli mesarji povišati cene mesu in niso dovažali na trg mesa. Sedaj pa je posebna komisija energično nastopila in odločila, da mesarji morajo goveje meso še nadalje prodajati po 24—26 K kg, ter da morajo meso takoj postaviti po tej ceni na trg, sicer se neposlušnežem odvzamejo koncesije in lokali. Komisija je ugotovila, da imajo mesarji dovolj dobička, če prodajajo meso po tel ceni. — Zabeležili smo to v vednost ljubljanskemu občinstvu. Prebivalstvo Prekmurja, Po zadnjem ljudskem štetju je v okr. glavarstvu Murska Sobota 54.011 ljudi;'v okrajnem glavarstvu Dolnja Lendava pa 38.405 ljudi; skupno 92.416 prebivalcev. Po narodnosti je 74.447 Jugoslovanov, po veri 66.414 katolikov, 24.745 protestantov. Moderni desinfekcijskl zavod za des-Infekcljo železniških voz otvorijo te dni v Sarajevu. »Koroška gospodarska družba« v likvidaciji je po prijaznem posredovanju predsednika deželne vlade, gospoda dr. V. Baltiča, podarila deželni blaznici na Studencu avtomatični klavir, c?, kar se Zdravstveni odsek za Slovenijo v Imenu bolnikov najsrčneje zahvaljuje. Darilo le tem bolj dobrodošlo, ker je ena važnih nalog psihiatrije tudi ta, skrbeti za razvedrilo bolnikom. Organizacijski vestnik. Iz stranke. Organizacijam in sodrugom! Dne 24. aprila bo obletnica žrtev na Zaloški cesti v Ljubljani. V soboto dne 23. trn. izide povodom te obletnice »Napr,ej« v posebni izdaji, ki se bo prodajala po 2 K, ter bo del čistega dobička pripadel za svojce žrtev in za nagrobni spomenik. »Te posebne številke naj organizacije ta-Koj naroče pri upravi »Napreja« v Ljubljani. Spominske liste žrtvam proletarske solidarnosti ie založila ljubljanska krajevna organizacija JSDS po naročilu načelstva stranke, da počasti spomin leto osorej na Zaloški cesti v Ljubljani padlih žrtev. List, ki Je prav lično izdelan, stane dve kroni. Naroča se pri: Celešnik Rado, Ljubljana, Turjaški trg št. 4./I., kamor je pošiljati tudi denar. Polovica izkupička se bo porabila za podporo svojcem po padlih žrtvah, ostanek pa za postavitev spomenika na ljubljanskem pokopališču. Sodrugj in organizacije, politične In strokovne, naročite takoj spominske liste! Celje. V tajništvu JSDS se še nahaja precejšnje število strankinih izkaznic (legitimacij pol. org.), iz katerih je razvidno, da so lastniki dotičnih izkaznic že par mesecev dolžni prispevke, nekateri že tudi nad leto dni. Poživljam Vas, da se nemudoma zglasite po izkaznice, da se Vas vpiše v članski tmenik JSDS., sicer smo prisiljeni do-tlčnike črtati iz imenika, ako ne plačajo redno svojih mesečnih prispevkov in izgube s tem vse pravice članstva. Sodrugi, ker je organizacija za vsakega posameznika neob-•hodno potrebna v današnjih burnih razmerah, zglasite se takoj v tajništvu, da poravnate zaostalo članarino sami, pridobite pa še tudi druge izkoriščance, da stopijo v vrste izkoriščalicev. Sodrugi, ta klic naj ne ostane brez uspeha, »ego poidimo vsi na delo za skupno armado in za zmago socl-jafizma. Iz str©ka Krojaški pomočniki v Ljubljani se nahajajo v mezdnem gibanju. Opozarjamo so-druge, naj ne potujejo sem, dokler trajajo pogajanja. — Tajništvo. Gospodarstvo. — Oljkovl gozdovi v Dalmaciji. Poleg vlnoreje je pridelovanje oljke najvažnejša poljedelska reja v Dalmaciji. Oljkovi gozdovi zavzemajo površje 33.000 hektarjev. Dosedaj je na našem ozemlju 1,859.000 oij- kinlh dreves, Ta veja poljedelstva je v Dalmaciji preživela razne dobe. Bill so časi, ko je prebivalstvo sajenje oljk opustilo, da bi nasadilo vinsko trto in obratno. Odvisno je bilo od cene in porabe vina in olja. Dosedanji letni pridelek olivnega olja znaša okroglo 66.000 hektolitrov, ki pa more glede kvalitete tekmovati z inozemskimi olji. Posebno v zadnjem času Dalmatinci zelo sade in goje oljkina drevesa, ki jim bodo tudi prinašala lep zaslužek. jr. Dohodki državne trošarine v mesecu marcu. Po statističnih podatkih generalne direkcije Indirektnih davkov znašajo dohodki državne trošarine meseca marca v vsej državi 21,797.216 dinarjev. Lani so ti dohodki znašali v istem mesecu 8 milijonov 713.244 dinarjev. Od 1. junija 1920 do konca marca 1921 je bilo skupno plačanih 125,451.236 dinarjev. V državnem proračunu je bila za ta čas predvidena samo svota 112,837.108 dinarjev. Kakor se vidi, je presežek v tej vrsti državnih dohodkov znaten, — Paroplovba med Dunajem in Belgra-dom. Pogajanja za direkten promet med Dunajem in Beigradom so se končala ugodno. Prihodnji mesec se bržkone začne redna parobrodna plovba med obema državama. — Nemška odškodnina Srbiji. Neka nemška tovarna je ponudila naši državi na iračuu reparacije 10 lokomotiv najnovejše-ga tipa in 5000 tovornih vagonov. Tovarna računa lokomotive na 400.000 frankov. — Mlianskj vzorčni sejem. V Milanu so v torek otvorili vzorčno razstavo, — Anglija predlaga Ameriki pogajanja o petroleju. Listu »Matin« Javljajo Iz Wa-sh ing ton a: Angleška vlada je obvestila vlado Zedinjenih držav, da se želi sporazumeti z njo o pogodbi glede petroleja, ki je bila sklenjena v San Remu. Anglija predlaga, da bi Amerika Imenovala posebno komisijo, ki bi se sestala z angleško petrolejsko komisijo. Angleška vlada meni, da bi ss potom neposrednih pogajanj rešilo to vprašanje mnogo hitreje kakor po navadni di-plomatični poti. — Ugodna bilanca Angleške. Računsko leto, k! ga je Angleška zaključila koncem marca izkazuje 1425,984.666 funtov Šteit dohodkov in 1195,421.872 funtov izdatkov. — Gospodarski stlkj Švedske in Rusije so bili po poročilu lista »Sociald etn okra ten« obnovljeni. Ustanovljen je bil velik konzorcij, v katerem je zastopanih 20 švedskih velepodjetij s skupno glavnico 1 milijarde švedskih kron. P® svetu. •— »Narodni dom« pri Sv. Ivanu v Trstu so fašisti znova napadli. Orožnikom se je posrečilo napraviti red. Škode in žrtev ni poesbnih. — Proslavitev prvega maja v Avstrijk Načelstvo avstrijske socijalno-demokratlč-ne stranke je objavilo v »Arbeiter-Zeitung« poziv na delavstvo, da letošnji 1. maj slovesno praznuje. Osemurni delavnik je v Avstriji dosežen, militarizma v republiki ni več, toda svetovni mir še ni zajamčen ta kontrarevolucija čaka ugodnih trenutkov. Proslava letošnjega prvega maja se bo vršila v znamenju parol mednarodne socijaJI-stične konference ria Dunaju: t. j., da stoji socijalna demokracija oprezno na straži za pridobitve revolucionarne dobe. — Tudi proslava 1. maja pri nas naj se vrši v znamenju ideje za združitev, mednarodnega proletarijata! — Delavci in vojaki. Rašici premogo-nBd v Istri so bili že dalj časa zasedeni od delavstva, ki je bilo v tamošnjem okraju ''elo proglasilo sovjetsko republiko. Sedaj le italijansko vojaštvo s pomočjo vojue mornarice naskočilo premogovnike in Jih zavzelo. Rudarji se večinoma niso branili, le pri Strmcu Je prišlo do spopadov, pfi čemer sta bila dva delavca ubita. Predsednik Masaryk je že skoro> popolnoma ozdravel in je že pričel posvetovanja s češkoslovaškimi politiki. — Harding za Deebsa. Ameriški ministrska predsednik Harding je nastopii za to* da se obnovi proces proti zaprtemu socialističnemu mučeniku Dcebsu, Radi tega nje-' govega nastopa so opustili socialisti načrt bojkotiranja Bele hiše. — Socialno zavarovanje na Francoskem. Minister za delo na Francoskem J<$ podal te dni zbornici zakonski načrt o zavarovanju delavstva v slučaju bolezni, nesposobnosti, starost! hi smrti. Zavarovanje je obvezno za vse najemne delavce, katerih letni dohodki prekašajo 10.000 frankoVj in po možnosti tudj za vse male poljedelce z istimi letnimi dohodki. Delodajalec in delojemalec plačata po 5 odstotkov povprečnega zaslužka v zavarovalni fond. — Zanimivo je, kako so v načrtu spustili socialna zavarovanje za slučaj nezaposlenosti. Minister za delo je na tozadevno interpelacijo odgovoril, češ, da je nezaposlenost ni Francoskem slučajno in ne stalno zlo! Šport. Izšla je 16. številka »Športa« s sledeče vsebine: Gradjanski športni klub : Ilirija, Ali je Športna zveza potrebna ali ne. Spored konjskih tekem v Beogradu, Prevoz blaga z letali. Pregled o spoortuem gibanjut po svetu. — List prinaša krasne slike It nogometnega športa, iz lahke atletike Itf slike smuško-sportnih pokrajin. OruStvene vesti. Društvo slovenskih leposlovcev ima 1$ t. m. ob 3. pop. v prostorih Slovenske Matice v Ljubljani svoj I. redni občni zbor-Dnevni red: Poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo nadzorstva, samostojni predlogi, slučajnost^1 Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani Je imelo dne 11, t. m. v dramskem; gledališču svoj Izredni občni zbor, na katerem se je konstituiral sledeči pododbor: Predsednik A. Danita,. podpredsednik Giuka Trbuhovič, blagajnik Leopold Kovač,' tajnik Alojzij Drenovec, odborniki: Franc Gregorin, Jošo Drenovec in Albin Erklavec, Pododbor Je na svoji prvi seji, dne 12. tl m. sklenil, da podvzame takoj najenerglč-j neje korake proti nameri predaje našega Narodnega gledališča v privatne roke. Dopisi. Kočevje, (K občinskim volitvam.) Velika radost je zavladala v našem mestu pt! gospodih NSS, ker so po njih trditvi vložili edini pravočasno in pravilno svojo kandidatno listo. Svoje kandidate so si gospodje od NSS Izposodili po večini na rudniku brez privoljenja in podpisa nekaterih; (vsaj tako trdijo posamezniki!). — Potemtakem torej odpade pri nas vsaka razburjenost In agitacija za volitve I Gospod Repovš bo lahko župan in postajenačelnik! Svetoval* bi novemu županu sedaj, ko se Je kolodvorska restavracija opustila, v Ist« prostorfe prenese občinsko pisarno. Gostilne itak ni potreba, ker 'jih je že itak preveč. V sedanjo občinsko pisarno pa na} se vzame kako stranko na stanovanje. Kol nam dopisnik poroča, je baje gospod komisar druge liste odklonil radi tega, Ker jej bila ura že 3 in 20 minut, alko prav predlagatelji zatrjujejo, da je manjkalo še deset minut do treh. Nastane pa sedaj vprašanje, kaj bo z NSS-listo; kajti kandldatje pravijo, da bodo ugovarjali Proti temu nasilstvd, da sc jih je na listo postavilo. To pa pridd zopet le NSS v prid, da potem dobi ge-rentstvo. — Druge stranke sploh nis«| mogle spraviti uiti potrebnega števila kandidatov skupaj. Edino NSS z izposojene! trn- pa odklonjena Delavsko-kmečka gospo-5 darska stranka. SLS., SKS., JDS. pa vs-tri niso mogle napraviti bloka. "81 'jn BJjsjoApojojj ‘Buet[qniq laamaHd oai PIPJaj ud ofanoofRu aqop os Obrestovonje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev- deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd. lin en stara tucti pokvarjena dvo-..jjsijB £>S kolesa, šivalni, pisalni in razni stroji. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg št. 28. SiiiRiii vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke mmio tmm, v S lotu, rošla Doralale pri Ljubijani. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. -------- Dekoracijski divan, krasna električna svetilka in omara za led se proda: Ljubljana, Dunajska cesta' 10-1. KAJO DELEC, zfaSsr in draguljar .4 Llubllefta priporoča svojo zialarsbs in frasftto Selana za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za p o zlato-vanje in posrebrovan je. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, .poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmeujava za novo blago. Spedicijska tvrdka l na RAKEKU oskrbljuje točno, nahitreje vse v spedicijsko stroko spadajoče posle, tudi v : = ocarini ene 3E Sprejme se mizarski učenec. Ponudbe na naslov: Ignacij Reber, mizar v Toplicah pri Zagorju ob Savi. = L O ECU L = za urarski obrt na prometnem kraju kakega mesta v Sloveniji se išče. Ponudbe pod R/82 na An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana. JL Kdo eni daje zanesljive informacije glede pelitike, trgovine in industrije v Čehoslovaški republiki, srednji in severni Europi? m Samo dnevni list „Prager Presse —— flfl GOSULICH - LIHE TRST-AMERIKA MIlO-lMIIEflffl. Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike - - - - iz Slovenije edinole pri -- Simon Kmetec, ljubljena, 1 ■ - Kolodvorska ulica štev. 26. Svetovno znani „Standard“ laki za vše svrhe, terpentin, amerikanski :: šelak itd. v originalni kakovosti :: se stalno dobiva pri: in im. Hi-2 Zagreb, Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9. Naj večja zaloga izgotovil enih oblek za gospode, dečke in otroke. Blago za obleke in plašče. OiMe p Mii se zdolaviio letim »o usmilili. Konfekcija za dame. glavno skladiKce za Jugoslavijo: Hatzova ulica 2 5. Zahtevajte ceuik! Kdo mi pomaga, da dobim uspešno trgovsko zvezo s Čehoslovaško? Samo oglas v dft@vn6§tu vv Prager Presse GSaruo aslopstTO za: ima lTrdfea THE REK to., Ljubljana SelenJjurgcTK lil. 7/1. in Gradišče 10. Mii) iiieicns popili n m pišite slii if »Prager Presse 2 krat dnevno — čez 280.000 izvodov. Prospet in ogledna številka gratis. Naslov: PRAGA III., Čehoslovaška republika. ogromno pošiljatev H manufakture narav- In nost iz inozemstva je prejela tvrdka R. Stcrmeeki v [fl.-ll, „v. in siccr cefirje, tiskaninc, etamins, batista za ženske obleke, sukna kamgsrna in hlaEevine ra moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega dnizega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, gg predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo a nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, © B pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 220 Iluslrovsni cenik zastonj! Na debelo samo v 1. nadstropju i Ilustrovanl cenik zastonj! TS” R- STRMECKI CELJE ST. 314, Slovenija. Kje kupim dober in Sin Gramofon«, plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni? Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov A. RASBERGER, Ljubljana — Sodna ulica št. 5, (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov.^— Izvršuje vse dela precizne mehanike. im® m-1' m' & Vabilo na subskripcUo novih delnic Strojnih tovaran in livaren d. d.f Ljubljana. Dovoljujemo si Vam naznaniti, da je upravni svet sklenil na podlagi pooblastila občnega zbora provesti zvišanje delniške glavnice od K 10.000.cc0 ns K 15,000.060, z Izdalo 12.500 novih delnic po K 400 nom. v skupnem znesku K 5,000.000, katero glavnico se bo porabilo v prvi vrsti za zgradbo nove zvonarne in sploh za razširitev obrata. Občnemu zboru se bode predlagala za 1. 1920. 7 % dividenda, kar dokazuje primerno rentabiliteto v podjetje naloženega kapitala. Javna subskripcija se vrši pod sledečimi pogoji: ~ 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi treh Starih PO 6HO IIOVO delnlCO po K q , se morajo takoj pri podpisu polno vplačati. 2. Novi delničarji dobe delnice po K 850 tel quel, ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati. 3. Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1921. ter opremljene s kuponom za leto 1921. 4. Subskripcija se vrši od 15. do 25. aprila 1921., in sicer pri: a) Jadranski banki, in sicer pri podružnicah: Ljubljana, Kranj, Celje, Maribor, Zagreb, Beograd, Sarajevo, p 1 , b) Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ter pri podružnicah Ptuj in Brežice; c) Zadružni zvezi v Ljubljani; d) Zadružnih zvonarnah v Ljubljani, župnišče sv. Jakoba. t 5. Za nedodeljene delnice vplačani zneski se povrnejo subskribentom takoj po izvr eni o e 1 vi rez o les 1. 6. Repariicijo delnic si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem ro u. V Ljubljani, dne 15. aprila 1921. Strelne tovarne in livarne, d. d. v UublJanl. m VIftK© MaldlC 1. r-, predsednik. ■zzsssma r m