89. flCTlDHL
v V0M. v otud 19. nprtifl mi
lv. leto

Isfcafa vani dan ^opaldaa, IsvsaaUl sadall« ta prautlka.
ftnsoratl i do 9 petit vrati 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večjt lnserati
petit vrsta 2 D;  notlce,  poslano, Izjave,  reklame, prekUei  petit vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženltne ponudbe beseda 75 o.
Popust le pri naroČillh od 11 objav naprej. — Insentnl divek posebej.
Vpralanjem glede inseratov naj se priloži znamka aa odgovor.
tfpravnlitro „Slov. Naroda11 ta „Naredna tiskan«" Eaallova DUca at 5, pHttleao. — Tatolaa at. 304.
DraaaUtva „Slov. Martda" Knatiova ollca At  9,  U aadatropf«
Talafon *tev. 14.
Dopis« sprejama la pođoitaae ta sadostao ftramka>vaaa« Z&Or   Rokopisov se ne   vrača.   f«|
MP Posamezne številke: ~VI
v Jugoslaviji  rtavadite dnl  75 par9 necUMe 1  o v inozemstvu navadna đni % o, nedelje 1*25 O
PoStnlna platana v gotovini.
„alovaaakl Havod« vella v UnblUnd ta po -*»**:
v Jugosiavljt:
celoletno naprej plačan   .    D  120-—
polletno........     6C—
3 mesečno.......     30*—
1.......     lf>—
celoletno......    f>  94&—
polletno     ...%..      t   10**— 3 mese/no     •   ,   •   •   .     .    54'—
i        ........*«■-
Pri morebihtem fKr.'i*anju se Im.i daljša naroftrttia ćhrf***fi.
Novi   naročniki   naj   pošljejo v prvič ntročaino vedno    3P5JT  no rrakiftud
Na ?imo pismena naroćila brez poslatve denarja se r.;  *r.r*rorro  rslnti.
Državne železnice in južna.
Dopis  Iz   želoznifiarskih  krogfcr.
vsak želeeniear, ki je čital r Va-Šem cenjeneoL Ii6tu z dno 9. t. m. Ma-nek >Državne in južn^ železnice«, si je bil takoj na jasnem, da je imel pis^ec tega članka lo namen vzeti pred slovensko j-avnosrjo t zaščito rodi Ino kroga ravnateljstva državnih železnio v Zagrebu, v prri vrsti e^-rada ravnatelja Franića.
Na ta članek bi nfc ođgovarjali, ako bi nam tega ne velela kolegijalnost do fvojih tovari&ev pri južni železnici, v katere se tako nekotegijalno zalehrj« člankar.
Dejstvo je, da je promet na progah južne železnice in prOgah državne že-reznice v Sloveniji vzoren, kar je znano Tsi naši javnosti. Zakaj? Ker so mero-dajni činitelji pri merodajnih vodi Inih nradih teh prog na svojih mestih ter se zadostno brigajo za vse. kar je za promet potrebno: pravilne dispozicije, pravilni in pravočasni okrepi, pravilna kontrola, skrb za osobje in sočustvova^ nje ž njim.
Da ima južna železnica na nekate-rlh postajah preveč osobja, tega bi član. kar ne enrol trditi, ker gotovo nima po-trebnega vpogleda v obsežnost prometa in poslovanja pri južni železniei in mu hidi ni zn<ana njena organizacija, ki je pač drngačna kakor pri državni. Ako pa ima južna železnica ras pri katerih nradih prevač osobja, je ta> popK)lnoma njena interna zadi©va, kakor je tuđi interna njena z*devs, na kat era m*stA po_ stavlja uradnike, j>oduradnike in sluge.
Proge zagrebškega ravnateljstva rn to samo je imelo še v letu 1921 do-volj osobja. Da pa so uslužbenci tega ravnateli^tva jeli, lahko rečemo, tru-mortMi zapušSaii službo in to v prvi vrsti najboljše kvalificirani, je krivda vodstva tega ravnateljstva, ki % osob-jmn slabše ravna, kakor gospodar s svojim hlapcem, radi časar gredo naiboljlsi reje iz železničarske služba, koieor pa da bi služili pod absolutisticnim režimom, ki ^a Je uvedipl ravnatelj Franić. Da smo torej pri državni železnici da-leč za Južno, kar se tiče šrevilo osobja, je istina, istina pa, je tuđi, da je temu v prvi vrsti krivo vodstvo ravnateljstva v Zagrebu. Kurilnice, delavnice, raz* lični oddelki in odseki eo brez zado-ctnega š&rvila uslužbenrev, ker so ti raje fcapustili službo, kakor pa da bi se dali pritiskati In preme.5rati sem in tja, kakor ravno nanese dobro eli slabo raz-položenje meroda-inih o-^eb. Č*e pa usluž-Denci. ki se jih premeš^a. na oziraje se na njihovo družino in njihov© življen. J»ke prilike, sirw odidejo na odkazana jlm mecta, postanejo v^ndar nezadovoljni do službe in apatieni in je ne opravljajo teko, k«kor bi jo opravljali, »ko bi se jim pokapalo viec sočutja, vec đobrosrčnosti.    In to je «den    glavnih
rrrokor nerednt* železnisk© službe na progah zagrebskega ravnateljstva. Do-ber in zadovoljen personal, ne« pa njegovo število, to je prvi in glavni doter činitelj pri železnici. Personal pa je le toJcrat zadovoljen, kadar vidi v njem svojega za&čitnika, ne pa svojega despota.
Nasprotno pa južna železnica a personalom dobro ravna, mu gre koli-kor niogoče na roko, mu daje pravot as_ no tvanzrn* in ga ne premešča, kakor figure na šfihu. Vse to in razdrapnnost direkcijo v Zagrebu je vzrok, da jr» od-šlo tuđi že lepo štavilo uradništva od drža^^le k južni žeieznici in bi ga Je več, ako bi ravnatelj Franić ne bil iz-posloval prepovedi prevzema državnih železničarjev v južno železniško službo.
Če člankar kliče po strojih in va-gtinih, mu moramo odgovoriti, da ima ravnateljstvo v Zagrebu tega dovolj, a popravila se ne vrše. knkor potrebno. Da je imelo ravnateljstvo v Zagrebu evoječasno dovolj strojev in vagonov, »• vidi iz tega, da je do sredine teta 1921 š^ obvladovalo promet; od tega časa dalje pa je postaja! promet od dne do dne slabši in so bile pred nedavnim časom vsa r-ostaje od Karlovca do Vin-kovcev s^ozi več tednov tako s tovorom napolntene, da po^taia K?rlover ni mogla niti tranzitnoga tovora iz Slovenija preko teh postaj sprejemati in se je moralo v Sloveniji ukir.iti vse naklada-nj© tovomv za Karlovec. Clankar opisuje neprilike in neurejene razmere, ki •so vladalo v letu 1910 na progah «a_ grebškega ravnateljstva. Iste. ako n« še slabejše razmere in neprilike so vladnle tuđi na procrfl-h subotiškega ravnateljstva in vendar, subotiško ravnateljstvo ni samo prema era lo vs»h težkoč, temveč je znalo Ebol^anj«? rarmer in prometa tildi vzdrž^ti. kar Je dokaz, da je vod-Ptvt> tamk-ai^Tijih prosr V pravih rokah. In da &o pod «uboti?kim ravnateljstvom razmere ureien© in imajo njegovi vodi Ini kro^i ?rr«? za s^je uslužbenstvo, je zado<t#n dokaz to, da se slovensko osobje, ki je bilo- svoiečasno tja prr?ne_ FČeno. počuti tam dobro, ono pa, ki je v Zagrebu in po probah v Hrvat;ki, kakor v propmanstvu.
Radi ter'a pa trdimo: na sl^bem prometu na Hrvatskem je> krivo edino vodstvo v Zn^rehu ir> nihr*e drugi. F>n;j_ r© osobju, kar mu gre, itnent^ za niega. srce, kakor ga i majo vodiln© osebe v Sloveniji, pa p© bode promet tuđi na Hr-vatskem fboljpal.
Uvodoma smo bmenili, da je im*»1 pise*c iTnenovflnega članka namen vzoti ravn«.telia Fnnića v zaštito pred ^lo_ vensko javnoptio. Toda slovenska inv-nost nima vzroka, da b! s© ogrevala za ravnatelja Frani6a in njegove sve_
tovalce, ki hoč^ja r* to uničhi, kar sb j<> moglo ohraniti dobrega na slovenskih progah državnih železnic, to je inspektorat državnih žolermic v Izubijani — kntera ve?t se širi v Zagrebu in pri-haja tuđi v Slovenijo.
Rad i tega  opoznrjamo   gospode   po.
slanoe v^oh «lo-."e«-«ikih strnnk ni d<"!o-vanje dir^k^jj^ Zn^rr1') proti intrr^^om trgovini, industnje in obrti v Sloveniji In prosimo, da za.«t.T\ i;» v.»f» srojt? nv>_ či. da ■© on^mogočiio nfiknn« zagr^b-sk©ga ravnateljstva, napor(\o^i« proti intero^im Slov eri je.
S^ahoca sis^pisaa iraa o odbora iiečfna. — Prstu! fffff^jllne.
— Sarajevo, 1S. aprila. (Izv.) Kakor smo že javili, je bil za velikonoC* sklican v Sarajevo centralni odbor ju£os!ovenske rnusiiirianske stranke, da zavzame stali^čc napram dogod-koni, ki so v zadnjih tednih dovedli do znatnih difercne med skupinama dr. Spahe, ozironu dr. Karamchmc-doviea. Dr. Spaho zastopa avtonaml-5tično. Radičcv stranki se približu-jočo politiko, docim dru^a skupina zasleduje centralistični program, Konfcrcncc centralncj?a odbora so se pričelc 14. t. m. in so trajale do vče-rai 17. t. m. Mestoma Je bila debata zelo burna. Dr. Sraliova skupina ie na včeraJšnji konferend predlagala resolucijo, ki izjavila, da se Jusoslo-venska fnusllminska organizacija mor? novmiti k avtonomist?čnemu oro^ramif. Obenein ta resofucHa ra-hteva, da mora'o vsl musliman sli i peslanci izstc^>!ti iz vlade, ozlroma v n^srfrot?ienr s!««Čafy položiti mandate. Ta resolucija. je bila sprejeta $ 36 glasovi. Proti je ?!nsova!o 16 dele-Patov. Na ta nnčin ie doseela avto-n^mistična dr. Spahova skupina ve-čino. Manišina pa i? dalje predlagala resolncijo, s katero muslimanska stranka odk!an?a sodelovanie z ek-55tremfst!Čno Pad'ćevo stranko, kakor rudi z vsrrrri nc+?1imi pr^t'drzav-n'm5 e)errevt\. Tud? ta resohicua fe doMtn veliko soelasje v Tnuslimanski
DEMISFJA   MUSLIMANSKIH   MFMSTROV.
—  Sarafevo,  18.  aprila.  (Izv.)  7 ftzirom na  xlfi*ovanic  v eentralnem    odboru    mu~ slimcmtkr  s'rankr.    sta  ma*lnt<m$ka min?-*fra pri!"vrla drrr'fsffn.  Včera* oh 5.  nn^nl-dne  sta ministrr  trgovine in industrije V i-l n v i ć   in   minister     za   naredno     zdravfe Derviš   Omerovif   odvoslfla   v   Bcmrad ministrskemn     predtrđn'kn     N:kn!i    Pašfćn brzojavko,  v   ktrtrri  ma  narnnnfa'a    svofa devisiin.  Ta drmisija pa ni bila do danrs še drfintivno zprefeta.
—  Sarajevo, 18. aprila. (Izv.)  TakoJ po končani    konferenci    jticoslovan*ke - muslimanske stranke ie imela centrslistična manj-šinska skupina  PO5eben  sestanek,  na kate-rem  je  ugovarjala proti  avtonomlstični  re- -
soluciji ir odločrro iziavila, da i? nada1!/* sodelujr pri ccn'ralni vladi in da ne odla;a mandatov. Manjšina ugoiavlja, d« stlcp konferenec ni obvezen, ker Je bil sprejet proti ^trankinim ^tsti:tom, ki do!očajf> za rešitev trlce^a \T5r~Fan;a knmpctcnco *tran-kinesa zbnra. ZnaćiJn') za položaj v muslimanski stranki pa ic ttidi dejstvo. da ie včerafšnji muslimanski shod v Tuzli izre* kel popo'rin zaupnirrt centrali^t'čni mcrr<n/.
Srbijo ffs Jugss!*s!fo.
—  Genova, 17. ?nri!a. (Izv.)   V italijanskih    kro.^ih ^e nabasa,    da kljub do?lcj razširjenim vestern so ne more šc eovoriti o pravih p-ocrajaniih med    Italijo    in    Jujroslavijo.    pred vsem. ker je nredsednik    Pašić    Še vedno zadržan v Bcoeradu.   Prićeli so se rač znova pogovori, ki jih Je bil prekinil Pella Torrctta. Tosti i_n Conrarini se murMta v praznike v Rimu in se vrneta v torek. Ninč^ć ie v Nizzi in se vrne tr^i v torek. V rr\i fazi pocroA'orov se je ćo^ecrel baje ^e-kak   s?or:i7iim   jrledr   ^adra.     resico vprasanje je ostalo še nedotaknieno. Sedaf se rrično pogovori    zopet    In Ttalifani npaio. da ?e skorčalo ucod-r*o v nrfTf^em č??:i.
ITALIJAN5KF   trrr   ZAPUSTILE SKADAR,
—  Br?m*!. 17. arrila. (TnO     S ^arnr-^rn Ainrjnla je pr'>n-I semkai nrezidii \z Skadra  in  cicer  1   bata-ron r^šcev. oddelek  stroii;ih    nusk, 1  artilierij^k? bar?rr:« in nekai karr.-binjerfrv. V Skadru  je  ostala  med-7avezr"J5ka    kom!^?;a r* razmeiitev. konzu! rn ltJiTi'an^kl r??tni vrsđ.
ITALHANSKI KFAU V GE\OVT.
—  R'n. 17. aprila. (Trv.> Včeraj se le po'ni'ia vest, da priđe krali    v Oe^ovo. Prihod je đo-Wen na sobo-to 22. t. m. 7. njim prinove v srenov-sko pristanišče iedna pomorska di\i-zifa. Krnlj se nastani v ?radu ffrofa Reecrio. kier se naliaiaio sedaj načel-nfl-ci italijanske deloeactje.
= fTTršcralni ckUkjt dcmi kraitfc« stranke urm *vojo scj » v nedeijo. 2B. i. m. oh #). dr>i>o4dnt v veliki dvora«! Kazine. T? ^ej • s? iij.elciv.^ rr«d««d-nik parlrimf.itaniejra denv^ratiifta« kluba p. Ljuba 1» tri do vi ć in 90-^!!nec K r^. i T i m o r ■ j e r i •, Vw ?\M-ni iz\Tieva!i:es:a odbora r» vijuJa© vabljeni, da ^e te ?»eie t»de!eže. Vt *• na   dnevnem   re !u  ze!-»  v&*v.r  rV!Tcc.
= Zaupni^ki »cs*.-«*! r Trboriml \n Hrastriku. X nonedcljck ' > in. je hi Trbfirvljah s^stnnek u«mAn?!ikilj mav i.pnifcov, katerema ja pr^d^Cv! n*a? r. O^ropevšfk. \i <estank#i s* • ffiv^rllV posl. dr. Kuko vec it Jr. K r a n cr. Prvi ie razpravl.ial o nal:»^?h nove ?x-mouprav? in n koncc»uracij! nspr^-InTft s»l. dru?i P^ je acA*oril o sploirem ?°-litičnem rK>lo2aju. Po živahtii {'ehati •• raupni^i rtr'oT-'-iii k<>Ttc*M-'.rVi<   •*.■.*■■ n.* . !]•
th>s!. dr. Kukove a fer oJohnOe vneJi *m znanje iz\*ajania rhoh JT'^'^nifkov. Pa-poldne rh ;?. ic NJ f*'i^ri*Vi «t^tan©k v fTrastniloi. Vjcr »c jmrrcal prut!. K«-Icovec
h\ mnr«l mislili. fl8 *=• ilrrRt'^m ivo«I m'-bij!\rr»kr» >g-r°^r'vlft-(V>< nnr«ty»^*' «tni-«no rVxii. d« ;,? oSti^'.t v**. trp:rrrlnx t* lB^iifttrii'ft 1*r dn j« *^>hraj% t9p kn!tai_ r\. Tv**n\\*\ \* **w*đ\ rum-' n*<rrT>fn»; hm n-k^li  T\!   ti!■■'«*«» j-\Ti">  ^▼lpe*\j« bisi -
«t"i|^ in trp^rina »  i;;.lik'-. nv*>r^ tn *«* fti-
nej^ nevero dartiteiTiefl. Z^.ir.^i* f^ tnjtri^. r pT?kTfvt*nr> mossto. >Ohrnr< p<vi^»H.w 4m j(* r*Hliv tnjrv*T (Hm đ*.])<» reČ'i' dm *• nlir^ pnlr>T* &.vts)V, kor*i;j in T^imf. d» nastaj«-!^ por^ Holarne t^i* v»r«fc\%?o m t« I prrko rori n*vr# rvrMnTrtMi * H#-^aimiffu *•> imikl(» rv>r» UnnVoftte % trcor*»k« rvlso1?, ni Trfiii'rfri *.**& T^CTfldi 5*v*r hrr«f. obrtni kor nVr>?i J? pnla^1, na Cirlini j« rr*»«rni nWHnt r« r<rr*<iiln Tt^k«j hi« *■<■ ?^o^o iir*^;!^0. « i»ft P*«=reriri in na Tu«lc,M\<-n j« Aogra-i^n.^ *\Vi »f» ^rjrii* m**i v\\. Isu Ma**-ranirv^am irun j« nr»stal\> n«k-ij P""^-km-^nih pal»ć. a po vwh u!i'w»V s*o<yrf, nj"ocr.? mpMa *o vrr.'^l^ dvoH^rT;*1 ^j^aJ-1^. «o 'Ivicrn]rn«. nnrn na/istropia, n*^-5nrcfo itr!. j)% dol.imo rs.ij pr»rr^nrk nk-, ko. koliko sb ]a ir.T*. pr^vT«^ w»«i Z»-pr<»h (TTisrnil fflrdo- itril«. rrr>ji!t m. slnpij. nam {A >ONior' nfl[*vj «taitetf-kc Pritli-nih MJ ]• na^jln ur^ %xtQ, rnrnih obrtnih, rvomiilnh. akladiitaA'' in flrorip^nih zjrraf'.r« i r. j> «r<*lro looo, rrra^ili so jr» l *tinriaf*«tr«-»"n^ hi*», fči trinatistrojmih, %O chr#tfiArirtrc»priih »• l>!i?rn ^00 •moni.l^iTopr.iS. Kii. V*m t* bi-ik& ?^> bil» *wld*m* chI rv>*otka I. tdlt. pt dr> prvo četrtin« t 1. Za^r^Aka ■<*▼-bn-i podj^tru^t ircy*oli mik^-fi Jvc^tln . ren«.. naj ja kv podji^noet «1o|raii imnvt-tr^ti.  Za^rr^h nvyi rolm* tv* trn rri  nrww
M. Z.:
naSa drama.
Rlarlja Stnarf.
Schillcr ]• Stt vedno prav zelo živ, če-prav so ga med Nemci samlml koncem 19. stoletja proglašali razni literarni novostru-jarji, nazivajoč ga »der Herr von SchilHn-ger«. za mrtvega in smeSnega. kakor pro-glaSajo danes iugo«IovansW ekspresijotiisti ali kal so, za tepce umetniške velikane raznih dob in narodov. Sai Schtllerieve lirike ne ljubim, mi Ie nekam presladka, predalo moškega kova. A »Marija Stuart« je 1« prvovrstno pesniško In dramsko delo. Tn bo naSlo 5e po 5toletJ!h svoie verno ob-čln^tvo, ra kar nam priča tud! naša raz-Frodan* seconska premijera.
Drama Ima skora! sam« »Ivaležnec tiloge, same rlpe, kl kreiejo druc ob dru-tfia. Historija !e veletraKičnt In bo v ^cb'ilerirvem pojmovanja vedno pretresa-!a \n tud! do^ejtala zlasti nr! ženstvu po-tr>Ve soIml Sevedt Je egođovfnska Marija ?ttitrt mnogo boli obremenjena r nelepo pretr^Tostto fn teda! tuđ! nl*o bfll tako ob-čit+|i'vf radi srkanja visokih rlav, d« bi smeli Vr?»tiico f!l!zftbe?o radi podpism smrtne ob^o^be MfirTJtnc nazivati nravsrveno pr>?*>*+. RfU le Elizabeta r«i smeSno vnne r«Tfnb1!ena I« ie rsMevala ćelo ▼ visoki st«rn«tf. d« ka VnmtJ dnra'H Vavtllrjf ope-valf nUno mllfno In ie kasali vanjo *fra«?-na »aMtiMlene. Toda njeno dolfo vladanje Je pofnetillo Vulftimo In gp^podarsVo en« na)-*M*»1?ie1^n dob •titrl«**Vega naroda. SlroM *'«?1 naroda so zivHi irvr^hio, W?*»nl po cW»rlk   ts   w4hp%  u«»i««l> Dottavahs   po
dobri večerjl so hodili gledat Igralca in dramatika Shakespeareja, $o sami pesni-kovali, čitali domačo ter v prevodih tuđi renesančno laSko, špansko >n pa starolatin-sko slovstvo. Bila je dob« preporoda, zasebno blagostanje Je čudovito raslo in an-gleški admirali so osvajali materi domovini novih svetov ter iztresall nad Britanijo prel'morske zaklade. Ce »o Pri tem padale tu in tam visoke glave, so se za to rarbur-jali le socijalno cnaki in pa ožji kroči onih, ki jim je bila žrtev kake  vrste raščitnik.
Smrt Marije 5tuart je bfla gotovo silna senzacija, a Tendar mprda ne večja. kakor sedaj smrt ekscesarja Karla. Sf>Ciitje z osebno usndo ie bilo marifSe nego zadovoljstvo, da je s tem izginila ta In ona politična skrb. Ćelo Marijin, v AngliJI živeči sin Jakob, M je po materini smrti ravladal nad Škotsko, po Cllzabetini pa legitimno tudl nad AngleSko, ter $ tem končno rd-pravil nadaljno možnost večnfh earot in sosedstvenih protiđlnastičnih tVciJ, ni Ču-doma ničesar storfl sa reSftev lastne matere pred krvnikom. PaC nišo bili tedaj $• posebno nbčutlflvi; JeČa, tortura, »mrt po rabliu, to Je NI del normalne socifnine *>r-ganlracfje rseh teđanjfn rfržar. Č?m vllil Je Wl Mo, fembolj J« Themifi glede njega »s"pet"a!a« lem>d očesne caveee: ▼ dobro alf v slabo nm. Naroda w to t»l dosfl bolelo; •rodilo se mu Je dobro in obo*eval je svolo Clirabeto. Zlo mu. korar rađene nremnfa-nje radi nfene nemilosti: Ce ga pt rađene, kal se h^če! Morala f*Tog dvora te bila Sibira. Slavirf Bacan Vemlam^M s*m, ta blesteCa Inithima osebnost. se le kfrf pr«v-■Jk Islui*al  nrmvttva«   ftrt«el   matovred-
nc?:a pri krvnem procesu roper gro4a Cs-sera. Da so pa ravno v takl dobi iznad po-prečno^ti blesteli rudi krasni značaji, kakor bi se je pred par leti še ne bili drznili iz najčistej^ih namenov znali žrtvovati, kak^r mladi Mortimer. ie le naravna po-sled'ca teca. da vsako obeležje* rodi tuđi svoi-   nasprotje.
Igrali so pa pri nas »Marijo Stuart« lettvs Se df^tf dobro. Nisem toliko priča-koval. Zlasti prvi akt, kjer so slučajno nastupati sami dobri ip:ralci In Igraike. Je ka-7n\ irrcdrto ▼aoVrrženo^t; trtdi scenična •1'Vr je dvisrala enotnost. Ostali akti nišo bfll ?isto na tem višku, na čemer so krive neVatere muniše za^edbe in tudl nemirna pisano^t na??h revnih kosttimov. Vendar je ves večer obdrJal precei enotno noto, in vzajemnost Igranja ie bfla na stopnjl. kakor bi se je pr«*đpar leti Se ne Hll drznili tako kmaltt Pričakovati. Verz« so slcoraj vsem tekli r^zto^no In t plemenitim pato-som, kl fe ^chillerin prlmeren. Tn vsl so igrali z očividnfm veseljem, kar Je nstvar-Jalo medsebnjno navduienje. Na^lcrvno nio-go Je Imela na?« »tragična sentiment«IVa«, r<rsp« .^srlčera. Lepa po vnanfostf. V»koc ob vsakem nastopn. }• % rvoilm mehkfni mezea Toče, kl se ga ttfeo dobro ra*tmie, govorila svoje stihe In spremttala Jih t otočno nobf-so kr<»t#nj, kakor Jih smamo Dri*"'«*   nie«   ^alMd.
7^'fbof ie morem enaVert Doro^rt o rast'tMivem, modrem In dob^em Talb-Tt«. T tmih Je mlad ftrral^c. brer dvomn ralenl ^to s« on«f«>. «M nri T»»lHofti le W1« volia dobru    r«e*o r»«   «N»>o   Ts^ot  fe v **+nvem
OMirvt itkorakoi Angllla.   Č# gororl oau pa
posluša ćelo kraljica r vse dmgačnim spo-$to^ anjem, nego kogarkoli dru^ega, ker ve, da je brez strasti, pravičen, moder in iz-kušen državnfk ter »bsohiten poštenjak. Zt-to si zanj povsodi i^birajo igralce, ki fmajo pole* sicer?ine zmožnosti tuđi impozantno vnanjost. Lipah ie maihen (morda je hil pravi Tatbot rudi), napravili so mu 5e do-kaj ča^titijiro belobrado glavo, kl je pa bila proti teletu in zlasti proti nogam prevelika, da je ćela fl^rn poTeg majhno^ii IzffledaTa krntkonrK^a. Ce bi ura bili rfaR vsal doico hilfa dr> tfti (neke vr*te pl«?5. katerega so tedai ncsfli vi?fjl državni funlr-eijonarjl In je rsled svoie častiti JI voati še danes rradoma predr»i^»« v AngMN ra posebne dr*>vne akte). Če se pri MoM^m mrimi*1* na sg^đovirtsko .no$o. »kal bi se tnkaJ ne r isto đoifnosrjo, Llrmh Je trn«! Crno 7"amefno stiknjlco i« noge v čm«m Iri-Voju. Tako j« izgledil nezniiiio fn če Je »fal med đvonanl, bi ga preje tinel ra sVrormieira pi>arčka. Ih si ▼ Te! đntfM wav-raprav Se wst ne bo ttoiil otfnrefi. TtTtJi le njerovema itrrror tnanjkal cnaBaT sfer*c* mofa In wvfi IrreoNieg« flgieda. Stni1« mi-sir« »Hl bila y sMuAi s Innrmi grmvrite Hi s kretanjem 1* Mio ravnotaloL rtilo |e pre-fnhko. r>remN<lo. Obfr^lo «e !•, <U M w*» sVo r»W mlad *H<wrek. V^deld ae Je m »le#T, da Imm T 1mH ČJs^n #lnhfr rartrm n nlogo, H JI *>i '* ff^ra»e1. Čf ie VtJr? frriv. le r<"f!-^er. M je r»<!đ^l enn frmfđ mtfnčinVovrteJ-fib r»W t pr^ne'rVufene rofe. Tn« naf-^•Ftfli   Trffn   Ar+trer*   ref!*W«   J*.   •»   cimi
ti^i, ?^r UJn irvrmtmn TiTb#». \-i1»n% pe-ntaint vn«jri<nfi: rftits )• tloaai v ijtge*
vih rnkak ostala sfcorai neefatenn ir rf*-»-m* ie izgubila enejfa yroji> of>r»r«0» **•-bro^r. Ni iv«itivno kvari!, a ir.gfnj«! ♦• r senci   drugih.
Prtr «o!>ei in simf^itič*« Je bil O*«i»-rfn Voi Pxulet, ki ie odjrrvortn u yim* nt Marijino vieiništvo. Imel i« tV>kai i«i-iitga lordskesa Lk>ttojanstT« in W tpi >i: ja* ko  rammno  iera!.
V 2eiexiiiku imsmo /a mltd^xiTke ho~ brm*t> prvscbao sfH»s.-*hPf^« itr«lc*» toakof <e »iVoli preje. Zato ie W1 njrrov Mori-m«r ler». rlemen^. rvJn rrr,;8. V&aWk c«4o< preN'ee. V nivđuieiiiu nad latfno daLkiw»-eijo so *" ma včatfli heiede saoflr fakp timo poditi, dn se J« moffln immi ftltdLi vsebtni. V tem ozim aai ti M malo ov«c«, pa bo Se bolju, novom j« pa n9 r'«tH •* tak« Irenutk« r lepim Tznruo«. »«ko f^ir* ločwr» in s praTfm Hilt^rnUkim r^tos-^m- ff« Wie mttrfri. đ« Je za^-> ftt Kninr: todii fo sem hotel re<5i — nv^ K»'mr. J« tafta* nloge M T»°c!k>bef» na Su int^r^r«6rf1 m •Jorel y njih. Mord« sr 2cl?*tu? marsfk«^ iw sdl afetrflraa. J«s rm 0«^tni r M««ltti draai »mio »ttar« *r»lc* r»r«U rm^o^a *m TMi^ien«, Upo pr«4n3l«n9 rfokttnmeiift. kf za lo Ćtroit )nm ZeleziriK dar. !.« HBguiruu 1tga Igrtlca v tej afrnfti. Vf!.-drarnttt5al mlađoaini ljuMmci i InriTltrfafni sn dantjg ▼edno redVejfl. kafor tenocji. CHdtom r«aM aott našega ?tsa nm m ngod««.
Omahlfiveft in ranlč'Ttivttj« T.cf^tvhtf !• prenel Danilo. M h irrrcl tad r«|<|o igr«. Pr«TK«l r« t^ nm prebio««. V nđ-nf«m Mp« r»di e^oleajft dm—i teralfla* VU ■< mor«n povtdari.
felffen  9n
»SLUV&NMU NAKOLT*, QHe  t*. a p ITT a  1922.
Sicv. e^.
8555 trpeS, negtf 90 Je cfelo vfctrain© Boga* I CL Zato pa je đaoes Zagreb ne te naj-lepSe in najiivfOmfcjše, y mkem ozani kraeno napradujode hrvatsko, nego ton&L AajlepSe fugosloveneko mestax Veliki attgrebškl sejm pa£ tuđi doka*e» da M &rvat3ka industrija in trgovina, mala ln grelika obrt aijajno razvijajo. Vm to om Veseli, seJcaj Zagreb J« utival in bo *£iv&l vtdno ljubezen Slovenoer. NadB» ffemo 96 in ilvo želimo, da poeeti dim *bč naših rojakor zagrettki šejem, kjer se urerifo da J© Jugoslavija sreća todl aa Zagreb Vzlic vsem lažnivim ali pre. ttraniin pritožbam radićevskih llstov!
c= »Državljani 2. razreda«. Vefi-Ktot sllMmo ali čitamo, da amto napram ftrbom državljani 2. razreda. To trdljo tereda le huj skači, kl sa jlm kolca po fAv*triJi, kjer smo bili Jedva državljani I razrada. S prav to fraao hujskajb po-AlRaciji in Lotaringiji Nfemce proti Francijl. >Die elsassische Wocfo©< po-joča, da 80 ta dnl prifcašall francoikl arotnikl vojagk© knjižica rezervistom na dom; v teh kuji žicah so alsa&ki in lotarinški reteervisti ozna&dni kfct fiol-ilate 2e cl&sse. Zato &o Alzačanje in 1» tarinel razžaljeni, češ dn at> torej tuđi trtATlJanl 2. razreda. Toda Francozl %tkoxvanih kontrolnih vojaških skup-fefa (nadpregledništva) sploh ne po-aenalo. Rezervistom t&rej ni treba hoditi »fkan»r, nego i im orožnlki prlnašajo *t>jeSke listine lopo dan*>v. Orotniki «*> na Francoskem sploh pismontočfe vo-Jctlk« oblasti. Vbjak 2. razreda pa je Mak prostak t Rar mora veak zdraT I Jmndbz služiti, ker enoletnega proeto- I ^olfstva «ploh ne poxnajo, je vsak Fran-•0*3 kot vojaškl novinec vt>jak 2, ra*-#edt^ Ko pa postane pbdčastmk najni-§J& vTBte, dobi to naslov vojaka 1. ra*-*•<!*, Kđorkoll je bll torej v Ftfaneijl *cjak, je bil prve fcase rojak 2. raspela, trn naj se Je pisai mokar Pbtneare aH feakorlcoli. Omsnjeni dnevnik ptSe: *& Alzatanl tn Lotarinol se ravna ka* «DP * Fivmoozl drugih departmatn<rr. Ce smo MH kđaj drftavljani 2. razrada* te bilo tr> ▼ dobi kb jo bila Alzacija -Ifttarfogija nemSka dčdela ter eo njeni ^irebfvBlcd ^5 poznali vse dolžnoeti, a Af^%nfh pravlc. Dan^o smo državljani InautMđe« republike, v kateri b^eda y^galf?ac fOTWkk»oet) kaj pom«fija<!
-■ hitre jujiosloveiiskejra koma-atotal Niltkinskeinu tovarUu. »II La~ lorelope« je priobčil izjave nekega lHX»krvctnskes:a komunista v Dogo* ,tom t itaMjanskim tovarisem. Komu-fttet te /uffoslavlje noće bitt Jusoslo ^an, on }e pred vsem komunist, po-tmtn Slovence (italijanski tovariši me-govi pa so najprvo ItalUani in potem Sele komunisti!), nato pa se je bavll r fflavnem % »iugofaštstl«. PrUel Je đo zaključka, da so iugofašisti ob-rambno orodje centralizma proti se-peratiirnu. monarhistično centrali« stičoa reakcija proti republikanske- I mu gibanju, Jugoslaviio slika jtot Tidiko skladišče streliva, katero ;lohko neprfčakovano rietl r zrak. Jugoslovenskf komunist govori kan-eno o možnosti, da bo stal proletari-iat oborožen, pripravljen na radnjo bitka Opoeurral se k še in razla^al lepristi sporazuma med jutarosloven-iklmi m italifanskiml kormmteti za Mcnpno revolucilonarno gtbanic. Tu t>a Je ifalijanskernu ^compairnu« zlo-*6l poK«m v hlače, prestra§en je po-tUAal dKjfi sebe in rekel: To pa ni u*H naloga, da bi se pecali s tem jBrktloftom. In konec Je bilo oogovo-m> Jl^roslovenskt komunfst je odšel t«w>5aran, da iz Italije ne bo §e tako tmalu pomoč! za prevratno aribanjc Kftoslovenskih kormmlstov.
^ BofKarfta proti alkoholu. Bol-srmrska vlada je napovedala nelz-prosno vojno alkoholu. 2e predlan-*kim }e boljrarsko sobranje spreielo zakon, da lahko vsaka občlna zatvori vse ffostilna ako se za 10 izreče nadpolovična većina prebival-cev. Ta zakon te ime! za posledico. <i» so bile v ćeli vrsti bolsarskih ob-čin zatvorjene vse ^ostilno. Letos hoče boćarska vlada v borbi proti alkoholu napraviti korak dalJe. Na-^datmti sobranju je bll namreč Medložeti zakonski nacrt, W določa wed drugtm: »Vsaka lavna In privatna 5ola mora sprejeti v svoj učni na^rt pouk o Skodljivem vplivu al-kohola. Vsi državljani, predvsem di-ialti in vohkl ki še nišo fzpolnili 20. teta. ne smejo posečatf lokalov. kjer se prodajmo opojne p^će. Lokali, ijer se prodaia alkohol, se moralo :vsafc dan zatvarati ob 17, Vse po-todbe trjrovske narave. vračanje dolgov itd., sploh vsi posti treovske-ja Hiačaia, ki se sklepajo v teh lokali nirrrajo pravne vrednosti. Po va* Mk Bine biti ssimo toliko krčm, koli-Mot tisoć prebivakev štete ta vati 00 flftfttih pa stne ena srostllna odp*-»fi nt 2000 prebivalcev. Pogodbo o nakuoti fn orodaH alkohola ne more-Jo bit! predmet procesom. Davek na alkoholne pijace hi prlstojblne za transport se dvlgnejo za 1000%'. S tem, da Je ta zakonski nacrt predložen parlamentu, seveda 5e ni rečeno, dm bi bll tudl »prelet. Ootovo pa i*. 4a bo narodno sobranje aiova znat« t)f> otnejtlo prodalo In uživanje alkohola.
Konf erenca d fienooL
RDSKO-NCMSKA POGODBA. — MED NEMCUO   IN   RUSIJO   VZPO8TAVLJENI D1PLOMATICNI   IN   TROOVSKI  NORMALNI   ODNOSAJL   —   FOOOOA   BOMBA ZA  ZAVEZNDCE!  —  BOJ  MED FRANCUO IN RUSIJO.
*- Geocnra. 17. aprila, (tev.) Ru-sH in nemškl delegati na genovski konferenci so na velikooočno nede-Uo 16. t. m. sklonili mirovno pogodbo, s katero je prvič razveliavljena med hohenzollernsko Nemčijo in boljševiško Rusijo leta 1917. v Đrest Litovsku sklenjena mirovna pogodba in dnisrtC odstranjeno vsako do-slej Se obstoleče neprijateljsko raz-merje. Ta mirovna pogodba postavila med obema državama normalne odnošaje, vipostavUa popolnl mir med Nemčijo in Rušilo. Pogodba je popolnoma gospodarskega značaja in jamči obema državama srotove trgovinske privilegije in druge pravice. Zanimiva točka te pogodbe je tuđi ta, da se Rusija odreka vsaki od-škodnini, vsebovani v § 116. ver-sai!!ske pogodbe. Pogodba bo tekom prihodnjih dni v polnem obsegu ob-iavljena.
—  Genova« 17. aprila, flzv.) Mirovna pogodba med Nemčiio hi Ra-slio vzDOstaviJa tuđi normalne dfnlo* matične !n konzularne odnošale med obema državama.
— GenoTa, 17. aprthu (Izv.T Nemik« delegacija oblavlia o rnsko-nemSIdh poira-lanjih 2a v^postavifer mtm obšfren ttrađnl komentar, v katerem međ drugim Teli:
že več mesecev med Nemčijo in Ra-sffo tmjajo^a mirovna pokajanja so Mla na Vellico ntđe!!o dokončana. Mirovna pogodba temelji na načetih popofne obojestran^ke ravnopravnosti. MedseboJnf dipiomatienl stlkl bođo V7wwtavl1enl. Od?kodn!m«ke ca-hfeve, frvfrajode \z fasov leKaine^a »tanja međ Nemčiio fn RusJJo, vcijal« ra popolnoma rešene. Rešene so tuđi vse ođ^lcodnln-sRe 2ahteve \z 5a!tov nastopa sov^t^ke vlade. V bodoče vetla nače!r» medsebojne^n podpiranja Tn ipo<pođar?ke kooperacije obeh drfav. Ta pogodba nai tvori temefle sktrpne gospodarske obnove m omofoč! gosnođarski ra«vr>j.
Komentar naftaTJe nartaSa, 9a priCakn-feta 1?n^lTa m Vemčifa r»đ te porndSe veT?-fe (tfnbrofe ▼ pr!đ co^ođar^ff? oHtktvI Fv-rooe !n da f*r» la Poredba bHfodeJno vpli-vala na »ospodarslce ftonference v Ofnovl. Ta ttnienđb* «!»S m mne^in nemlflte deTe-tacne pf^o elupf* ra JtbTlfc^ft snrvfefslće Rusife r zapadao Evropo.
POGODBA JE JASNA IN N! V NA-SPROTJU Z VERSAJSKIM MIROM
—  Genova, 18. aprila. (Izvirno.) Po izjavi delegata Rakovskega je ru-skonemška   pogodba v   vsaki točki fasna in precizna in n'k>er ne naspro* tule     dolčbe     versajske     mirovne pogodbe. Pod še tako kritičnim t>o-večalnirn stekl^m ni rr.offočs    dobiti v pojrodfci točke, s katero bi sP moglo Nemčiji ocrtati, da je prišla o^iroma prekoračila   določbe    versaiske po-jrodbe. Rusija ima resno volio likvidirati sedanje jrospodarsko stanje in prtsperati k obnovi nortnalneira ro-srrodarskeira življenja v Evropi.
RUSKO NEMSKA    POGODBA    !N NJE     POMEN   ZA   ANTANTO.
—  London, 18. aprila. (Izvirno.) Reuter lavlja iz Genovc: Vest, da ic med Netnčilo In Rušilo sklerrfena pogodba, }e učfnkovala t« — kot bomba
—  Berlin, 18. aprila,    (Izvirno.) Kakor javljalo listi iz Genove, so ra-vezniSke delegacije včeral imele posebne konference, kjer so razprav-ijale o rusko-nemški poeodbi. Namen konferencasn je bil določtti staliSče žaveznikov napram tei pogodbi, ki je v vseh konferenčrrih krotrih prvotno vzbudila pravo politično senzacijo.
—  Genova. 18. aprila. (Izvirno.) Ruski delegat Rakovskij se je o ru-sko-nem§ki posroffbi kratko    izjavil. đa fe bila že f/votovlieria za Časa W-vante ruske delesactle ▼ Đerflitu in na potu v Genovo. Za uje vsebinn ni nikdo vedel.   K poeajanjam   so bile priteCTiene izključno popolno zaupa-nje vžfvaioče in zanesljive osebe.
—  Berlin,    18. aprila. (Izvirno.) »Vorwftrts« v avodnikn   naglaša   k porrodbi med Rusfjo fn Nemčiio, đa ta pogodba nikakor ne   bo   škodovata splošnim ciljem tn interesom genov-ike konference. List Izraza dalje na-1o. da slede vsi   zave«nlkl   zgledu Nemčife In <fa trmalti sMeneJo t Rw-sijo stfCno pogodba
BORBA   MED   FRANCIJO IN RUSIJO ZA PRIZNANJE DOLOOV.
— Oenova, 17. aprila. (Izv.)    V v\Ti AlbeiU Wer stanuje Lloyđ Ge-yrge» vršefe se konference sa ure* iitev ruskega vpraSanja* so trajale v soboto poeno y noC    Konference 10 se mleležill Llovd Oeorn. Đar-hou, Schanser. Clfierin Hi dr. ĐeneS. Debata 0 slavnih problemlh   Rusije. x>sebno 0 priznanju carskih dolgov. e bila mestoma zelo živahna In bur-ia. V novinarskih kroglh pa te bila ekom včerajlnjega đneva landrana rest da ft NI t aoboto 18. t wl po-nov nočđotežen sporanm In dt li tasOa oripranrllea^i Mi^ieU dal oar* *m **&% su li aHMatd Ji Pla-
čno. Te vesti oficlelno Se nišo potr-jene. ker se je na drugi strani razne-sla vest, da je prišlo med Rusijo in Francijo radi priznanja dolgov do znatnih diferenc in da Rusija nikakor noče priznati dolgov carskega režima.
— Genova, 17. aprila (Izv.) Za jutri dopoldne je sklicana seia takozvane politične komisije, ki ima raz-pravljatl izključno Ie o ruskem vpra-šanju. Ruska delegacija na tej seii gotovo striktno določi vse svoje za-hteve.
DE2ELE Z VISOKO VALUTO PROTI SVOBODNEiHU UVOZU.
— Genova. 17. aprila. (Izv.) V iz-vestnih krogih so se pričeli ustav-ljati odpravi uvoznih prepovedi, ki so jih strokovnjaki tako toplo priporo-čali. Švica pravi, da ako odnre svoie mejet   jo    preplavijo nem§ki Izdelkl zbog njene upadle valute.   Sličnemu nazlranju se pridmžuiejo tuđi druge nevtralne države.
USTANOVTTFV MFONARODNEGA CLEARING BUREAUA.
—  Genova, 17. aprila. (Izv.)     V flnančni podkomisiji   je   bil    sprejet predlos: italiian«kejja    delepata    Ln-zattiia, da se ustanovi   mednarodnt clearing - bureau - bank.
RUSKA SPOMTNTCA O SOVJET PKIH PRAVNTH FFFORMAH.
Politična kotnipija penovake kon-feranee ima n»lopo re?iti nijvažn^Si in n»i|t**jli probltro, msk!f> vpraeanie in Vxpostaviti tako Kopot cjoepodarsko, fi-Tmncno in trgovinsko rft.7^norjp znpadno EvTOf>© do Pusilfe. Ruska diplomacija r »avesti velikp^a pomena 30 Ptavila p^nov^ki konf^renci crotbv« predlog© v obli kl spomenico, ki od^ovarja predvsem na preklope, irdelane od Rto«po» darskih in fin.i-nčnih etrokovnjnkov rav^rnikor na konforend r Londorin. Spomenica 3© v ffotovih to£kah v na^^l-nVm nasjirotiu z yaht©vami fra-nco«ke đelfgncii^. Radi te?ra iKvira ttidi v»a <Wtra borba ra nadvlado med Čičorinom in Barthonj«n. L»lovd Georg« akupa Hnriliti nmmprotka lm |^ 14. t m. zapoČel rasg&rttre plavnih dvlec^tsr. Roska. de_ lega*Ha pa je nkn^ru oh^arila spomenu co, ti v^ebtiie toia naJYažne$9s točke atednaro»!no pravn^Pira raadaja:
1.) Ijaetnineke pravice inbiretn^kih konee«ionaTJev && »tavijo pod po«ebno var»trr> rakrm*.
2.) Nacijonalifacija rnslc« itodnetri-Je In trgtovfllfiTi podjetii 5> bila v refinipi i% leta 1920 krmčAna* NacijOTiali^aci^ s# je fc§ vrdržalfl v <m\h po^ietiih. Iri ?« za drfArni ob^tojj neobhodnb potre. bTia. Ost:%ltm po^1etie*n j« primana d^_ loma avtonomij(*. detoma priTatno $o-epor»nrstvt> in so mijena prvotnim laet. nikom. Nftjjeum© poebdive s© moreijo raz_ veljaviti U potom eodb« rednega eoda-eča.
%.) Svoboda delovnepra prsra J^ ured*"«« v obrti in trgovini.
4.) Za trgovino in posređovalno tr, f^rino V*ljiajo «?-nnka tomcljna dol'očila.
K.) Dovolj^Tia je prosta rlrktdaoifa ni«ta, dovnl^enb ifc »klepanje trgrovpkib po*ro(lb v r.lati valuti z ozirotn na okol_ ropt. dn ptr^taja kupna zmo^nost papir-ttfite^a rnblija vedno trampa.
6.) Tiokalnim oblast«n Je odvfceta v^flka rekviTiHje in v»aka konfiskacija, da 0e na tnnacin van^ei© pravico l?w»tnikov novih industrijskih in trgt)T-ekih po^i>tii.
7.) Prvi dol novega ob^MriavljaB-skepa raknnika eo že odobrile eakhno-dajnft oblasti. Noro civilno prAVo temelji n? Pplo^no pri znanih načelih sapad. pvropsl:t> Takonodaje. Pogodbeno srre-stobo «ahtevajo tako državni or*aanif kakor tndi y^wPebnlk1. Norl trgov«ki sa-kon J« Izdelan v nacrtu.
ft.) Velikomukl lzvr*€nr*lnl odbor U s dekretom % *ne 4. oktobra 1921. uftsnovil driarno bankb ter dovolil ttrtanavljan)* kreditnih zavodor da tadrain^m naftelu 1a uetanavlianj« hm-nilnic.
9.) Dedno pravo jo odpravljeoo i i^j«mo malega prarribžonj» do 10.000 rnbljiev po Yi^dno«tnem stanju 1. 1918. Veljajo dal^e slode^a »akonpkrt do1o6ila: V prvi vrati ee mora »adr>«titi terjntvam tretjih b«©b, dni^ače sape4e premože-nje državi v dobro. Za. ^edne pravice tnje«v velja poiaeb«n statut Zapnččiiu -tke rATprave vodijo koncil ama ta đl. plnmati^na T.a#top0tva.
10. Caristično pravt> f§ odpra^t*" aa. V krajih, k|er ie uf iiveđena nova kwtinkaciia, eodljo l]tidska aodiStft po pcav u%m da ta in po Dblcajnem pravu.
Spomenica dalj* na^laia, <U Ja t Mvietski RoslM nvddma »vt*o4a iela, da y stanovanja** pnm» TOffttIlmwi p^ novih naftelih. Hobona deloSa^ija ^ ne more fzvr&itt brw, *o&b* ety1i^A. Ka. mmk0 ptmvo igvri«)ejo 1e naftu*. Pri. pravi)* ee tmM in*v kasensk^ivrftviil reC
Koooem eptonenlee i^raSa ra^ka đe-f##a«lja liiltr^fio nada, da bo ftvobodtto Mo 190 fnnifofftvr Rttftov v Vumml«. nem •ođelonaiiti b tapadno-evrtn^lrtim đrtavanM in Amertlco (roifp<^*r!>lrt> obnovilo Riwijlo in postavilo ^mell n©r*-ma tu braltJce«% Uvijenju veeh n«^
Frlslopfllftt k f9 Jn0iH
sumcasu nuttd44!
narodna obrana.   I
(TMlio.) {UUva glavnecm tajnika N. O. Pavta Jari-
Sića.)
A naii Intelektualci, Id bi morali svoj narod uvesti v nacUonalno in patriot ino smer, narod samo begajo in sa zastrup. ljajo s strankarskimi intri^ami.
V tei veliki z^odovinsld doH. kl more-biti na sebi I« ne pomenU definitivncga miru, temveč tamo drugo faxo velike sve-tovne revolucije, katero rovemo »sve-tovno vojno«, to faiio» v kateri se vodi ogromna borba med premaganimi in zmagovalcl isto tako, kakor med bolJSevikl in neboljševiki, boi mnogo opasneHi kakor oni na bojnih poljanah — v tej dobi torej je oni del našega naroda, ki Želi da »e ta, v boju stvorjena država ra. vsako ceno ohrani, ostal brez nacUonalistlc, vodij, brer orijentacije, in se presenećeno in preplašeno vpraSuie: kako se Je to izodilo, kako dolgo bo šc to trajalo in kam vse to vodi? Evo nam Se Jednega razloga, čema nam ie potrebna čim najpreje, čim najjačja in čim najmočnejša nacfjonalistična orsrani-zacija, katera bo pod svoie močno okrt-Ile *preieJa !n raerlita v^akejra državljani naše države, ki iskreno in zvesto ljubi rn-so razširjeno domovino in hoče, da jl vdano služi.
Varajo se, strahovito se varajn oni, M se danes cinično ^mciejo patrloti^nim pokretom in mislilo, da ie patriotizem đovrSil ^vojo mhiio. Varajo se oni, W za realno politiko smatralo samo ono politiko, ki bazira samo na potrebah človeSkesa trebuha. Tuđi člnvck kot po-?dinec noče živctl drugo vzviSenci^e iivlienjc, dtilevno flv-11 e n i e. a narodi, nnf n\s* V Ttann riti nb^ojari brez tesra V7\1^encca du^evn^ra -;.ivlienia. Samo Cirstva In ideal? so vodili narode skozl sffr»do\ino, in tr*ko tl^temn narodv. W ne *o1i in ne razviia plemenit patriotičnih ču^tev, marvec dovnijuje, da ca stranksrll vlačilo samo pn b^atu nfievnlh MranTcar^kih prepirov  In _sr»lctV.
TJ\-idevaJoč nulno potrebo take nacijo-nalivene ortraniCTctie. je m* rirođ ra velikih narodni tabnrih \r leta 1"21-. tnko pouđarfa Pavle JurSić, htđi \<k&\ ore^iza-d!o »Narodne Odbrane« r nn\-1mi cVv., t orirom na nnve potrebe. Vat ere nam ic prtne«!* seđnruo-s?. 7ato n^ namđ. mnde-valoč to potrebo, soreiemi tn r*nraTif*ac!!o rar^rifn^ri rok in rn}o ftidi ^ledi nleni nor\i tisd^^aln? ?o>olt>*1i!.
pn.,  točVa te i*a*e nael'^naTne  IdenTrv c*?e  pa  *re  *1a^*  P^<?  \n  "it.  \-arnr«t  ■— pra\15nr^*. Iratlurirt it» eVrmom^Jrt napređefc. I ^vnbođft ?n narodno eđ:fl<*vo    v^fh    t>n«te- I mli  drfa^THftov- v na*t rariEinent in <**vr>-bo'^m"  đ^'n-.iT?1'!! v rnr;?n. V*+ere  !e  srrrtka vojcka    pv+tm\   krvavih   borb   zmaconosno začrf^Ta.
Tn te *ore! <t veTiM nactfonaff^rf pokret, pod katerim se dane* **rinja!o vsi treznomlslcći SrW. Hrva« in Slovenci. M ne dopuSCain nlkomur. da bi r«511 fe velike narodne prkiVbitve. To ie fore! ta prVrct, kateri ne d~pu?ca ril\^rvir. da fanaSava rmešniave v naš narnd. da bi na ta račin v kalnem ribaril. To ie tor^! ^a r^f^Vret ro-do1jnbmf in patriotov. 1u ho"ej^ cdkrit,-» na-slopati proti v^em de.«*rrlcti\Tiin elementom fn jim kliče jo: Vi %te na slab«m potu. ^kodljivci za naš narod, ra na?o državo, trrda krenite v t>ravo smer, sfeer irrate opravtr?  7. n?mf.
K tentn sp pri«isvlfam. dt so pravila narodne obrane potriena od minisustva no-tranifh dc» vr:\ M. 21-100 7 dne 16. septembra 1921. T7 tcft rravil ie rar\-idno: Odbrni Narodne odbrane ne smeio se v nobenem slupaju anRaž.irati za interese katerckoH stranke. V dr»k«».7->rih slučaiih se bodo tald odbori ali pa rx>edinf člari suspendirali po odločitvi središnjega odbora »Narodne Odbrane«.
Tndt v ljubiJsrrf, Vakor tildi v vseh večjih kraj ih na?c države obstojiio odbori »Narodne Odbrane«.
Rlala sntanta.
Italiiani pravi jo, da ie P ranci ja hotela, da bi prišla mala antunta v Geno\o kot prava velevlast kot diplomntično enota, kakor da bi bila federativna država in ne samo gveza driav. Angtija franco»kesa I stremljenja ni pod pi ral a. V Beogradu se ie I določiia akcija male antante im. Genovo in pri teh đoločbah ostancio delegatie vstrajna Dne 8. t ra so imeli tozadevno posveto vani eT na katerem so se pečati rudi « ruskim nastopanjem, kakor ca kafe bolile-viško odposlanstA'o* Mala sntanta hrče ^It3-iitl dalje more bitni potrebi izravnavanja sporov međ Franciio in Anelijo. ako bf se pojaviti na konferenci. čeSkoslc/vaskf pre-mier napravila vtfsk, da ie prilel v Oenovo z važno nalofo, đa bo nadalleval posredovanja međ Lloyđ Ocorgem In Francllo in leral veliko ulofo. Dr. Đenei le poV^zal fe tudl zanimanje za prefovore med Italljanl i« Jugoslovetil, npaloč na ngođen rezultat Pa tuđi s anKlefko-francoski strani se a-nalalo na dr. Đenesa In ca sluča) sporov raCurtalo edino na njegovo posredovanje.
ItalUanska vlada gleda po strani malo aulaiHb In Časopisi levalajo, đe najkritif-nefSa ločka v odnofatffc med Tteltta tn Franci |o te nahaja v maB anlsftfl. tCorfiere đefla Sera« pravf, da Ttalllani smatralo malo antanfo za sflo« tri obtltiblfa drio In mir, at Tranctja bi te mo*fla, ako hočt polom male antante taraditf »fs<em protinem-ikeini ©bfcof|ev«n!», H bi Memftfr* vwfmlr-Jal. Itallla pa. voslavftena med PmnefJo t« malo antanto, H se €ntllt Indirektno ofrr> iena. Motila M se tudl. alro bi KkaU na BalVan« primat M M bfi naravno v ftnđo HthiansMm Interesom, katereca ra bf si ne motla obdrfatl ra doigo, Valti narodf med BaHsktm m r?«el^klm moHem so pa5 spo-faaamnl ra široke In sirinSne dorovore. ne pa «a Ipeclfldrane In to^ne naloga, kakor m Vi P^MavOak v Prandlt    ^J>gu.i
IFCakor se vidi, se hočelo Italilani t v^o močio potruditi, da bi paralizirali zlasn francoaki vpliv ni malo ama u to in jo ko-llkor mofoče naklonili nasć. Mnogo nade Stavilo tostvarni na tekoče pogovore z Ju-gosloveni in na aplikacijo r^rallskc r^eod-be. Napoveduic \e j?lcd6 male antant^ dvo-bo| med Franctjo in Italijo. Zanimanje, katero naraSča za malo antamo. in spo$t«>-vania In važnost, * katero in nbdajaio velesile, vse to priča o moćni n^zicijt na'ir »male€ antante v Hcnovi. Tako}, kn «? je pojavil v Oenovi dr. Bencs, ^o rekli mer<v dajni in vodilni dr/avniki. da Je p^klican »louer un grand role#. Nai jo torei i^ra in izvrSl v dobrobit ćele male nntante. v s>t-hn trdne in mogočn« slovar^kc bodočnostt.
Knifnrc?.
REPERTOIR NAPODVFG4  nLnD\USCA V LJUBLJANI.
Drama.
18>   april«.   Tot^pIc:     Nami?ilj«ii   bolnik.
Red  D. 1*>. aprila. SreHa:   Z^pHo.
20.  aprila, ^otrtok; Miri.i 54n«rt Trren.
21.  aprila. Petek: Anatol. Kod A.
22.  nprila.    Sobota:    Nfimiilj^ni bolnik. Red G.
Opera,                  >Xr ..
ia aprila. Torek: B^jajn. IW B.    ^fc/.
19.  aprila. Sre<l<i:   Zaprto.
20.   aprila. Oetrt^k:  Cavallflria Tnsf?<"V na. Plesna logondic^. Rod C.
21.   aprila  P^tek:    Madame  Buttorflj. Reti E.
22.  aprila. Sobota: ob pol  6. ari  W&&*
Lu;zn. Red A-
•       •       •
Clari ljubi Jao%ke«a đratnsltega i!#-dališ3đ ro s^Tsrovali protekli teđen v dri-mi >GoIjjota« v ccijskem mestnem glcda-H5ČU. Kritika cpri?r>ritcv pohvalno omenla v celjski »No\1 dobi« ter prav Dosfbin podcrtava i«ro g. Rojj *ra (brata Pemetrij). g. Scsta (Kristus) in g. Pluta (samostanski vratar). Celjsko občinstvo žtli, da bi ljubljanski igrale! večkrat po^etili Celie. ccli* »ko Dramatično društvo pa ne pri svolem požrtvovalnem delu cotovo ne W> ustr-»^ilo nobenih žrtev, da nudi v kratkem Celja-nom  zopet  izredni   umetnjikl   nžitek.
—    Štuđilsko potovante dliakov visje pcdaj;o^ke šo!e v Zajjrebu. Dne
9. t. ni. so prispeli v Becnrrad diiaki
Ivišie pedagoške Solo iz Zagreba, Tam so ostali ć^y srede, nato pa £O 5e odpeljaii v vzhodno Srbilo, od kodcr odpotujeio v Skoplje. Od tam poidejo preko Visejrrada v Bosno in iz Bosne rsazaf v Zn^rcb.
—   Camfllft  Mauclalr o  Ivo  VoJnovUu. V odlični franccrskl  reviji  »Mondial*,    kl  !» ureia   filozof   Jcan   Finot   it   objavi?   kritik C.  Mauclair   toplo in   navduSerm  Itndllo  o jug^slovenskcmu  pe^niku  In  dnmattku lv. VojmTViću. MaucteT deli Volno\1*cve đrime v dve skupini: prvo tvorijo ^Smrt majko Ju-Kovitev«,   »Vstajcnje     Lararievo«   In   »Dubrovnika  trilogija«.  To  so dela  racionalne inspiraciie,   5fKialne   akcije   in   prrpafcandc. Druso   skupino   tvoriio   »Ekvinokciu,    »Gospa % solnčnioo« in »lmperatrix«. — Drame »Psvthe«   ne  omenja.
Glas&enf c^stiilh.
—   Petci in pfvki ljubljanskih pevsklh Zborovi   V  sređu  popoldne   ofi   treh   đospo v   Liubljano  pevei  praškega     zbora   »Smetana*.   Pridite  /7/i   na   kolodvor     pozdravit! Zbirališćr   ob   *A   na   .?.   na  perona  južne za kolodvora.  Zvečer ygt na koneert!
—   »Smetana«   v   Mariboru.   Včerai   P<v
poldnc Je prsspelo iz Prase pevsko društvo »Smetana« v Maribor. DruStvo vodi pred-sednik Kala* tn dirigent Ccrnf. Zbor St«ie nad 50 oseb. Na kolodvoru je bil slavnostni sprejem, ki se ga je udeležila 5te\1lna mno-žic«, med njimi lastopnikl vsch mariborskih narodnih in kulturnih druitev. V imenu ma-rlborskJh narodnih oruitev Je poidrivil t*-ike Kaste podpredtednik Olasbcnt Matice, g. Stcfc. v imenu mariborskega e«ikeg« kluba pa f. Đureft. Ko fto bila gostom na-I kazana stanovanja, so se napatili na pofco-I PaliSče, kjer so položili vence na gTr>h prvo-p:a urednika »Slovenskoga Naroda*. Ivan* TomSiča, in ni icomilo vladika Antona Mar-tina SlomSka. Spominski govor na pokopa-ltlču Je imel prol. dr. NedvedL Zvečer se it vr$il v »Narodnem đo«nu« komerr, na ka-terera Jo čcSke pevce pozdravil v Imen« maribnrskc^a mesta fupan 0 r Č a r. Zah\i-ltl se mu Je za pozdrav predscdnfk »Smetane«, Kala?. V imenu 5e<kepa kluba Je ro. voril njegov pred?ednlk BureJ. O čeRkoilfv vcnsld kulturrtf vzajermvvti le fo^nril v imen« Jugoslovenske čf5ko«lovaSke \Aw9 dr. Reisman, kl le koncem svolega govora nazdravil pred^ednitni če^koMovalke republike, dr. Masaryku. Pred^cdnlV »Smetane«, KalaS. le napll kralju Aleksandru. Obe na-pitnici sta bili % navđuSenletn tprejeti ln jfodba Je intonirala obe državni himni. Nato %o ie govorili v imenu tSmetane« prof. Zelenka, ra mariborske obrtnike Novak, mi Olasbeno Matico Oskar Hev, za -»Sokola« Novak fn »a ir<Ibenike Topi5. Med korner-tom »ft član! »Smetane« zapeli veC kraMilH pc^ml, katerlh Izvajanla ^o lzrvala med oh-5in^tx'om btiren aplavz. čr^ki gn^tl «e od-peljejo v ^redo dnr>rldne v TJubijan«.
— Bthllotekn Morfke. fđltlon Slave na DunaJu le račela Ifdatarl to Vnilfnlco, kl !e don>cla že đo 6 tvetY*. Ml Jr »e ne pn. fnamo, a po «acrcb^1cfh Ihtih po«nemamr\ da le hrvatski TnurlVolo« dr. Bof. Sir<Ma doMel obja\11 Ctm'lla Manctalm »T^odo-vino evropske glasbe« (!«(V—1914>. La Wara »Chopfn« In »fieethoven« ter Čr. H I^Jemanni »tVetieđ tgodovin^Ve mtJ*!k««. Kottko *Una posamczal zrtzek, ne ruto.
S3. «ev.
.SLOVCN5M nakuu*. dne is. aprila  iM2'l.
Stran 3.
Dneune oestf.
V L/abl/ant. 18. aprila 1922.
I       — Ljuba Davldovtć posetj LjubUa-
00. Predsednik demokratskesa kluba v parlamentu g. Ljuba Davidović priđe v soboto> 22. t nu, v spremstvu poslanca Krste Timotijevića v Ljubljana V Beograd se vrnc v nedeljo do-poldne.
—    Poročno   darilo    ptuiskega okraja h kraljevi porokL. V Ptuju se je sestavil pod predsedstvom vodje okrajnega  glavarstva g.  dr.  Otmar Pirkmaierja poseben odbor    zastop-nikov ptujskegra, ormožkega in roga-škega okraia. potem mesta Ptuj, vi-noirradrnkov,   industrijcev ter obrt-nikov, ki namerava v znak vdano-sti   pokloniti Nj. Vel. kralju posebni poročni dar. Na tozadevnem sestan-ku v Ptuju dne 30. marca t. L je bil 5prejet predio«, da naj obstoja ta dar v okusno aranžirani skupini glavnih gospodarskih proizvodov okraja. Domaća obrt in umetnost bo zastopana v umetniško   izdelanih, z narodnim! rezLjanimi motivi ter s slikam! okra-šenih sodih. v katerih   bo   najboljši vinski pridelek haloških,   ormoških, ilovenjegoriških in roeaških vinskih goric. Ćela skupina bo,   predno se odpošlje, razstavljena v Ptuju,    ter se namerava porabiti izkupiček raz-stave za sklad protituberkulozne lige v Ptuiu.
—  Klerlkalc! med sabo. Zdi se, da 1© poseben agitacijski odbor skr-bel za to, da je bila Šusteršičeva brošura razširjena že v nekaj dneh po vsi Sloveniji. Na praznike menda ni bilo nobene vaši, kjer bi ne bila znana njena vsebina. Povsodi je zavladala med klerikalci velika zmeda in jeli sta se poja vi jati dve struii: Drva, kl proglasa dr. Susteršiča za izdajal-ca in mu odreka vsako pravico, da b! se smel vmešavati    v    notranjo strankine razmere, druga struja pa, kf br^zpogojno odobrava Susteršičev nastop In z zadoščenjem pozdravlja Klasove,   da se vme   in   prevzame organizacijo svoje stranke.     Resnic! na ljubo moramo konstatirati, da ta struja za sedaj ni posebno številna, ker jo tvorijo večinoma le stari izraziti Šusteršičevi pristaši.     Vodstvo klerikalne stranke je izdalo   parolo, nal se o Susteršičevi brošuri čimnaj-manj govori, češ da se s tem najboU zajezl njen škodlifvi učinek. Te parole se drži klerikalno časoplsje. klerikalni pristaši na si ne đado zama-Siti ust in razpravljajo o brošuri kot o   najsenzacijonalnejšem   politicjnem dr»god1cu. Mnogi temed njih so mne-nja, da gre tu samo za politlčen mari ever »Hberalccv«, kl da st> to brošuro podtaknfli  Šusteršiču, da bi  s tem   razdvojili   klerikalno   stranka Zdi se, da se to domnevanje sfstema-tlčno širf z gotovo strani, pri čemer se kaže zlasti na dejstvo. da n! ni-kjer označeno, v kateri tiskarni    ie Mla brošura tiskana, kar baje fzprf-Suje. da imajo tišti, kl so knjižico Iz-
I dali, slabo vest. Kakšen bo torej kon-čni usr>eh In učinek brošure, se zaen-krat še ne da Dresrledati.
— VpraSanje preosnove porote. Dfsku-
^Ja o  tem  se bo nadaljevala na testanku
(Jrultva Pravnika v srcđo, 19. i m. ob
po! 5.   (točno)  popoldne    r sodni    palačH,
soha It. 79. Razpored vpraSanJ:  1. SploSno,
Porota al! ne. (Že reSeno.) 2. Poseben zakon
o porofl.  3l  Kompefenca  porote.  4.  Imenlfc
I rorotnikov. 5.  Sestava porofnlike klopi.  6.
I Poratno sođiSče, naloga zlasti predsedniko-
I v«.   7.   Naloga   porotnikov,   glasovanje,  po-
I s^etovanje  o  kazni.   8.   Korigiranje  pravo-
I rtkK
I        __ V Zagrelra   Je   na    VeMtcm&G
I nmrl #. Ivan Anc'fll. načelnik ©ddVl. ka za socHftlno politiko. Pokojnik Je M rofovm Zapreoftan in M Je Jel noll-ti^o tirlejetvor-ati leta 1890, ko je sirup. no g Koračem in Bukšecjom ustaDovil pori jalno demokratsko stranko na Hr. ▼atakem. Ko tr& fe osnovala hrvatsko-wbska koalicije^ Je Ancel vstopil r to orje:c'5Tiizarij& in Jo bfl njm đelavni In navđušeni piietaS do trenutka, ko se je ta Ptranka ob prevratu strnila z demo-fcratsko. Pokojnik Je bil dolea leta član fnpT^bftke^a bb^!nsk»^a smeta, kjer si j^ pridobfl velike saslnge za razvoj »a-Rr©bske^ra mašta. Nahreftje ea^lu^e pa «1 je prldobil kot ravnatelj z^^rrebike ^kroZnte bolniftlre blagajne, M Jo Je or-Raniziral In Ji s svojim delom »nsi^ru-r«l uspeftnl ra*voj. Ivan Ancel J« bil 'đen lsmeđ Hstih redkih hrvatskih na* kodnih delaveev, kl Je bil od viej?a *a-frtka navduSen pobornik Jugt>sloven. Rke narodne ideje ter Ji ostal svest do **đnjepra vidiha, V vseh narodnih pou kn»«h ie i*rai vidno vlogt> in se je nđe-i^eval aktivno v«alre akcije, kl Je Ime. h namen, da se poglobl in utrdi narod-no edinstvo. Dasi Je bil že težko bolan, vf*ndar je % mladeniSkim navduSenjem ^odeloval vri ustanovitvi in organiae>-rHi zagrcbške podružnice Narodne Obrane. Prevzel Je odgovorno mesto ^l^Rainika. Umri je na 'sladkorni bole. m\. Zapuca ženo in sina edinc*. Čast nJegovemu spomlnu!
— Mkiister dr. Žeriav orotl ».Tu-eoslavijl.« »Jugoslavija« ie. kakor znano, v posebnem Članku obdolžfla ministra za socijalno politiko dr. 2er-iava. da ie v *v*sl s dr. SusterUčeia
da Je odobril njegovo brošuro in da on deluje na to. da bi se dr. Susterši-ču omosročil povratek v domovino. Ugotovili smo že v mi svojih zadnjih številk. da so vse te obdolžitve ne-sramno izmišljene. Kakor nam sedaj poročajo, je minister dr. Zerjav vlo-žil radi teh obdolžitev tožbo proti »Jugoslaviji«, da nudi njenemu uredništvu priliko, da ta svoja obrekova-nnja tuđi dokaže.
— Otvoritev novela mostu čez Muro pri Veržeju se izvrši v nedeljo 23. t. m. ob 10.30 na posebno slove-sen način s službo božjo in cerkve-nim blagoslovljenjem ob navzočno-sti najvišjih predstavnikov civilnih In vojaških oblastev. Vlak za goste, ki pridejo preko Maribora, odhaja iz Maribora ob 6.20. uri. Gosti, ki pridejo preko Dolenie Lendave, bi se morali pripeliati že prejšnje^a dne in prenočevati v Mnrskt Soboti.
—  »Prekmorski OlasnOi« začasno ostavljen, »Prekmurski Glasnike, ki ie Izhajal kot demokratsko glasilo v Murski Soboti, prc-neha zičasno izhajati.  Konzorcij  lista utemeljuje  ta svoj  korak  tako-Ie:  »UredniSka tajnost Je pri vsakem listu predpogoj uspe-vanja. Zsrn<Jilo pa se ie pri nas, da Je Crk»v stavec izdal sotrudnika lista, in to s popol-nim podpisom v drugem časopisu. Ćrkosta-vec A.  KardoS si Ie  stekel to žalostno za-slugo.  Ker nimamo nikake garancije, da bi mogli   v   danih   rmimerah   izdaj a ti   list.   pri katerem bi bila uredni ška tajnost ab sol urno varovana,    smo   prisiljeni   začasno   ustaviti »Prekmurski Glasnik«. — Kakor čujemo, bo konzorcij   Izdajal   »Prekmurski   Glasnik«   v Ptuju.
—  Osebna vest Vodstvo celjskejra policijskega oddelka je prevzel te dm policijski  svetnik g.  dr.  M. Senekovič. Gotovo     preidejo  v  njegove     roke  še tuđi nekateri    posli,    kl  jih je    doslej opravljalo okr. glavarstvo,   ker bi bii sioer delokrog za pelicijskesra svetni-nika v Celju  Ie premajhen. Dosedanji ravnatelj  poHcijskeKa    oddelka g. Lo-gar ie stopi! v pokoj.
—  Dobrovoljci častnlkl. ki ste  porvnni na  vojno vežbanje   10.  in  20-  i .m., pridite danes  ob  20.  v  društveno  pisarno,    Kolodvorska ul.  3.  Odbor .
—  Inženjerski izpit stavbene stro, ke je nepravil g. Rudolf Sigi na češki tehniki v Brnu.
—  V Kokarjah pri Mozirfn Je 14. t m. umri tamkajšnji tr^rov^ec in pose. stnik g. Josip Praznik, p. d. Govek. Pokojnik  je bil  prepričan  naprednjak, ki bo je že pred desetletji z največjim navduSenjem udeleževel prrj ti klerikalne politične agitacije    v    gornjegradskem okraju. Blag mu spornin!
__Smrtna kosa. V Loelrem potoku
1* umri stucL med g. Franjo Rus, in, teligenten in simpatičen znladenič. Blag om epomin!
—  V tovara! TVesten r Celju j© &e vedno stavka. Kakor vse kaže, je p<v sestnik tovarne trdno odločen    za dalj časa skrčiti obrat ter ga vzdržavati s 150 delavci, ki se nišo pridružili stav. kujočim. Nekateri izmed te»h že iščejo delo drugod, a ga ne moroio dobiti, dru* gi bi se zopet radi pbvmili v tovarno, pa se bojijo  svojih -stanov3kih  tovari-§t^-. Ze pred enim tednom so beograd, ski listi poročali, da ie stavka končana. Kdo jim je to spbrofil?
—   Oovorlina    prjstoibina    za    sovore Ljubljana - Praga. Pristojbina za telefonski pogovor med LJubijano In Prago Je 19 Din  \ za eno to*                                                          )
—  Uredba selske thtfbe pr\ pošti v St i Vidu  nad  Ljubljane    S   16.  aprilom  se  ie nvedlo  pri  poSrnem   tiradu  v  5t   Vidu  nad  I LJubUano   dostavljanje   poštnth     poSilJk   po  : sclskcm pismonoSu tuđi v krajti Brodu.
—   Iz  CeHa    nam  poročajo:    Brfvnico na Olavnem trgu v Celju Je prodal ft. Ka* j pus  celjskemu   rojaku   g.   Rihardu   Orortcl-  i nikli.  O. Kaput  Je vrSil  svojo obrt v  Ce-  | Ilu   nad 25 let ▼ obfio zadovoljnost  nbčin-stva.   Bil   Je   zelo   spoStovan   v     obrtniSklh   , krnjih, a tudl Izredno delaven v vseh narodnih korporadjah, zlastf pa pri celjskem »Sokolu«.     Staremu     narodnemu     boriteTja želimo pri  njegovem novem podjetjn  obilo sreC«.
—  2en9ke t Sarajevu no, kakor $• videti, zelo trezne In nozitivne. Tamošnji  Rnvez  žen ima s!Hp?o nalo»t>:  1. Kontrolirati  cene ter V3alc^«ra navijal-ca cen potom društvene nisnrn«^ nemu-dom* naznaniti obln«ti, da ga kasmije. 2. 0>>i skovati k^bflret© In bare ter vse prostore, kvarne mladini, ter ime vsa-kega pohujšljiivea  In  zapravljivca  na-manltl   Javnosti.   B   .Cenzurirati   filme %a mladino in zeht^vati. d-t mladina ie* pod 16 let ne srne sahaj[at1 v kine br^z spreme rva starčev. 4.  Paziti vobče na v»e grde pojave v dmtbi ter lenaSflti imfpfna krivcev pred Javnost  5.  Zasle-dovftti    moralno  in   flziteo    življenje mladine, »lasti žemlca, ter vsak primar brezvestnega zapeljwanjj» razloinkati. 6. Ženske * drustvenimft cnakl    imajo vstop v vse lokale in na *«e »abave brez dr8^orw\e toalete, đa kontroHrafb družbo. A7wilca ženska, ki bode energično delovati sa moralni prer*>rod Sarajeva ter  z t»o brezob«!rno*»tjo prefp^ nlati neriTavnost, t»1i|an5ev«nj|ef *apmv* ljanje in letitnenje, »e mora z revar-«bm zave»otl. da bo podpirala Savez « •rojim    požrtvovan!em  raaj  leto  dtif. Moramo pHssnati,    da «o 8anijl*v?ftnke poerumne, vrle žent*! A brez azistence policiie ne ttflravijlo rlosti;  zakajj rtija« razuzdanei nima spoStovfinia pr^d  ni-konrar. V Ljubljani bi potrebovali vnn-Udteli9? krhkih p«ttt m H*t» n*«DO-
sne razgraja^ ki pristudijo kulturni I publiki ie vsako zabavo in malone vsak lokal. V Ljubljani bi bilo korietno obe-siti na ste no vseh kavaren, resUvra-cij in javnih zabavišć napise-. >Ne rjo-vitelc >No kričite!« >Ne pretepajte ael< >Ne zrite!< — Zato bi tuđi ljubljanski ž^neki Save« s pridom lehko posnemal SarajevčAnke. Pa prav energično.
—  Mistifikaeija javnosti.   Splitska >Nova Doba« je 30. marca prine3la aen-zacijonalno vest, da se nahaji v labori-Sču Merini v Tri pol i lani ji Se okoli 2600 Slovencev  in  Dalmatincev  v    italijan-skem vojnem vjdtništvu, in navaja, da je to vest pri nese 1 neki Vladimir Spa-nec, doma iz Velike Loke na    Dolenj-skem, ki je utekli iz tega taborišča in končno  po  hudera trpljenju   prispel     v Split Ta veet je na to sla po vsem ju-goslovenakem rasopisju in v dohri veri smo jo priohfili hidi mi in o-^tali ljubljanski   dnevniki.    To  vest  je  porahtl soci^alnodemokratski    poslanec   Rudolf Golouh   za  interpelacijo  v   parlamentu na ministra zun. del.    Naše uredništvo se je   zAJiimalo ^a   to  stvar  in   kon?no dognalo, da je uredništvo >Nove Dohe« nasedlo brezvestnemu slepnrju. Dotični Vladimir Šp«nec, ki  se piše v resnici drugače,  ni  bil  nikdar vojak,  &> manj pa   v   itaHjan^kem   vojnem   vjjetnlftvn. IzcruMl  je  svojo  službo in  na to  kreni 1 v Dalmacijo, kjer se je potiknl po raznih kraiih.    KonSno je priJel    rudi    v Split, kjer je natviazil dotično senzflciio ohlastom in >\Tovi Dobi«, dr\ hi s pomo-fio teh fpktoriev na cen«« nfl^in nriSel do sredstov, da se lahko vme domov.
—  Rftihenbor«- — Podgorica, V raz-pravi nemSka kr^iern« imena na Rr>od. Stijersk^ra   na«?viptu1e   Davtorin   ^nnko-vi*.  da   hi   se  Pnihenhursr prekrstil    v Podporiro na Snvi, kf*r po le n^elhinn na podnožju hriba neko^ tnko im^nova-1«   O tem nasvetu bi se dalo razprav-ljati.
—   Trajdčn«   velika   noč.    Pti   »»KanctJ« v  Knzarjah.  občlna  Dohrova   pri   f.ltiHfanf. se je na velikonočno nedeTJo odisral tra^I-5en   prfzor,   katcreica   žrtev   Je   portal   marljivi in vestnl c<wi>odar KuSar. Por>n!dne se Je  zbralo    v Kn?arjev|    fcostiini    P.  d.  prf »Kancu« mnojso Rtwtov. Ku^ar Ie imel dobro vina Tt precej vlnlenl delavec AndrcJ Divjak   Je   zače!   v  vlnfenosti   oMemntJ   jro-ste, V5t« po vrstf. Dfvjak Je obfel hidl strni-nika Antona KuclarJa z Vfča. Ta mu Je hotel objem lepo vrnitL Nastal pa Je med njima  preplr !n  nato  pretep.  Divjak  se  te  s nožem  zakadil  v   KucJerJa  ter  ma  fra  za-sadil v leva rebra In desno stegno. Gostil-ničar in gospodar Kušar Je skuSal mzjar-Jeneira gosta pomiriti, a zaman; Divjak Je ves besen  in  dlvji  z nožem matial  okroz sebe ter se slednJIC v svoji alkoholni bes-nosti   zakadi!   v  srostflničarja    z besedami: tHudlC! Tu Ima5!« Nož mu |c casadil na-ravnost v srce. Kušar Je ves prepaden milo zapi a kal In lzpregovoril  edinole besede: »Za - klan . . . sem!* . . . Imel je §e toliko moči,   da  le   močno  krvaveč  prišel  v   kuhinjo, kjer se je ztrradil na tla In tam ob* lezal mrtev. Tuđi  težko ranjeni Knclar Je obležal neravesten in  so ra pozneje pre-peljafl  v bolnico.  Divjak   Ic  po    rroznem dejanfu  trenotno  portal  popofnoma apatfčen. Gostje   so     ga   prljeli   In   p»>zneje     Irročill orožnlkom.  kl   so  Ka   odvedll  v  ljubljanske zapore.   Orozno   dejanie   le   pretreslo   vse navzoče In vsr» vas. kajrl  rospodar KuSar Je vžlval splošne simpatije.    Bil  Je v naj-let)5Ih  moSkih  letfh, koreniak,    star 45 let ZamtSča    vdovo    hi    več    tiepreskrbljenlh otrnk. — Kakor dalje izvemo.  Je  jrospodar KuSar otvorfl pred tremi tedni lepo In okusno ureleno Jtostilno, ki Je bila preskrbljena s pn5teno vinsko kapfjfco in Izborno doma-čo  Jedačo.  Vsaketrra  novod^iemti  sostn  Je Kn*ar prlnesel v dar pol litra vina In ma!
| pricrrizek.    Na  velikonočno  nedeljo  Je  bila j eofstflna   nab?to   polna   rostov.    Vladalo   Je j pravo velikonočno In siKimlađanslro veselie. Oostje  so blif  mirni.   Mali. sitni  Drvjak pa i le Irrval usodepolnl pretet*.  ITuSar. i>r1a<ka, ! krepka postava, pravi Junak. Je sim^al pretep z lepo bcedn orepreCIrf. a dohltela *a Je na zavraten na??n smrt VeJffcejja orJaVa ! Je mali. ft prfTetnl ntvlak nenadoma In ne-! pr'^akovano taVo mn?r»n sinHl z nofem na-ravnost v *rre. da Je bHa  rana  smrtnone-vama.   Weđ   Stpvlimin!  «ro'tf  Je na^tal  r>rt-zor srloboVe žalosti. Zavladalo |e rndi veliko   otrorčenle   prfrtl    nanadalcti.    KuMarJevo posestvo, ozlroma ro^tfina »rt »Vancti«  te n?hafa   ob  slavni   ces«  proti Vrhnlki   pri ^dnisrem mf»<tu«. SvoJeČasno se le tam na-halalj*   Kanf^va   tovarna  fclsa.  Pmestvo  Je bilo dobro arejeno.
—  Ve«1^*. V ITfltmiflrB nri Pres^r-?u se \* na *>M*rnI  +*+n\ i*ć\ pmrtna t>oti*wN*U   14 l**tni  <\*fkn    Jo*e Fefer. Zintmi fe boM  nnHimlti na kolo *©-T)\\n\ I^rm^n. Ob ton r^^n Je »n?M strsj dvlovftti fn tAlm 5e nriSH n>ed lermen. Ponepre^encn po takoj odneljlaH v bol-nioo. 'a t&tMl ie 9j* na Tx>tu mnri. Z mr* tvecem «© n& vrrtUi dbmoT.
—  Po*iu\ Z Vrbnika «e wam porote: V ponHMjek okoli 1. ponott m le vti^te go«r»odarsko poslopje g. notarja Antona KornotarJA ob Novi cee«. Z|ro-rela sta hlev in shramba za vt>*ove in selio. Resiti se je mogla le živina, do. čim Je vse dru^o roiialo Srtev požara. I^astnik   Ima obtutno Škodo,  ilaeti   fte feategađel), k«r ie bil  savarovan eamo T/n, Jako nv^mfitno v«oto.    Neumorneum trudu prihitelih (cmiilcev In bHinjlh do mačinov se jle treba zahvaliti, da se Je oro?j|1l ogipnj ter se ni razSiril n* so-sedn]e stavbe. Kako Se naptal po^ar, od. no9no kdb 9% jje sakrtrll, ie ni bilo no. go^e đom^f^
—  Tatvtna konlulre ooreme. V Slsir? fe Ml tretiran neVl mo<M. kl le prodafal okoli fino tn^leUro IronitVo nnremo, fftvffn v ne- I ko vrtčn. Na or>reml )• monocram S. M. S. Taoen ^ft.  T a^trtHr nal  se a«!ji«I  na poHHft
—  Mlftift m^vnH  se f^h«U v hnfohj »Unioiic 3 dnl In tleer ia* Hl to & aprila. Vttopoloft 1 DUk
I— Pretep radi kolesa. V Kolodvorski ulici sta se stepla dimni kar Ivan Ribić In tesar Sott Pa kič radi tega, ker se štednji prvemu ni hotel umakniti s poti. Ot>dclo-vala sta se In kričala Uko dolso, da ]e interveniral strainik in lu po vabi I t sebo) v zapor.
—  Izgradi v deUvnirah Južne ž«. lesni«e v Mariboru. V delavnicah Ju2. ieleznice na  koro^kem    kolodvoni    v Mariboru  so dobili    uradniki     uvijane plače, delavci pa na To je d^lave© tako razhurilo, da so v soboto naet4ipili proti uradnikom  in   jih   s   silo     pr^gn-ili   iz obratovaiišAa      Nastopili  so   tuđi   proti svojemu voditelju N!achtlfiralu. ki ja ho-fel pomirjevalno vplivati  in  bili  bi  £\ pretepli, ako bi ne bil Narhtis;al    r>ra. vočasno   utekel.   Poatajn^mu   načelniku Je bila poslana posebna delavska d^nu. tnriJA, ki je protestirala proti z«postavljanju  delnvstva   na   korist  nrndni^tva.
—   Za   vsesoliol«lil   »let   *r   Je   nabrnta na   godovanju  brata   Rnd.  S tebi Ja  v  zo. stilni  Brezovšek   1.140  K.
—   Za  Juj?O5loven^ko   Mntlco    |e   darivalo   uradniStvo   generalne   in^pckclle   voda mesto  venca   na   krsto   umrle   matere   ^rnd-benega svetnfVa Ing.  Jurana znesek  115 D. Iskrena hvata!
—  Onozorilo. Z n^irom na osrlas subskrincij^  dolnic   TrenvsVr*   banke v sobntni številki    »Slov.    NTnrr>dn# ngotnvliamo. da se vr?» siihsVrfncii.i Še do 3.   rrafa t. 1.    t"di v   za^n^rih nrostorfh   te   ba^ke  Ljubljana   Bee-thovnova ulica 10.
—  U    Inoz^mutvo ^nrovat? n'J<» ootrebno 7a  nnbavi  iiVu««*^   n^rfn-<*a. kostimn. Muza kao i i"ih odicv-nib  r>r»treb*t?na ^a fn^nodi^. rn«*no-df^ne fn r!'*rtc". fpr n^l^d r^^^ f Irftfn**
^OIFRON« F. .1. Roset. Zairreb. Hica br. 11._______________________
SoholsfuD.
__ Seja finanfneffa odjeka    Jniro-
slovenske^ra Sokolskea^ Saveza se vrši v četrtek, dne 20. t. m. točno ob 8- uri zvečer v Saveznih propt^rih; k ^^]i 8A vahijo tuđi zastopniki vseh ostalih od-sekov.
—   Gradba  »Sokolskeira doma«  na Bledn. Sokol na Bledu je pričel graditi rvoJ lastni dom. V to svrho izda jrmd-beni  odsek  društva  posebne  nabiralne pole, katere bodo Do.-ilo    društveni p«>_ čat frer podpis* startate in tajnika. V&nk imejitelj te nabiralr^ pol^ io flnn >5ok. društva Bled< ter se mora pri pobiranju daril in raznih prisp^vkov kot tak IbrI-tlmirati. V^ak dniE: imejitelj tah nabi. rnlnih pol,   ako ni člen >Sok. društva Bled<  bo  imel  posebno  društveno  po obla«tilo, s katerim pe bn    le^ririmiral. Opozariamo v»© brata in sestre ter vpo prijatelje sokolstva,    da ta dom ne bo imel sam© lokalnoga pomapna marveč je v Interesa vseh    obiskovalcev    Bleda. Zdravo!
__Sokolsko đraftvo v Celju prire.
di v sobo to, dnv <5. maja v Nar. dbrmi telovadno akademijo r enodeiiBnko. č*i-pti dobi^ek je namenjen zletnemti fbn, du.
—   Rrvatskl tokotslii Savez se tTrtano-vi. Priprave Je prevzel odbor S oseb, ki Hm stoji  na  čeln   Lacko    Križ,  biv5i     starosta Hrv. Sokola v Puli. DosleJ se le baie oglasilo preko 30 hrv. sokolskih druStev za Savez;   nadejajo  se,  da  se  Jih   oglasi   do   50. Nato se tiređe sokolske župe ter osnuje sokolsko glasilo. Hrvatsko sokolstvo bo Imelo  topet svje  »crvenkape«   (rdeče  če> pfee). ki !lh Je že Imelo   In kl se 2   nova nvedejo. Zlet se bo vršil bržCas v Vara^di-nn. V kratkem l7idc »prlručka« za vsa hrv. soknfsJca druStva po priručniku čeSkega sokolstva.
—   Telovađba     clanov     »Dnbilan^kega Sokola«  se vrši po veliki noči vsak    pone-detjek, »redo in petek v dveh oddelkih: od 19 in pol  do 20 In pol  glavno za  stareJSc brate  In  začetnike v  zletnlh  prostih  vajnh. za  ostale brate od 20 in pol do  21  In  pol; začetek po novem urniku v sredo, dne  19. t  n.    S  tem   hočemo  ola!5ati   navežbanje zfetnlh   prostih   vaJ.   Pozivljemo  vse  brate, kl se  res čtitilo Sokole, ki  Jlm Je pri  srcu čast In ufflcd dmStva, nal se začnelo redno deleževat!  vaJ. da bo moeln matfčno dru-Stvo  na*era  Sokola  nastoplr!  t  dostofnlm $tevilotn   telovadcev  na   T.  jtigo^fovanskem v*e«oko1skem zletu v Ljubljani. Prfdlte vsll Zdravo!
Dniiifinsn^ owwT~
—   Vm  Kotalfce  vabim   v  četrlek.  M. t rru ot> 5. k slavnostni seft v društveno sobo. Prosim obiln* ndeleibe! Tajnica,
—   Kolo   fasoslovensktta   tester.    Ohčni zbor podružnice  v  Novem  mcstu  se   vrRI dne 38. aprila t L ob 20. sveCer   v   mali dvorani  »Narodnetra  doma«.  Ako bt   tkup-Sfifna ne bila sklepana, se vrfl pol ore po-tneje  obAii  zbor ob  vsakl  udeležbL
— Zadnica «Uvl»*nfkov v 81owrtjM Tjrtbljana. inm dno 20. t. m. *rro1 TIT. redni ohfnf ^hor ob 10. uri v mali dvorani Mi*stneRa doma v Ljubljani fpH neeklepdiMitl »no nw> po*nM«) 8 »lsde. Kim spornom: 1. ntanjt* esni^n^Va wwL nleffa oWne?ra ubor«: 2. PotrdiW *e dolo^en« flokUde sa 1. 19*?2; S. Slučajnosti. — Odbor.
—   Vsem    droitvom     vpnfco'cneev    t LMtifanl.    Podpf^ano  dmStvo  v^oVoJrnccv vabi  vse droStvene Mbore vtmVH^neev v Llubliani.   da   odnr-SH^In   po   2  dMemta   k »fnmnemu   iv»«*tov*nfii   v   zrlo   vs^n'b   ra-devsh ▼ nedeilo. dn^ 2X •nrtla ob 10   do-pol^ne v we«mo  no^veteival^f-o  na  m«f|. afrntn.  Tađevi Je l*Vn vs*"«. P?di  t^n nt nH^kttle.  du   «e  Kod«  o^rviV-i   no  d-V<r«t-tfh  v«a dr^**vt  ^T^'-ofen^fv h*** rvr\r*  nn «tnn fn stranka Draltvo vpokojencev Ju2nc
itienle«.                                                     1
Telefonska in brzojavna porotlln,
FAŠISTI ISCE.IO ZVEZE Z BOLJ-SLVIKI.
—  Trst, 17. aprila. (Izv.) Vodja tržaških faSistov posl. Ciiunta je imel v Uenovi konferenco z ruskim boljševičkim delc^ntom Rakovskim. Nje-j?ov namen je bil. da za:nteresira rusko sovjetsko vlado za Trst. Rakov-ski ic z zaninianjem r>oslušal izvaja-iariia Oinnte rlcde Trsta, ni ra se hotel spustili v noben meritorni razgovor na^h'crne. da o tr::asl;em vnra* sanj-.j ni zadestno podučen, povdar-jal na  fc, da ie Rnsn'a  prtnravljena : topiti v trjrovske zveze s Trstom.
CEIII NA MAZZINUrV FM GROBU-
—  Genova, 17. nnrila. flzvimo.) Včerai  ie  Češkosiovaška    dc!esraclia nod vodstvom oref1sednika dr. P^ene-ša pnsrtiia nokopali^če in položila na ?rob Va7ziniiev kra^en venec z na-rodnimi  trakovi.     V?   Ma77;pi'evem erobii je crovoril v češkem feziku po-slancc Bechvne. v italiiansVem Jeziku pa rrnorntpi sckre^.T ^cšknslova-ške d^eraciie kon7u' ?ebcsta.
ATENTAT NA COLLTNSA.     "*
—  London, 17. aprila. Ozv.) Peu-fer  ohfavl'a  irradno  noročilo,  da  je tvi včeraf izvršen na Cr>Hinsa v Pub-linu ante^tat.    Odd.inib  Je    bil^ ^est strelov. ^rtve ni bilo nobene. V mostu vlada velika panika.
VELFKf NTMIRI V MA MASKU.
—   London,    17. aprila.      flzv.T ^Mominsrpostof Javila  Iz Kaira:      V Hamasku so se domač"ni uprli proti franeoski posa^kl. Prišlo Je dr> velikih izeredov. Franco^ko voJaStvo Je iipor zadubio.     l7strel.icn?b   Ie   več oseb, mno^ro rnnjcnib.  Nad mestom {e pTf>clašcno rvbsedno ttanfe. Upor* no gibanje se 5iri proti Rafrtitu.
Borzna poročila.
—   Curili,   16.   riprlU   (Izv.)     Pr#^. Korza:    Zagreb  1.6250,    Berlin   1.R125, MIlan 2S.?.0, Pr^rra 10.50. Lor.Hon ?0 75, Dunaj 0.0aS2.  Bndimr>*?Sta 0.65,    Vat\M 4^.06, Newyork 5.1425.
Turtstlka In sport.
—   Ljubljanski  tportni  klub  vabi  »vo>« Clane na občni zbor, ki »e vrM dne  1. maji l   L   v   posvetovalnlci   mestnega   mafl^strat% ob pol  osmih  ivtZer.
—   Ilirija   :  Sparta   (Zagreb)   t  *  4  In 5 : l. V nedeljo In ponedeljek Je postova! v Ljubljani  dobro  manJ  tajrreblki  Iportol klub »Sparta«. Obe tek mi sta %e odlRTtvaJI v   ostrem,     mestona     oKorCenem     tempa »Spartac   igra.   z  veliko   požrtvr>valnostjo   tu enerKiJa,   a   skrajno   nedisclpIfTilrano.     Prrl dan   Je  končala   tekma   %  rezultatom  3   :  4 v   korist   gostov.   Krivdo   na   poraru   Illrile nosi  v  rrvi   vTsti   cbramba.  —  Dmcl   đaa doseže Tlirija < krasno kombinacijo v prvem polčasn  rezultat 4   :  0,  kl  ga  more ▼ drft» gem  rolča^u  povJSatl  na 5   : 0.   Vendar a« posreći   »Sparti«,  da  zab'le  2e   proti  konca Igre edini Častni sroal .tako da Je i*ra kon-Cala 5  :  1  v korist »Ilirije«.    Sodnlk prvi dan g.  Vodu?ek,  đrujrl  dan  g.  Hrast  Uđo-lefba   v^tcd  prarnfkov  bolj   slaba.
—  ntrlja komb.  • Herme« 3 : 2.    Lepa izra   s  počasno  kombinacijo,  a  dobro  tehniko.
—nrrja n. : Slavlja 7 1 2. Obe moSM mladi  lcralcl.   Jjjra  t  Iepo  kombinacijo.
—   Prvenstvena     tekma     AkademJU   1 Svobcda-Mo«te 7   :  8.
—   Tekme  ▼  Zagreb.    rfanaZHca    »Sla^ vi ja« \t KromeHfa  : MiSku Je končala 0 1 0, proti  OnkordMl 2   :  2.
—   Tckme  ▼   Mariboru.  SK.   Maribor 1 TlirlU (Zacrreb) 2:1. — Rapid : Flirija (Z». creb) 3 : 1.
—   RcprerentanCfna   tekma   med     Pr«a?a» m Part7r>m. k!   ^e  Je  odlprala  v  nedrtjo ▼ Prad.  Ie   leončala    s  porazom    Parifanor 4 : 2.
—  N* Dnna'n pt Je norazf1    Raplđ tMh dlmpoStansM T. V. 4  : X
Harliff.      ~"
ITr»ravi  nalecra   H*ta   «0  po^T^Tf   ar?
»Slcoe Tft»ake t zavođvt Solsko vo9> srvn Bnbnor»ol!e, r. Srarirrp: pri PaVeteg poS'Tta Din 25. kot detnf dohodeV nrire<!ltT« tamoSnle lolske mladine dne 19. mare* 1922.
»Me*tn* nbo**.« Ga, JTo«fp1na !!•» ttn* rinrnje Dfn. 40 mento v^nm, na krs% prehif«?^ «^»«t»p A^tonH« TV>l©nc.
•Olathifoio Rw<<ff««: Trcovee A. N. ^ Stepanji vaM daruje Dm. 100. SrCna krmlal
Zelo prifetno nH ririflnhi hrhta rok noc in celera telr^a. kot kosme« rlknm ra necovrniT«* Vo£e zob !n unt Zeline leVnmaHa F^'icrm priletno di?«čl »Ft^fl^niff^r. Mnotfo ie moč# nel?5i fn bn':£? k«*Vnr fr^nrn<;Vo ^^a. nie in *e 25 lei nniMiMipn. 1 dvn*nt te steVlcnJre ali 1 $r»eci'fl1nA «steV!ei nlca »lnipaf r f«mo^m In ^o**^inc r^ 7? kr^n nn^^in: F«f^i ^f. F^er Stubica donja Elsatrg 238 Hrova^kr _________________________           —
Risto PrrtfntirrrtSok. Odrovnrn' rrrpffrtik:
Ivan Pod'ial
stran 4.
.SLOVENSKI NAROi>\ cm«  19   aprila  1922.
štev. 89.
Preklic
Podpieaai prakHaajaai m Jatthre* katare 9tm ,ba;a* trrakal tepar gny. Fit«« ftalaba, poM0tnlka fn amat ja v Sp. Slaki, v gosttlnJ feiflla dne 0. aprila t. I. Obentm se g. G+lob« aaavaljufeav a% ja adatooll odaofcUJakaga poitoaaaja.
•a. tlaka* dat 17. aprita 1017 ___________         aM— iTMa.
Opremljena soba
aa laB vrati  v aajem.   Poaadba pod ,fikoj/BT4a*  ju uprat.  JUt.   Naroda.
Naznanjam
aan]aaha edjamilccm ia obtinatvu, da spra}»maia nm Dunajaatl •••U *f II. aVaa*. klobuk« Im alaaanlka w »raoallkaaja, baljanja I« bar-vaaja, i« na na Sv. Pttra c«H ja, luker )a bilo objavljano. Ccne zmarna. ToČaa poatrafba. —• Se priporoč*
J. Staaabarerar, Dunajska ceata štev. 9.             3661
Ulzllte in koverte
prlporota
narodna Mama
t Ljubljani.
^^^^^^gHHH^^^anii^iBBBMnna^Mi^aaaMaai — u*«
Prnjn! zatoji
* ^^a^^^a* ▼acMMaBa afaoaja1 ^^hiw»^w, •e po aialrt aaari awaa)a alt Jamlp Lan|»r*tli, Maraabarg.              ****
•••• •• aavvaaavaBa
kuharica
a aaBvaaaai aaa%fa4 ^ Kana^a^c, stara •d 90 dalja. Naala* t aaw«Biawn 51o-yaaaaga Naro4a.                                W
TržlJka posojllnlcfl
r. i. a a. <. v TrShi vibltrejc član* aa
18. redni oHnl zbor
M Im v naalalja.  •"■■• SO. aprila
1911 ab 10. ari r goatitaf pri Slugi v TrftffL
DNEVNI RED:
t  Perotfla aafetetva.
5.  Parotfto ataaoartra.
3.  Odobrita* račuaakepa xaklja#ca za Jata 1691 i» rtifercatanUav spra? vaga •vrta.
i.  JasialKa* ftttafa dob?tka.
5.   VolitiT načttetva ia aadaacatvt.
6.  8la**Jaaatl.
Alat li «bM cbor i* bi W sttap-čaa, »a vrM dragi obtm iber ob pol 11. dopuMaa rat«fa dna r tatin dacratai radota, M fkltsm braz pokojna,        7790
io hadm fozđs
trt«! gaiđaa aas«at*a % buasviai ia hmttoviai laso*n ipotobaim i* tečna, kupat«   ferm*   fcraaa   J«ieakavl£,
tra/avtna   drraam i pantt * • a i, 2ar   b inkovitera u'itd f.                        S;4t>
m MM hlJl|* ifnt!
aprajaaa  nraaHilaka aiansa. —
Staioat flajataitj 1» let. Nastop tako]. Vpraia naj se maernova ulica 9, dv©
Krasan hotel"
v amdM aiaata z reaatviaaijo !• nm araalaj.
Pnrovrstna restavracija
T aivata  aa  aalala aa ra4ant tslra-1 iaalMi faattla&arjtina botj4« mdb a«.   I
3zrrstw kfoptidjt
aa ala v aajani izk. »parat, ^«dei ka sa Ukoj. Paisvedb* z cna.uko pri Fr. TaaaaiaVp :««v. Blsuica, botei 9B«ociaci                                         2751
)Jotorno^olo
vWandertr*t {Isto aov«, t »rl clopnim am^c votoai 4Vi HP, 2 brUn« U go-■il#, aa praala. On« 2« 000 D. — Kiflov: P« B. Siidjil^a n icj. 7, IV. Zagrab.                                               2755
Stanovanja
r I 5ohani fn k«hiH|o ae iać« v Lfnb* lfaal, Mtdbora rP v CHjn, najfamina ta pkte Nidi do 5 l;t ni^rci, hiđi •♦ vratne tt*iov«n;* aa g^ft^ni pr I« !^«b}jema — Mtribor, una nt preda-!eč *d kolodvora. ronudbo na uprav. 9Aov#»«i(»«a Naroda rod .Red: i«a hrvz •trok/274B*.                                       r74S
Žito v mleigv
iMtniee, rl, korilo i i aido. Ivain At-ralt|   valjdnl   a»linly   Damikcle.
Za tshn!^:! po^^o fr«?^^
psslouoiiju
koji razumije votrtti re!»1ii posan. O«o-Wto potrebno znanja alata ^orodja;. Po-■ađbe   u  R. i A.   GORJAN,   iažlnhi,
zagreb.                                ^ar
Kupim
TtČjo množino zakrpanih in dobrih juinilt in ptpirnih
^s       m          l         i
Ponutfbe pod nJuti 3607" na aprav. S!or. Naroda._______2670
liro cornofniks
v«rgir«aej5«  v      mtc.      ia          salan-
tari|slti   Ufhi,  kM\%n.   \vm   vaftsfjt   do
p<rtnvaojj,  ta
WT ufensa "^§
ldravefm in moćiisfa, ? pt>trabn« ir>l-širo tscbracb«, apr^in« Uko) in pod ^godni«ii pofoji y«#}« try. po^'e j« v raeata mi Gore»|9W«ra. Poiin<5he oa tiprrv.  SIov.  Ntrodi  pod:   .Prid««   \n
atetal m proda.
aaa W sa*» ra hijce; gosti Ina hi pro-dajalna meSanc^n blaaa i,i z deželnimt prrdetkf, vrHk sen^nat vrt, veliko «tav* bilče rrav#n, 9« rad* rodbmsk h rt««er lakoj pr«da. Majbno stanovanie takoj m r&cpoUfo. V«č pnve bstnlk Aittan alavarg Ljabljaiia-St6ka# C«lovtki ««t« itav. 16.                                            9625
Stanovanje
Iv novogradnji r ?—& 90b laĆem r L|nbljatil. Pl^am 5 Itt vnaprtj. — Tuđi kupim aianjSo rilo ali hiio. Plamene po-nadbe poa1 ,Vf«anrei/?66?* na upravo Skiv. Maroka.
Ivan MagdiS
itroici
se pfi9tfcxa za spsntSaabnsko stzono
IjilljiRa, 5!ed!i.ka ni. 7.
Stencvanje
ic 4 >:b iit z modernim' pri'J'Jinsmi v novem po»'"pjti ali v hi§i. s katero fo-57*odar lahk » pro-to fa»-Hifa. ae •tujfto 1*6«. Č.cntualne a« tudl ia-Biciiia proti rejrTfbvkrnuu s 5 »obami v viH. fiajemnina ro rtof.voru. P«nu-dbr pod ,R*vnatf'i 2f.04- na Mprsvo S^cvtaak^a   tfarods.                        3004
3sče stanovan]č
I11—n. Cfealte m v hotel -Ort-oji-' It. OS. 754Q
mttiufak'uru« iKro'e vtttn te* dob-« r?Cuparicj, sa laVoe« Ni5'«n lahk? takoi.    PfHiflcfbe z p«vtdb^   p1**V   Nr*-»
12-560V ra urravo Siov. Nar.    23^: SliilailO
za promemdne  fn  športite  obleke v bogati  izbiri
U. a E. Sternž JfS«
ixu? ♦«#. samortoira, sa spretno sa takoj. Narlov povt uprava Slove«. Naroda.                                               2700
zjuuefc do »i'io^a krmi na ud strijska ali tn^i jv*d:e.tia f<rt.ti vkniižbi aii tvaft4»<5'«o Mtid-? rr>". Pomid^e **ed #U^o4*a prlik^'^^OS' na oprav. S'o-vtmltvn Ka roda.                              9005
bbE   Eaa1  af^BF flPWET ^BE   ^*^3ff ^^f^ tm ^B aaar^a^
Iž^aan v najaaa aH na <:* prid-jžtni s 100.000 K. Ponttlb« r»od ,,Us«j3r 274V* oa upravo Slov. Kar»<U.                   .743
If      ^      1
10, 40. -10 f« *0 ^m. se »»rr>''.i. Lrana trgovina War!«taiy Pečnlk A dru«}, B''•***-■                                                                       ^^1*
baacia, pr«vm«t!ka, H|«. »***- ▼«« p*fra viM i« vcžflj^ Le prvnvr^e«* V*iro ta delo po •olidr.lh rtnaK aodi JiifO« Avta d. 1 o. z. ▼ Ljubtjaal.           XI*
ni            ©      •  iy
na najprT?met»eJK «Iid b?fru kolodrora dvona<i«tref>na z 2 lok«!o»rt, pr*d • le«* fidtna, s« ?.awer^ji za hito a?! ri1« v L'«N?«m aH tw«i pr><1#. ^»oidbe »v*^ fTfrm*i l*k»l* iq» Aion6g»l «»v«4 DHk«O DC6KLJAK Ia DRUG, Marf^ana^ SaiSaa ullaa M«. ». 2«<5
Star«!la
prodajallta
žali aluibe takoj. — Fonudbe >>3 „Pridnost 2701" ™ upravo SI. Nar.    2/01
SOBA
n«H*W#va»d, ^ ^ku^iim vh^dem, ae odda an'rni 7*^rod!fn', !:i ic Ćtz djf» zapesteiu. Ntsio? p^vs' oprava S.'nvfr. Narod«.                                              2710
€kganino ~$$te
•»»Ur>, v trr i!ni ?nr<st« br»* "i2:ra na ?er»^, Iftčo mlarS alohte:«. P,o'<j rv-d ,'Karkew««h 271oJ< na upravo S>v Nareda                                                       2715
Bekllco >s -iss
k' zna kuhati, dobio, macjvo, sprejma '
rodbina    dveh  r seb.    tnVd  r-»  rrrogo \ftnn sl-.ižho. Placi 70*.'K  m»-<e;:o.    Nastop korcfm t. m. — Pi^sti   ni n««'ov Lotilao   Broachan,   O.-Ijek, Siavo-■ }o, Beograd ka ulica 3.                  273Q
Proda s*
!f>t, Ishka napoi kr ta kočija. h'**]v rri  B^>ravi  Slov.  Naroda.                      ?7I^
Za družibriico
k bo!eh»»i gospe ali po*p«da rtl' tla-žbe inteligentna stare]ša gospodi - na. v;«!fl po'rr:žK" boln-hov,- Spr'Cc .--lo. -Gre f«mo ra čez ro'et'e ali tuđi zi rs-prej Pogojf ug »<ini. Nas!r»v /ove nrrv ya Sloventkrg«  Naroda.                   2740
iMifin 7 v?!:ii Mir. fi?"! n-1:«
piiiac is ji!? ?2 r«?iDii?   ^41^;
i. f 1 jur^ f?Ti^
ft o p Cb.>h- ».i   tW'«a L 6lD, »1-f^li-cJ'S. Rsstai tu 10.
Lepa birmanska dariia 1
Z'atrP-va   srebprJr?, Velika  !■*-btrz. 4l«-*?5!nl «trojl ^»-»oitrstrK ^•tMbŠF-'ine  arn  rtrosr. Popra wita.   !.'iin]e w*>x^nja l»rer?lai-
čr«
J-s.   S;!ov;n -Can;;i.   Ljubijac-\
UaaloS trg 12.          2'. *
? ? s:@ žg iočifo
prlstiS 7isaa??
,,»H FridrSha«, I.j'.^1;a-a. Mt^" ■^* 13, m dvoi lćw rr.iv^n k'eM. T'reJ k i km ćo\{n rujboljsfl vina, halo^ka u d«l#itjsfri.  Les »^co 2 K esne^.    i4ci
S^a fotegr&fafea
a*5| ^ tt.-T'--*. - - -"■T*—  fc — ^J Ww Ai\^ ^ „.-. a,^..-t *-. L,' .:.
&e tafcoj Bsupe^ Tic*a. — Pre^.st
,m<i ;o ifL'ftni  nofitfv-'- t<.:*trH. --  Fov, dt«';e .^r ten af nnalniv V.irfboc F* koj>o«ova n.ea. *9                            2702
^ p-ft«* r-: 4!'' ■ ■" i
!55^rs?. nr?<Vt^vi*i 5i j* pri *. ^n"   -n!|f     Svatek,     Scdna   ulica   1 ', U
.    .             M% m*k iLi lm    k i j^                       j
'   .                                                                           I
Odelenje za mornaricu prima u kontraktiialnu službu jedno^ krojačkog majstora, koji }e radio u nMarinehekJeidun^3aintu* t Pulju.
Molbu ?a doku»«^nt;ma. iz ko;ih <e vidi, da je retlektm' služio u ,Marinebekleidu^samtaa ti Pulju i u kojim se imnd-j navesti oilovi za na?ltjp službe, predložiti čim pre 9fOd«!en^a is B»oniairt««fi a le^nan11-                                         ___     _____
Ct. J. TKst, Sa! ^rf^/liS^lCB ftKJicrn?.^.   S   slikami.   Broš.  1° dinar ev, po pot^i 75 p već.
S!r. Fr. SterW„ torMluB. zalili* dece !n m\r*Kar.  Bro^.  ir
dini"iev, po pošti 75 p vcč. J35. Str?«R?, f4»fln^0Of. Povest. Broš. 7 D, vez.  10 D,   po   pc
iti 50 p već. S. TL BaTllXS32-!5s!?s!?flft. S^iaf.   Vojni   ronrm.   Broš.   16 D,
vez. 22 D, po perti 2 D vc;.
Fr. Off'li^, Pz-znL B-o?. ^ D, vez. 11  D,   po   pošti 50 p \?\ C?lk9r!n Z*19T*\h> Urcdil dr. J. Gionar. Bros.  1S Dt  vez. 21  D.
po pošti 1 D več.
Veq€ in ^e relo dobro vpeljano industrijsko podjetj?  v  Ljabljr*-i, išče v svrho razširjonja in povećanja svoje tovarne
z iialfiiiESEiaiS I00.000 dEHarJer •
O^t  se  le  na  trpovsko  i?v?fbtne  in  resne   reflektente.  — P ^ nudbe   poi ^Napredck^Sio* ni upravaiStvo Slovonikr^j Narodi.
9k9                        m 9 ^.
¥Mm zadruga HilanlOr!!! ia sentik slist
rtf^^rcvtfNi   z^rupo z c*r.?;e*9 zivtzs s 5a4a2&m na ja"id   rwi L!«^'
obvršia    p. n. interesente in obvinstvo, da j"c za'eli s   15- ap   .
l*«t poa2^¥«t', Izvr.^evaia bo vsa v gornjo »troko snadnjoca d* i
i« popravila. Nakupovatn,    popravljala,   piodaiala in  montirala  L-o
vse vra4e cerkvenih   ur in tehnic ter Žične mreže   j>o naroOilu.
I            Potrt! nelfrfieme  falosfi   namanjamo  vsem  so-
I   rođnikom, prijateljem in «itncem,  da je naš iskreno ljubljeni oče, gospod
vel#po*«ataiai im tr§%*ec f BaJuuriHi
I   dne H i hl db flB.  mi po dolgi  in  i9*&ri  b<5!enii I   v 52, letu svoja starost mirno v Goapoda satpal.
I            Pograb neporibnefft  pokojnika  <=e   ho  v*S1   v
pontdeljek 17. t m. ob 14. ih.
I            Vsemf kl so ga pozna!?, bo aettfl* n^tflpftVA 4aVra,
!   M«ja dnša ▼ vočntm spomiatL
;         »sk^tf,, 14. aprite 19».
[                                  Zaiai&ča r^o^lJUk
■
I               V globoki iaio«fi iff»n)iHio vstm sorodnikom, prijateljem  in  znan-       j
I       0NA totno vtst, da Je mri čakrcno ljubljeni »to, brmt, nečak m bratranec, gospod       |
Franjo Rv&s |
I      v 20. tetu trojt Havoeli dana* ob 4. «ri  ijatraj po kratki,  mača  boleaoi,       i
I       pfeviden s sretotajstvi aa amira}oćav mirno ▼ Goapoda gaapal.                            |
I               Pogreb nepoiaboegm pokojnika m bo rriU dne   19.  t. m.  ob  9.  opi       I
I       dopoldne ic hlie žaloati aa domače pokop alilča.                                                 I
I               Predragtga pokojnika priporoćamo y moUtav m akf spoamte.                    ;
I               Loiki paMk« dne H. aprila 108f.                                                              |
I      Tnmt* Bva, trgovac i« poseitnik, oče; — Ivu* ataje, roj. S^ia^a. mati;       !
I      — Jdia, dijak tahn, ared. lole, Mirka, Orla, bratje; — Iranka, aftlfea,       ;
I      Marl|a, UavlM, seetre; — Ivan« 9t«a, las. trgovac, attic; a avaj« y#tW»a.
Jugoslovanska Union - banka
I preje Mariborska eskomptna banka, ustanovljena leta 1872. Beograd, Gornja Radgona, KranL UubBana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec
Ia akaala laka.
AkCllsM dopita! K 33.000.0C0 Rezerve K 16.Q0G.00a
i
Hole m fi^nie jiiđ: npjftuiantneje.        j
I i><rTi|na in liik »Narodni" liikrnav
7<#    rriaai_a*iii   4*1   «^ialQYOCAjl   V***cntJB   ^^^T?*flr