Naročnina mesečno	^^Mfeh.	Jfe.	^	^^^ Abbonamenti! Me»«
s^.tjrr rn^Mm, 1 M * ^ /
^^ M « mm J m • /m/ m • ŠB
inozemstvo 50 Lir.
C C. P J Lubiana
raS. Ljubljana ^^^	^^^ — #	^H	_ ^	10.650 per »bbo.
10.650 ca naročnino ^^^^^^ Hh^	^BH^^ flBHHtfP^	■HMHBV	namentir
in 10.349 za inaerato.	U In.erzioni,
Podružnica«	Izhaja vsak daa zjutraj rasen ponedeljka ia dneva po praznika.	F i 1 i a 1 • I
Novo mesto-	e Uredništvo I. .prava. Kopitarjev. 6. Lft.bl|.n«.	B	N°V°
Izključna pooblaščenka za oglaSevanje Italijanskega in tujega | Redazione, Amminiitrazlonet Kopitarjeva 6, Lubiana.	|	Concessionaria escinsiva per la pnbblicitS di provenlenz. italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	g Tel.lon 4001—4005.	|	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo št. 558
Boji pri Tobruku, Sollumu in Bardiji
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V Marmariki se boji nadaljujejo zahodno od T o b r u k a. Novi močni sovražni napadi, podprti s tanki, so bili odbiti.
Okoli Solluma in Bardije sc jc poživela delavnost topništva na obeh straneh.
Nemški in italijanski strmogiavci so večkrat bombardirali zbiranja sovražnih motoriziranih sredstev in avtomobilske kolone na področju Bir Haeheima. Med letalskimi boji jc nemško lovsko letalstvo sestrelilo šest letal.
Nemška letala so prehitela pomorsko skupino, ki je dne 10. decembra bombardirala D e r n o. Zadela so z bombami zopet križarko in rušilcc.
Na srednjem delu Sredozemskega morja so naši lovci uničili dve sovražni letali. Pri poskusu poleta nad zaliv Argostoli jc protiletalska obramba sestrelila še tretje letalo. Eno naše letalo se ni vrnilo.
Dne 11. decembra zjutraj so sovražna križarka in dva rušilca ponovila obstreljevanje D e r n c. Nekaj izstrelkov je zopet padlo na bolnišnico »Principe di Piemonte«. škoda je majhna, baterije Kraljeve mornarice so začele streljati na križarko, ki jc bila kakor sc zdi zadeta.
Polet nad Benghazi v noči od 10. na 11. deccmber jc zahteval tri žrtve; škode ni bilo.
Naša letala so bombardirala pomorsko oporišče LaValetto na Malti.
Kakor jc poročalo vojno poročilo z dne 10. deccmbra, je bil torpediran parnik, ki jc vozil angleške ujetnike. Reševalna dela so omogočila rešitev približno 1800 mož, med njimi tudi nekaj ranjcncev.
Bojišče v Marmariki, 12. dec. AS. Prebivalstvo v Libiji, italijanski bojevniki in njihovi nemški zavezniki so z velikim navdušenjem poslušali govore Duceja in Hitlerja. Sile Osi so namreč ravno na tem bojišču že dolgo v boju proti Združenim državam, kajti boj se vrši med italijanskimi silami in silami ameriške proizvodnje. Amerikan-ski so tanki, anicrikansko je vojno gradivo in ameriška so letala, ki jih uničujejo italijanske in nemške čete. Zato so Italijani in Nemci, ki se vojskujejo v Libiji sprejeli oba govora kot logični zaključek že obstoječih pogojev in se je tako samo razčistil položaj, ki je bil še_ dvoumen. S te zemlje pošiljajo italijanski bojevniki tovariški pozdrav japonskim bojevnikom in izražajo svoje veliko priznanje zmagovitim dejanjem japonske oboroženo sile.
Rim, 12. dec. As. Churchill je včeraj izjavil ▼ spodnji zbornici, da je namesto generala Cun-ninghama bil imenovan za poveljnika angleških sil na Bližnjem vzhodu brigadni general Ritcliie.
Angleško uradno poročilo pa, ki pravi, da je bil general Cunningham odstavljen zaradi izčrpanosti in iz zdravstvenih razlogov, je po vsem svetu naletelo na ironične komentarje.
Na bojišču, 12. dec. As. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da so letala uspešno bombardirala to noč pomorsko oporišče La Va-letto na Malti. Sovražni protiletalski ogenj je bil slaboten. Naši bombniki so zadeli v polno vse cilje.
Japonska ofenziva na Tihem morju
se nadaljuje
Stockholm, 12. dec. AS: Ameriški časnikar, ki je bil na angleški ladji »Prince of VVales«, se je srečno rešil in je sedaj sporočil svojemu listu, da sta se potopila admiral Tom Philips, ki je poveljeval angleškemu brodovju v Singapurju in poveljnik bojne ladje Leach. Utonilo je nad tisoč mož posadke.
Londonski »Daily Express« piše, da je ta nesreča bila huda ura za angleški imperij. Ta nesreča je prav tolikšna, kakor je bila nesreča v Dunquerqueju. Tudi »Times« še piše o tem hudem udarcu angleškemu imperiju. List opozarja ladjedelnice, da naj pospešijo svoje delo, kajti država potrebuje novih bojnih ladij.
Šanghaj, 12. dec. As. Po poročilih iz Manille, so tam v sredo imeli štiri letalske alarme. Očividci pripovedujejo, da so japonska letala napadala samo vojaške cilje, na mesto Manillo pa ni padla nobena bomba.
Tokio, 12. dec. As. Radijska postaja v Tokiu objavlja, da uradno poročilo mornariškega odseka japonskega cesarskega glavnega stana pravi, da so japonske letalske sile izvedle 10. decembra velike napade na Filipine. V letalskem boju nad Manillo je bilo sestreljenih 45 sovražnih letal, na tleh pa razdejanih 36 ameriških letal. Amerikanci so tedaj izgubili vsega 81 letal. Pri Havajili je bila v polno zadeta ena ameriška križarka, podmornica in še neka manjša vojna ladja.
Saigon, 12. dec. As. Iz Sydneya se je zvedelo, da je avstralska vlada zaradi silnih ameriških in angleških izgub na Tihem morju odredila, da se naj uporabljajo najstrožji ukrepi, ki naj preprečijo napad na Avstralijo, poleg tega pa onemogočijo tudi sabotažna dejanja.
Saigon, 12. dec. AS. Iz Singapur ja se je izvedelo, da so japonska letala napravila veliko škodo nu letališču Butterfield, ki je nasproti polotoku Penang. Japonska letula so zmetala na to letališče dež bomb. Izvedelo se je, da so iz Nizozemske Indije hitro poslali letala na pomoč.
Tokio, 12. dec. AS. Med včerajšnjimi napadi na Hongkong sta bili dve angleški topničarki tako poškodovani, cla nista več sposobni za plovbo. Japonska letala so kljub slabemu vremenu večkrat napadla angleške pomorske sile v pristanišču. Vsa japonska letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
Japonski cesarski glavni stan pa je snoči objavil uradno poročilo, ki pravi, da je japonsko letalstvo od 8. decembra do včerai sestrelilo ali pa uničilo 86 sovražnih letal na Malajskem polotoku.
Japonsko vojno poročilo
Tokio, 12. dec. AS. Mornariški odsek japonskega cesarskega glavnega stana je objavil ob 11. uri po japonskem času, da sta bili v bojih nad Filipini do sedaj sestreljeni 202 ameriški letali. Japonska mornarica je izgubila 9 letal, ker so se letala s posadko kot živa torpeda vrgla na cilje. Neko drugo letalo še pogrešajo.
Lahka križarka je Bila le malo poškodovana in se še udeležuje bojev. Milolovec je bil potopljen, mnogo članov posadke pa je bilo rešenih. Neki drugi minolovec je bil hudo poškodovan.
Japonci operirajo s padalci
Macao, 12. decembra. AS: Poročila s Filipinov javljajo, da so se na severnem delu oloka Lu-zona izkrcale japonske čete, ki so v trdem boju z ameriškimi četami. Boji se bijejo na širini 150 kilometrov. Japonci so zasedli mali otok Lubang. Preden so Japonci zasedli pristanišče Vigan, so se spustili japonski padalci. Včeraj so Japonci štirikrat iz zraka napadli Manillo in povzročili velika razdejanja. Na letališču pri ManiJli je bilo uničenih 81 ameriških letal, Japonci pa so izgubili samo pet letal. Hudi boji v zraku so tudi nad Malajskim polotokom. Tu so boji z angleškim letalstvom. Angleške čete se ustavljajo japonskemu
živahno delovanje italijanskega letalstva na vzhodu
Lepa slovesnost na italijanskem letališču na vzhodu
izhodno bojišče, 12. dec. as. Vojni dopisnik agencije Štefani podčrtava izredno živahno sodelovanje italijanskih lovskih in izvidniških letal pri nedavni ofenzivi. Vkljub slabim vremenskim razmeram in silnemu mrazu, so italijanski lovci povsod sodelovali, kjer je bilo mogoče in lo s svojo tradicionalno žilavostjo. Italijanska lovska letala so zlasti včeraj v zaporednih valovih napadala sovražne kolone na področju, kjer je sovražnik skušal napasti našo pehotno kolono. Italijanski lovci so se spustili zelo hizko in so z ognjem iz strojnic obsipali sovražnika.
Med tem bojem so na letališču slavili praznik Marije iz Loretta, ki varuje letalce. Poveljnik letalstva je razdelil odlikovanje letalcem. Odliko-vanci pa so bili zaposleni pri napadih na sovražnika in so dobili odlikovanje, ko so se spuščali od Časa do časa na letališče po strelivo ali gorivo. Srebrno kolajno je prejel neki podčastnik-meha-nik, ki je izvidniško letalo ubranil pred tremi sovjetskimi lovci. Dasi je bil ranjen v nogo, je vendarle streljal naprej in sestrelil eno sovražno
Železniška konferenca med Hrvatsko in Madžarsko
Zagreb, 12. dec. AS. Od 15. do 20. decembra bo v Budimpešti konferenca hrvatskih in madžarskih železniških strokovnjakov, na kateri bodo uredili vprašanje prometa, in sicer osebnega in blagovnega med obema državama. Dne 18. in 19. decembra pa se bo tudi začel zopet železniški promet čez most pri Gjekenjesu. Ta most čez Dravo ie ena najvažnejših hrvatskih železniških zgradb.
letalo, dve pa poškodoval. Odlikovanja so prejeli tudi letalci s treh lovskih letal, ki so napadli 29 sovjetskih letal, tri sestrelili, ostale pa pognali v beg. Kolajne so še prejeli neki poveljnik eska-drile in drugi častniki in podčastniki, ker so drzno v nizkem poletu s strojnicami obsipavali sovražne sile.
prodiranju južno od letališča Kota Bahru. Japonci so izkrcali tudi težke tanke na Malajskem polotoku. Japonci so se izkrcali tudi v Kuantanu na Malajskem polotoku. Na mnogih krajih je presenetljivi japonski napad popolnoma uspel. Poročajo tudi, da so Angleži pričeli izpraznjevati Rangoon V Birmaniji.
Angleži priznavajo velike izgube
Saigon, 12. dec. AS. Iz Singnpurja poročajo, da Angleži priznavajo, da boji na severnem delu Malajskega polotoka niso ugodni in cla se ne razvijajo po načrtu, angleške čete pa so imele že velike izgube. Angleško poveljstvo priznava, cla imajo Japonci letalsko premoč v tej pokrajini.
Tokio, 12. dec. AS. Mornariški odsek japonskega cesarskega glavnega stana je danes zjutraj ob 6.50 po japonskem času objavil, da so se novi oddelki japonskih čet izkrcali na Luzonu.
Japonska bojna ladja ni potopljena
Tokio, 12. dec. AS. Amerikanci so razširili novico, da bi naj bila severno od otoka Luzona potopljena japonska bojna ladja »llarunac. Japonski pristojni krogi izjavljajo, da so imeli Amerikanci lahko križarko za bojno ladjo, o tej lahki križarki pa Japonci objavljajo, da je bila le malo poškodovana.
Smrt ameriškega admirala
Tokio, 12. decembra. AS: Japonski listi poročajo, da je prvi dan pri japonskem napadu na Honolulu bil ubit admiral Kinimel na admiralski ladji »Pensylvania«. Reuter pa poroča, da je bil ob istem napadu ubit tudi podadmiral Kidd Campbell. Admiral Kimrnel je bil poveljnik tiho-morskega ameriškega brodovja. Campbell pa je bil poveljnik pomorskega generalnega štaba.
Vrhovni poveljnik japonske vojske
Tokio, 12. dec. As. Za poveljnika vseh japonskih vojnih sil je bil imenovan knez Higazšikuni.
Minister Knox v Honolulu
Stockholm, 12. dec. As. Iz ameriškega vira se je izvedelo, da je ameriški minister Knox prišel v Honolulu na Havajskih otokih.
Japonske čete na južni obali Luzona
Tokio, 12. dec. As. Cesarski glavni stan je
objavil, da so se oddelki mornarice in vojske danes ob zori izkrcali na južni obali Luzona, ki je največji med Filipinskimi otoki.
Italijanske čestitke japonski vojski
Šanghaj, 12. dec. AS. Italijanski vojaški odposlanec Calletti se je podal k poveljniku mornarico v Šanghaj« admiralu Oki in mu v imenu veleposlanika Talianija izrekel prisrčne čestitke italijanske vlade k velikim uspehom in zmagam japonske mornarice.
Popoldne se je admiral Oka podal k italijanskemu veleposlaniku in ga zaprosil, da naj v Rim sporoči zahvalo japonske mornarice.
Japonska plovba v kitajskih vodah neomejena
Šanghaj, 12. dec. AS. Japonske paroplovne družbe so objavile, da se bo parniški promet vršil točno po urniku in ne bo omejen, ker ima Japonska popolno nadzorstvo nad kitajskimi vodami.
Japonsko vojno brodovje
Japonska razpolaga z 283 vojnimi ladjami. Med njimi je 10 bojnih ladij oklopnic, in sicer 4 razreda »Hongo« po 29.500 ton, ki so bile zgrajene leta 1917 in kasneje obnovljene; 2 razreda »Huso« po 29.330 ton, ki sta bili zgrajeni v letih 1913 in 1915 in obnovljeni 1933. Dalje dve razreda >llise«, približno enake starosti in tonaže. Končno dve oklopnici »Nagato« in »Matu«, ki sta bili zgrajeni že po svetovni vojni in modernizirani lota 1936. Imata 32.720 ton.
Končno je leta 1937 pričela Japonska graditi štiri bojne ladje velikanke po 40.000 ton in oborožene s topovi 400 in 457 mm. Te ladje verjetno še niso dograjene.
Dalje ima Japonska mogočno ladjevje letalonosilk, in sicer 8 velikih ladij, ladjo »Hosho« 17.500 ton s 26 letali; »Akagi« 30.000 ton in 60 letal, »Kaga« 27.000 ton in 80 letal, »Rinio« 7000 ton in 24 letal, »Sorin« in »llirin« po 10.000 ton in vsaka 80 letal, potem »Korin« in »Tokaki« po 14.000 ton.
Tej mogočni skupini vojnih ladij je treba prišteti še 9 velikih križark, 24 lahkih križark, nad 100 rušilcev, 70 podmornic in še veliko drugih ladij. Vloga japonskega vojnega brodovja bo v sedanji vojni gotovo velika, ker se bo vojska na Pacifiku odigravala predvsem na morju.
Vojaška in zavezniška pogodba
med Italijo, Nemčijo in Japonsko
Rim, 12. decembra. AS. Nova zavezniška pogodba med Italijo, Nemčijo in Japonsko, ki je bila včeraj sklenjena v Berlinu, se glasi:
Politika predsednika Roosevelta je imela v zadnjih letih v tesni zvezi z Anglijo točno določeni cilj, da ustvari in ohrani v opresivni obliki oblflst nad vsemi svetovnimi viri, da odvzame italijanskemu, nemškemu in japonskemu narodu sleherno možnost in prekriža sleherno pot, da bi same poskrbele za svoje elementarne potrebe dela in življenja. Ta politika, ki so jo Zedinjene države in Anglija vztrajno in zagrizeno vodile, je prišla do izraza v stalnem odporu proti temu, da bi se omogočila legitimna revizija svetovnega položaja, spričo katere bi bilo mogoče ustvariti nov red sodelovanja med narodi, ki bi imel nujno za osnovo pravičnejšo razdelitev svetovnih rezerv v skladu s potrebami teh narodov.
V evropski vojni je predsednik Roosevelt jasno zavzel sovražno stališče nasproti osnima silama; Ni okleval pred nobeno pobudo in pred nobenim ukrepom, pred nobeno grožnjo, ki ne bi bile neposredno naperjene proti tema silama. Nešteto je primerov odkritega gažen.ja mednarodnega prava, ki jih je odredil in izvršil proti Italiji in Nemčiji. Navesti jc treba le nasilja, s katerimi je omejil ali celo odpravil lastninsko in osebno svobodo italijanskih in nemških podanikov, odredil zaplembo italijan-
Področje bojev na Tihem morja
skih ladij v severoameriških Iukah, obsodbe in internacije tem ladjam pripadajočih posadk, izdal ipovelje amer. mornarici, da v nasprotju s sleherno pravno odredbo r.apade iialijanske in nemške ladje in jih uniči. Člani ameriške vlade so se celo upali ponašati se z vojnimi dejanji proti ladjam osi, z napadi in potapljanjem naših podmornic. Odgovorni ameriški elementi so celo ponovno in odkrito napovedali načrte za napad na Italijo in Nemčijo in v Ze-dinjenih državah je bil še ired kratkim objavljen neovržen dokument, ki je razkril načrt predsednika Roosevelta, da bi v letu 1943 z orožjem napadel Italijo in Nemčijo.
Nasproti takim grožnjam, izzivanju in kršenju mednarodnega prava sta litalija in Nemčija nastopili resno in velikodušno, z odkrito in globoko željo, da bi se izognili sporu z Združenimi državami in razširjenju vojne. Toda to njuno stališče ni moglo in ne more biti brez meje. Spričo položaja, ki je nastal, in v duhu zvestega izpolnjevanja klavzul trojnega pakta z dne 27. septembra 1940, smatrata zdaj, da sta dolžni borih se ob strani Japonske, nastopiti v skupni borbi v svojo obrambo, za ohranitev svobode in neodvisnosti svojih narodov in svojih imperijev, proti ameriškim Zedinjenim državam in proti Angliji.
V ta namen so vlade vseh treh sil sklenile naslednji sporazum:
Spričo neomajne odločitve, da sc orožje ne odloži, dokler se ne bo zmagovito zaključila skupna vojna proti ameriškim Zedinjenim državam in Angliji, so se italijanska, nemška in japonska vlada sporazumele o naslednjih točkah:
člen 1. Italija, Nemčija in Japonska se bodo skupno borile v vojni, ki so jim jo vsilile ameriške Zedinjene države in Anglija, z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, in do končne
zmage.
Člen 2. Italija, Nemčija in Japonska se obvezujejo, da ne bodo sklenile ne premirja ne miru, ne z ameriškimi Zedinjenimj državami ne z Anglijo, nc da bi se o tem med seboj popolnoma sporazumele.
Člen 3. Italija, Nemčija in Japonska bodo tudi po zmagovitem zaključku vojne najtesneje sodelovale v smislu trojnega pakta, ki so ga sklenile 27. septembra 1940, da bi dosegle nov pravičen red.
člen 4. Ta pogodba se uveljavi takoj ob podpisu in ostane v veljavi enako dolgo kakor trojni pakt, ki je bil sklenjen 27. septembra leta 1940.
(Nadaljevanje na 2. strani)]
(Nadaljevanje s 1. strani)
Visoke pogodbene stranke se bodo v primernem trenutku pred potekom tega roka sporazumele glede nndaljnjih oblik svojega sodelovanja, kakor to določa 3. člen te pogodbe.
Izjava japonskega zun. ministra
Tokio, 12. dec. AS. Ju|><>nski zunanji minister Togo je i ozirom nu italijansko in nemško napove« vojne Združenim državam dejul: Ta dogodek in pa čudoviti uspehi, ki so jih cesarske oborožene sile dosegle, odpirajo svetlo bodočnost pred japonskim cesarstvom, ki odločno nadaljuje z ustvarjanjem novega reda na svetu. Italija, Nemčija in Japonska so v novi pogodbi izrekle namen, da bodo oadaljevale skupno vojno zoper Združene države in Anglijo vse do slavne zmage. V trenutku, ko je svet na odločilnem obratu, kakor mu v zgodovini ni primere, nam je v veliko zadovoljstvo dejstvo, da Japonska z ojače-nim zaupanjem in obnovljenim trdnim sklepom, da bo dosegla slavno zmago, koraka proti ustvaritvi novega sveta, ki bo temeljil na pravičnosti in na moralnosti, in to v tesnem sodelovanju s svojima zaveznicama Italijo in Nemčijo. ,
Japonski veleposlanik v Berlinu izjavlja
Berlin, 12. dec. AS. Japonski veleposlanik v Berlinu general Ošima je podal naslednjo izjavo: Nemčija, Italija in Japonska so podpisale pogodbo, ki je svetovno zgodovinskega pomena. Na podlagi te pogodbe bodo v tesnem oboroženem bratstvu vse tri velesile izvajale obnovitveno delo za nov svet. Japonska se nerazdružno povezuje z, Nemčijo in z Italijo, dvema bojevitima narodoma, ki sta v svojih slavnih bojnih tradicijah v sedanji vojni kar najbolj potrdila te svoje lastnosti pri uspehih, ki sta jih dosedaj dosegla. Japonska ho ponesla svoje orožje do zmage na velikem azijskem prostoru in tako ne bo razočarala upov, ki jih nanjo stavijo njeni prijatelji in zavezniki. To zavezništvo pomeni poleg tega tudi končno zmago na zahodu in na vzhodu.
Že pri prvih bojih proti Združenim državam nam je nebo naklonilo velike uspehe. Mi se bomo vojskovali naprej z naraščajočim pogumom in se bomo vedno držali opozorila naših prednikov, ki pravi, da naj po zmagi še bolj utrdimo svojo moč. Vsi tisti, ki nas bodo ovirali in nam nastavljali sovražne zasede, se bodo zlomili. Japonska se bo z ramo ob rami vojskovala do končne zmage za preosnovo in za mir v novem svetu. Naj živi Nemčija, naj živi Italija, naj živi Japonska!
Izjava japonskega veleposlanika v Rimu
Rim, 12. dec. AS: Japonski veleposlanik Eksc. Zembei Horikiri je podal agenciji Štefani naslednjo izjavo:
Italija, Japonska in Nemčija, ti trije veliki narodi, so z objavljeno vojaško pogodbo še bolj povezali med seboj svoje zveze in se vojskujejo naprej, da bi dosegli skupno neizbežno zmago. Jaz verujem, da ima ta pogodba važen pomen, ker je uresničila na jasen način trojne zveze in jeklene pogodbe. Tudi po vojni bo ta pogodba imela svojo vrednost, da se uresniči naš veliki ideal upostavitve novega reda na svetu.
Madžarska v vojni z Ameriko
Bndimpešta, 12. dcc. AS. Madžarsko zunanje ministrstvo je izdalo naslednje uradno poročilo: Kakor je znano, sta kraljeva italijanska in nemška vlada izjavili, du sta v vojnem stanju z Združenimi državami. Kraljeva madžarska vlada, zvesta duhu pogodbe o trojni zvezi, potrjuje svojo popolno vzajemnost z državami Osi. Predsednik vlade in zunanji minister Bar-dossy je zapovedal, naj se takoj izroče potni listi ameriškemu poslaniku v Budimpešti. Hkrati je bilo ukrenjeno, da se madžarski poslanik v VVashingtonu odpokliče.
Uradno poročilo je bilo objavljeno pozno zvečer in je vzbudilo kar najugodnejši vtis v-madžarskih političnih krogih, ki menijo, da je to nujna posledica razvoja dogodkov in nova potrditev neporušljive vzajemnosti med Madžarsko ter med državami trojne zveze.
Bolivija napovedala vojno Japonski
Bucnos Aires, 12. decembra. AS: Iz La Paza poročajo, da je bolivijska vlada napovedala vojno Japonski.
Odmev vojne napovedi v Švici
Bern, 12. dec. AS: Novico o tem, da sta Italija in Nemčija napovedali vojno Združenim državam, so listi objavili s posebnimi izdajami. Več večernikov piše, da je bilo to vojno napoved pričakovati, drugi listi pa podčrtavajo dejstvo, da je bila vojna napovedana istočasno v Rimu in v Berlinu. Ta istočasnost priča o popolni soglasnosti med obema državama in njuno popolno vzajemnost z Japonsko. Listi tudi podčrtavajo pomen, da je bila sklenjena vojaška pogodba med tremi imperiji.
Zaplemba japonskega premoženja v Peruju
Lima, 12. dec. As. Vlada je izdala naredbo, s katero je zaplenjeno vse japonsko premoženje v Peruju. Dekret pravi, da hoče vlada na ta način preprečiti motnje v narodnem gospodarstvu.
m v«*
Turčija
in dogodki na Daljnem vzhodu
Carigrad, 12. doc. AS. Vstop Japonske v vojno je vzbudil v Turčiji veliko pozornost. Javno mnenje in politični krogi z veliko nestrpnostjo zasledujejo dogodke na Daljnem vzhodu. Nekateri listi pišejo, da je Roosevelt napravil veliko napako, ker je nasproti Japonski pričel s politiko sile. List dalje piše, da je Roosevelt navajen, da mednarodno politiko vodi z nasilnimi besedami in pri tem spominja na hude besedne napade na Nemčijo. Toda to je rodilo ravno nasproten uspeh. Rooseveltovi govori niso ostrašili ne Japonske, ne Nemčije. Roosevelt bi dosegel več, ko bi vodil bolj pomirljivo politiko. Zopet drugi listi pišejo, da je ameriško in pa japonsko stališče popolnoma nezdružljivo in je moralo dovesti do vojne. Vseeno pa bi se vojna mogla še odložiti. Toda način, kako je Roosevelt obravnaval z Japonci, je bil žaljiv in Japonci ponižanja niso hoteli več prenašali.
Na vzhodu samo krajevni boji
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan. 12. decembra. Nem. ško vrhovno poveljstvo objavlja:
Tudi včeraj so bili na vzhodnem bojišču samo krajevni boji.
Na Atlantiku so nemške podmornice potopile štiri angleške parnike s skupno 2?.?00 tonami, med temi pa jc bila velika petrolejska ladja. Poleg tega pa so torpedi močno poškodovali dve stražrski ladji in petrolejsko ladjo.
Včeraj je angleško letalstvo ifcv^dlo brezuspešne motilne napade na prostor v nemškem zalivu, ponoči pa v severni in zahodni Nemčiji in sta bila pri tem dva sovražna bombnika sestreljena.
V Severni Afriki se boji nadaljujejo. Nemške in italijanske letalske skupin.'' so razbile angleške kolone tankov in motornih vozil. Med letalskimi boji so nemški lovci1 sestrelili 6 sovražnih letal. Nemška bojna letala so ponoči
bombardirala pristanišče v Tobruku in železniške cilje pri Sidi Baraniju.
V času od 3.-9. decembra je angleško letalstvo izgubilo 69 letal, od t^ga 34 letal na Sredozemskem morju in v Severni Afriki. V istem času smo v boju proti Angliji izgubili 18 lastnih letal.
Helsinki, 12. dec. AS. Po zadnjih poročilih z bojišča se mora ugotoviti, du so Sovjeti doživeli hud poraz med Karhumakijem in Po-venco, k jer je bilo uničenih troje ruskih divizij. Na bojišču je obležalo 10.000 mrtvih Rusov. Ostanek teh treh ruskih divizij se skuša sedaj z begom rešiti. Plen je velik. Zaplenjenih je mnogo težkih tankov in topov. Število ujetnikov presega 2500.
Berlin, 12. dec. as. Ponoči je sovražnik metal zažigalne in eksplozivne bombe na več krajev v zahodni Nemčiji. Več oseb je bilo ranjenih in v raznih delih mest je bila prizadejana škoda na stanovanjskih hišah. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljeno eno napadalno letalo.
Obrambni govori pred tržaškim sodiščem
Sodba bo najbrž v nedeljo
Trst, 11. dec. s. Danes so se pred posebnim sodiščem za varstvo države nadaljevali govori zagovornikov. Najprej je nastopil odvetnik Presti, ki brani Rivančiča, trbiškega atentatorja.' Prosil je za milostno sodbo.
Odvetnik Freechi je branil obtožena Ščuko in Kavča, za katera je državni pravnik zahteval smrtno kazen in je izročil prošnjo, da bi Ščuki prizanesli z glavno kaznijo Glede Kavča, ki bi lahko bil materialni atentator na Duce-jevo življenje, ko je državni vodja obiskal Kobarid, se odvetnik Freschi docela strinja s podlostjo zamisli in zločinskega skleipa, a vendar skuša podčrtati okoliščino, da se je obtoženec zdržal dejanja, potem ko si je izaprašal vest, ki ga je začela mučiti v uri priprave. Branilec je zaključil s prošnjo, naj bi sodišče izreklo milostno sodbo.
Odvetnik Manassero je govoril za obdol-ženega Sfiligoja. vodjo slovenske dijaške skupine, ki je imela separatistične namene. Govornik je izrazil upanje ,da bo sodišče upoštevalo razne okoliščine ki razbremenjujejo Sfiligoja in mu naklonilo pravično sodbo.
Odketnik Kessich je branil obdolžene Kosovela, Slaviča, Danielija, Štefanija, Šturma, Premca, Staniča, Gasparija in Dominicija. Ko je prikazal položaj pred procesom vsakega iz-mea obdolžencev in ocenil vse oblike njihovega ude.jstvovan.ja, je branilec izključil za prve tri vsako odgovornost, glede Štefanija pa, ki je vedno vse zanikal, je zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Za ostale pa je prosil sodišče" za milostno sodbo.
Govori branilcev se bodo nadaljevali danes in v soboto. V nedeljo bo verjetno izrečena sodba.
Gospodarstvo
Predpisi za ukoriščanje maščob iz kosti in živalskih odpadkov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in
smatrajoč za potrebno in nujno, da se uredi ukoriščanje maščob iz kosti in drugih živalskih odpadkov,
odreja:
Člen 1. Akcijska družba za kemično industrijo v Ljubljani se pooblašča za pridobivanje maščob iz kosti, rogov, parkljev, kožne mezdre in iz drugih živalskih odpadkov vobče.
Člen 2. Zaloge maščob iz kosti in iz živalskih odpadkov vobče, kakor tudi zaloge kosti pri družbi iz 1. člena, na dan, ko stopi ta naredba v veljavo, se morajo prijaviti v treh dneh Visokemu komisariatu.
Zaloge teh maščob kakor tudi vseh maščob, pridobljenih po členu t., so pod zaporo na razpolago Visokemu komisariatu, ki odredi njih predajo napravam za razkol (razmiljenje), ka: tere določi sam.	j
Člen 3. Zgoraj imenovana družba mora voditi prejemno knjigo za zbrano surovo blago, za predelane in za pridobljene maščobe tej-oddajo knjigo za količine maščob, predane napravam za razkol. Držati se mora nadalje vseli tehničnih in upravnih predpisov, ki jih izda Visoki komisariat.
Člen 4. Maščobne kisline, dobljene pri razkolu, se odkažejo po razdelilnem načrtu, ki ga sestavi Zbornica za trgovino in industrijo in odobri Visoki komisariat, napravam v Ljubljanski pokrajini, ki predelujejo take kisline. Člen 5. Kosti, rogovi, parklji in inezdra, namenjeni za prodajo, se morajo oddati neposredno' Akcijski družbi za kemično industrijo v Ljubljani ali njenim za to pooblaščenim poverjenikom.	i Člen b. Vsakršna pogodbena zaveza o kakršni koli odsvojitvi ali oddaji maščob iz kosti, dalje kosti, rogov, parkljev in mezdre, velja za razveljavljeno na dan, ko stopi ta naredba v veljavo. ,.,.,,, Člen 7. Cene za oddajo proizvodov iz te naredbe določi Visoki komisariat.
Člen 8. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa 7. zaporom do šestih mesecev. Poleg tega se odredi zaplemba blaga.
Člen 9. Ta naredba, ki razveljavlja vse nasprotne ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 8. decembra 1941-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Najvišje cene za sir
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je-odredil naslednje najvišje prodajne cene za sir: na debelo (prva številka) in na drobno (druga številka):	, .
grana tipico 1939 27.20—31.50, grana tipico 1940 24.75—28.80, Emental in Sbrinz 17.95—20.30, Asiago 15.75—17.70, Fontina 18.25—20.60, Provo-lone 16.60—18.20, Mozzarella 15.35—17.60, Belpaese in Italico 15.15—18.50, Gorgonzola 23—27.50, Ta-leggio 14.60—16.70, Quartirolo 14.10—16.20, Fusi (Roma, Erbo, Blu itd.) 18.40—21 in Pecorino Roma 21.05—24 lir za kilogram.
V ceni na debelo ni všteta trošarina, cene s erazumejo franko skladišče trgovca na debelo. V ceni na drobno je všteta trošarina, cene se razumejo franko prodajalna trgovca na drobno.
Navedene cene morajo biti nabite v proda-jalnicah na občinstvu dobro vidnem mestu.
Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene nego so označene v teh določbah, vsako zvišanje cen pa mora prej odobriti Visoki komisariat. Kršitelji naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. Objavljena je naredba v Službenem listu z dne 10. decembra in je tega dne stopila v veljavo.
Imenovanje članov odbora za preureditev zasebnega zavarovanja. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je z ozirom na določbe za preure-
ditev zasebnega zavarovanja in z ozirom na predloge zainteresiranih družb imenoval naslednji odbor: predsednik adv. Teobaldo Zennaro, odposlanec Visokega komisarja, podpredsednik dr. Ivan Slokar, predsednik Zveze bančnih in zavarovalnih zavodov; člani: cav. uff. Costante Pessato (namestnik Josip Zotti), predstavnika Nacionalnega zavarovalnega zavoda, cav. dr. Albert Rossi (namestnik dr. Leo Skala), predstavnika Splošne zavarovalne družbe, Ferruccio Sbisa (namestnik K. Miarin), predstavnika Jadran, zavarovalne družbe, Ivan Martelanc (namestnik Avgust Novak), predstavnika Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, inz. Alojzij Majce (namestnik Milan Jug), predstavnika Zavarovalne banke Slavija, za izvedenca pa je imenovan Ivan Lah (za njegovega namestnika pa dr. Josip Dermastia). Tajnik odbora, ki ima svoj sedež pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino, Gledališka ulica 3, je dr. Milan Bano.
Novi seznami oseb, ki so zaprosile za izselitev v Nemčijo. Službeni list z dne 10. decembra objavlja 34.-37. seznam oseb, ki so zaprosile za izselitev v Nemčijo. 34. seznam obsega 282 oseb iz občin Koprivnik, Stari log in Kočevje okolica, 35. seznam obsega 224 oseb iz občin Stari log in Kočevje-okolica, Šalka vas, 36. seznam obsega 193 oseb iz občin Stari log, Crmošnjice, Semič in pa Metlika, Novo mesto in Šmihel-Stopiče, 37. seznam pa obsega 136 oseb iz občin Črnomelj, Črnomelj-okolica, Stari log, Črmošnjice, Semič itd. Morebitni upniki morajo v dveh tednih od dne objave prijaviti svoje terjatve iz katerega koli naslova pohotnemu uradu za terjatve in dolgove v Ljubljani.
Iz zadružnega registra. Vpisane so bile naslednje izpremembe: Pri Domu in miru, podjetju za pridobivanje stanovanjskih hiš za vseučiliške prof in uradnike v Ljubljani je bil izbrisan zaradi smrti član uprave dr. Metod Dolenc. — Pri Gospodarski zvezi v Ljubljani je bil izbrisan pooblaščenec Besednjak Alfonz. — Pri Strojni zadrugi v Brodu pri Novem mestu sta bila izbrisana člana uprave Gačnik Franc in Golobic Ivan, vpisana pa Brulc Franc in Štangelj Ivan. — Pri Nabavljalnl zadrugi državnih uslužbencev in upokojencev v Kočevju je bil izbrisan član uprave Uršič Fra^c, vpisan pa Košir Vinko. — Pri Nabavni in prodajni zadrugi v Mirni peči sta bila izbrisana člana uprave Grdenz Alojz in Franc Saje, vpisana pa Makše Anton in Rus Franc. — Pri Kmetijski nabavni zadrugi v Višnji gori je bil izbrisan član uprave Čoš Jože, vpisan pa Gros Janez. — Po končani likvidaciji je bila izbrisana Zveza lesnih domačih obrti v likvidaciji v Ribnici.
Likvidacija: Sloga, gospodarska in podporna zadruga slovenskih kmetov in delavcev z omejenim jamstvom v Črnomlju.
Zbor upnikov Here, stavbne zadruge v Ljubljani je sklican za 17. december ob 11 pri Okrožnem sodišču, odd. III., soba št. 112. Na dnevnem redu so poročila o rešitvi računa upravitelja mase in o stanju imovine Uonkurzne mase, izvolitev novega upravitelja mase, razdelitev razpoložljive imovine konkurzne mase itd.
Prepoved izdelovanja kandiranega maronija, uporabe jajc pri izdelovanju likerjev in uporabe kostanja v slaščični proizvodnji. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal odredbo, po kateri je prepovedano uporabljati jajca pri izdelovanju likerjev in katerega koli drugega poslašče-valnega proizvoda, nadalje je prepovedano izdelovati kandirane marone in vobče uporabljati kostanj pri kateri koli drugi vrsti slaščične proizvodnje. Kandirani maroni in s kostanjem pripravljene slaščice, kolikor jih je na zalogi, se smejo prodajati do 15. januarja prihodnjega leta. Kršitelji teh določb se kaznujejo v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev in z začasnim ali dokončnim odvzemom obrtne pravice. Naredba stopi v veljavo 15. dec.
Zamenjava bankovcev v Srbiji podaljšana. Iz Belgrada poročajo, da je Srbska narodna banka sporočila, da je podaljšana zamenjava bankovcev po 50, 20 in 10 dinarjev v notranjosti Srbije. Zamenjava je podaljšana do nadaljnjega on oodruž-nicah v Kragujevcu in v Nišu, pri podružnicah Šabac, v agencijah Obrenovac, Valjevo, Kruševac, Zaječar, Negotin, Požarevac in Čuprija pa do vključno 10. decembra.
Novi srbski bankovci po 500 din. Srbska narodna banka sporoča, da je začela izdajati s 4 decembrom nove bankovce po 500 din. k. nosijo datum izdaje 1. november 1941.
Fašistična proslava napovedi vo.skc v L ubliani
Tudi fašisti, bivajoči v Ljubljani, so se zbrali včeraj ob petih popoldne ob Strankinem tajniku, da pošljejo svoj vroči pozdrav Duceju in da soglasno izrazijo z vsemi ostalimi Italijani svojo voljo, boriti se do zmage. Sestanek je bil v veliki zborni dvorani vladn epalače, kjer so fašisti poslušali radijski prenos zgodovinskega dogodka na Beneškem trgu in besede Duceja. Radijski prenos so večkrat prekinili z močnim aplavzom, s čimer so vsi navzoči še podčrtali besede svojega voditelja. Po radijskem prenosu je Visoki komisar in Strankin tajnik Eksc. Grazioli pojasnil navzočim zgodovinski dogodek in je tolmačil čustva navzočih s tem, da je Duceju izrazil v imenu vseh njihovo vero in njihovo gotovost zmage. Navzoči so bili poleg Strankinega tajnika, Strankin podtajnik in podpoveljnik GIL-a v Ljubljani. V mali dvorani so bile zbrane fašistke kakor tudi uradništvo Visokega komisariata in drugi fašisti, ki so trenutno v Ljubljani. Potem ko je podtajnik Gatti pozdravil tajnika Stranke, je Eksc. Grazioli odredil pozdrav Kralju in Duceju, čemur so se navzoči odzvali z mogočno manifestacijo. Strankin tajnik je nalo obrazložil dogodke pred vojno napovedjo Ameriki in je poveličal junaštvo naših vojakov, ter se posebno spominjal bleščečih branilcev Gondarja, kakor tudi onih, ki so v Marmariki zlomili britanski naval. Spominjal se je tudi nezlomljive hrabrosti nemških vojska in japonskih, ki so svetu dale v teh dneh dokaz in zgled največje zmogljivosti in junaštva. Potem je prebral današnji govor Duceja, ki so ga zopet prekinili navzoči s ponovnim odobravanjem, na-itar je v soglasju in s pristankom vseh navzočih poslal Duceju izraze ponosa vseh fašistov, ki so v službi v novi pokrajini in obenem zahvalo za odlikovanje, da služijo v tem trenutku kot fašisti v Ljubljanski pokrajini. Sestanek se je končal s pozdravom Kralju in Duceju in z revolucionarno pesmijo, ki so jo zapeli vsi navzoči.
Kako se Churchill opravičuje
Rin., 12. dec. AS. V spodnji zbornici so poslanci navalili na Churchiila s toliko vprašanji, da je moral Churchill obširneje odgovarjati in je v svojem govoru med drugim izjavil:
Ofenziva v Libiji ni potekala tako, kakor je bilo perdvideno, vendar upamo, da bo Auchinleck srečno izvedel svojo nalogo, ki mu je bila zaupana. Vsekakor pa so boji v severni Afriki razbremeniti rusko bojišče. Dasi se je naš položaj spremenil in je v mnogih ozirih tudi ugoden, moramo vendar držati naše obljube in obveze do Rusije.
Nato je Churchill govoril o vojni na Tihem morju in je izjavil, da je japonski napad že prinesel hude udarce Združenim državam in Angliji. Ne morem se spomniti — je rekel dobesedno Churchill — udarca, ki bi bil tako težak za naše brodovje, kakor je bila izguba bojnih ladij »Prince of Wales« in »Repulse«. Kar se pa tiče pomoči in podpore iz tujine, se bo Anglija morala pripraviti za nekaj mesecev na razne omejitve, to pa zaradi preobremenjenosti angleškega in ameriškega brodovja v teh časih.
Aretacija ameriških časnikarjev v Nemčiji
Berlin, 12. decembra. AS: Kot represalijo proti aretacijam v Ameriki so v Berlinu zaprli v četrtek predstavnike in dopisnike ameriških listov.
Velika nesreča v carigrajskem pristanišču
Carigrad, 12. dec. AS. V carigrajskem pristanišču se je potopila ladja, ki je bila na-tovorjena s petrolejem in bencinom. Nesreča se je zgodila zaradi tega, ker je na ladji prišlo do eksplozije, ki jo je zagrešil član posadke iz neprevidnosti. Več članov posadke je bilo ubitih. Sodi z dragoceno tekočino so se potopili in nato so jih z raznimi napravami vlačili iz morja. Ko so sode spravili na suho, so razni zločinci pokradli večjo količino petroleja in bencina. Policija je aretirala več oseb, istočasno pa je v teku preiskava, ki naj ugotovi krivce eksplozije.
Požar v Budimpešti
Budimpešta, 12. dec. as. Silovit požar je nastal v tovarni kemičnih proizvodov. Požar je izbruhnil nenadoma in je en del poslopja zletel v zrak. Med delavstvom je bila ena oseba mrtva, tri pa ranjene.
Polnočnica v Italiji
Milan, 12. dec. AS. Nadškof kardinal je obvestil vernike, da bo tudi letos kakor lani po tistih cerkvah, kjer je bila v navadi polnočnica, slovesnost že popoldan, na predvečer praznika, tako da bodo verniki lahko še do teme prišli domov.
Iz hrvatske industrije. V državnih rokah se nahajajo tri naslednja industrijska podjetja: Prva hrvatska tvornica olja, zagrebška delniška pivovarna in premogovnik Mirna, ki bodo imeli prihodnje dni glavne skupščine svojih delničarjev v prostorih Pohita.
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je nenadoma umrl naš ljubljeni sin in brat
Jarc Valler Mirko
Truplo našega ljubljenega in nepozabnega sina bomo v nedeljo ob 3 popoldne položili k večnemu počitku z Žal, kapelica sv. Antona, na pokopal, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. decembra 1941.
Jarc Anton, krojač - oče, Matilda, mati, Vladimir, brat, Margareta, sestra.

Havali - Filipini - Singapur
Japonci ograiajo le postojanke
Sedanja vojna na Tihem oceanu je značilna |>o tem, da so Zedinjene države ločene od Japonske po Tihem oceanu in da morajo Amerikanci, kakor tudi Angleži, premagovati velikanske razdalje. Zedinjene države in Angleži imajo na Dalj-njem Vzhodu številna z muko zgrajena in utrjena oporišča, iz katerih so vodile obkoljevanje Japonske. Z ozirom na zemljepisni položaj stopajo v začetku te vojne v ospredje zlasti tri središča:
1.	Havajski otoki, največje in najmočnejše amerikansko oporišče na Tihem oceanu z nadaljnjimi proti Daljnemu vzhodu vodečimi oporišči na otokih Midway, Wake in Guam.
2.	Filipini, od Amerike najoddaljenejše in pa Bližnjemu Vzhodu najbližje oporišče.
3.	Singapur, angleški Gibraltar Daljnega Vzhoda, skupno z angleško posestjo proti severu, kakor tudi Nizozemska Indija.
Paerl Harbour
Prvi člen v verigi naravnega mostu iz otokov, ki jih Amerikanci uporabljajo kot izhodišča za razširitev svoje moči proti zahodu, je skupina Havajskih otokov. Havajski otoki so oddaljeni od San Frančiška 3800 kilometrov, dočim znaša razdalja med San Frančiškom in Filipini nad 12.000 kilometrov. Otočje sestavlja v glavnem 8 večjih goratih otokov vulkanskega izvora. Otočje je bogato nasadov sladkornega trsta, ananasnih nasadov in banan. Havajsko otočje, ki meri skupno 16.593 štirjaških kilometrov, ima rasno zelo mešano prebivalstvo, 430.000 duš po številu, med njimi nad 150.000 Japoncev. Zedinjene države so anektirale Havajsko otočje 1. 1898. Ameriška mornarica je zgradila na otoku Oahu v Pearl Harbourju eno svojih najmočnejših oporišč. Prva poročila iz te vojne nagiašajo, da je Pearl Harbour oporišče po močnem japonskem bombardiranju skoraj popolnoma neuporabno. Oahn je 50 km dolg in 36 km širok. Na obeh podolgovatih straneh ga ščiti 600
do 1200 metrov visoka gorska veriga, segajoča prav do morja. Na odprtem južnem koncu otoka je od gora obdani Pearl Habour — biserna luka — kjer se lahko zasidra celotna mornarica USA. V istem zalivu leži tudi Honolulu. Po ameriških poročilih je na tem otoku največja njihova garnizija, obstoječa iz 20.000 vojakov, po večini mornarjev. Pearl Harbour ima po istih virih tudi ladjedelnico, podmorniško oporišče, velike doke in radijsko postajo. Isto tako je na otoku več vojaških letališč, kjer je vedno vsaj 200 vojnih letal. Težava pa je v tem, da otok sam nikakor ne more preživljati prebivalstva, kaj šele vojaštva in da je že v mirnih časih navezan na uvoz. Naslednje najbližje amerikansko oporišče je 2100 km vzhodno ležeči koraljni otok Midway.
Sredi med Havajskimi in Marijanskimi otoki leži otok Wake. Je koraljski otoček s 7.6 štirja-škimi kilometri in je važen zato, ker imajo tu Amerikanci zaloge premoga in bencina ter kabelsko postajo. Tihomorski Clipperji tod počivajo in dobivajo nove bencinske zaloge.
K Marijanskemu otočju spada oporišče Guam, 544 četvernih kilometrov obsegajoč otok s 23.000 največ polinezijskimi prebivalci. Tudi tu so zaloge premoga. V zadnjem času so Amerikanci začeli otok utrjevati. Utrdbe naj bi bile dokončane do prihodnjega leta. Guam je od vseh strani obdan z japonskimi oporišči. Je le 2 uri letalske poti oddaljen od japonskega Saipana, ki je tudi v Mari-janskem otočju.. Verjetno ta otok ni več v ameri-kanski posesti.
Filipini
Od Guama loči Filipine 2600 km razdalje. Filipini obsegajo okoli 300.000 štirijaških kilometrov ter imajo 16.5 milijonov prebivalcev. Imajo mnogo dragocenih tropskih pridelkov, kakor riž, sladkor, kopro, lan, tobak. Malajsko prebivalstvo Filipinskega otočja je bilo pod španjolskim kulturnim
vplivom in je težko prenašalo amerikansko nad-ohlast, tako da je Washingtou za 1. 1946 obljubil Filipinom popolno samostojnost. Za jamstvo te obljube so zahtevali Filipinci dovoljenje za ustanovitev lastne armade, ki je bila v letošnjem poletju podrejena Rooseveltu kot vrhovnemu poveljniku. Filipini so obdani v smeri proti Havajskim otokom z mnogimi japonskimi mandatnimi otoki, ki so vsi močno utrjeni. Na Filipinih sta stalno 2 diviziji redne severnoameriške vojske, h katerim spada sedaj še domače vojaštvo, v kolikor je že organizirano.
Trdnjave na jugu
Od Filipinov potekajo važne pomorske in zračne poti proti angleški kronski koloniji Hongkong, ki leži kot predstraža angleškega imperija na juž-nokitajski obali. Hongkong, ki ga je morala odstopiti Kitajska po opijski vojni 1. 1842. pogodbeno Angležem, obsega skoraj 1000 štirijaških kilometrov z milijon prebivalci. Vojaško najvažnejše in najbolj utrjeno oporišče na jugu pa je Singapur, ki zapira vrata med Tihim in Indijskim morjem. Podrobneje smo o Singapuru pisali že včeraj v »Slovencu«. Na severu meji angleška posest na Malajskem polotoku na Tajsko ali Siam, ki so ga že zasedle japonske čete. Med Japonsko in Francosko Indokino, ki meji na Siam je bila sklenjena pogodba o skupni vojaški obrambi. Zahodno od Siama je angleška kolonija Birma s 600.000 štir-jaškimi kilometri in 15 milijoni prebivalcev. Preko Birme vodi edina pot na Kitajsko proti Čun-kingu.
Južno od Singapura leži Nizozemska Indija.
Nizozemsko — indijsko otočje je silno važno zaradi svojih velikih petrolojskih ležišč. To otočje meri 1,909.000 štirjaških kilometrov ter ima 66 milijonov prebivalcev, med njimi kakih 245.000 Evropejcev. — Ta velik prostor ima zelo slabe obrambne postojanke.
Devetdesetletnik Josip Lavtižar
Naj se naš list še enkrat spomni svetnika 'Josipa Lavtižarja, ki mu je pred nekaj dnevi oznanil njegov jubilejni rojstni dan, a mu je prav danes, 12. decembra, preteklo 90 plodnih let.
Da, plodnih. Kajti vprav zaradi njih plodnosti moramo o jubilantu ponovno spregovoriti. Težko boste namreč našli med nami človeka, ki bi pustil Slovencem toliko vidnih plodov svojega vsestranskega udejstvovanja, kakor jih je zapustil svetnik Lavtižar. In je kazno, da jim še ni videti kraja, ker naš krepko zdravi jubilant ustvarja v svojih izredno visokih letih prav tako naprej, kakor je ustvarjal v svojih mladih in moških dneh. Saj se ni v prav ničemer spremenil.
V tri smeri sega udejstvovanje našega jubilanta. Potopisec je, zgodovinar in glasbenik. Lavtižar spada med Slovence, ki so največ in •najdlje potovali. Značilen je naslov ene njegovih knjig: »V ipetih letih okrog sveta«. Ni je skoraj zemlje, kamor bi ne bila stopila njegova popotna noga. Za vse pa, kar je obiskal in obhodil, je imel vedno odprto oko, vse je znal zanimivo popisati. Nekaj potopisov je izšlo v posebnih knjigah (5 knjig), mimo treh zvezkov šmarnic, ki v njih popisuje Marijina božja pota doma in po svetu, kjer pa je menda povsod tudi bil. Manjše potopise pa je priobčeval od 1. 1878 naprej po raznih naših listih in revijah in je njih število skoraj nepregledno. Vse potopise preveva mirno, epično pripovedovanje.
Veliko se je bavil in se še bavi naš jubilant Z domačo cerkveno zgodovino. Plodovi proučevanja so premnogi sipisi v posebnih knjigah in neobjavljenih rokopisih ter bi nas naštevanje že samih naslovov zavedlo predaleč.
Glasbo je gojil Lavtižar že kot dijak in bogoslovec, kot mlad župnik pa je dovršil celo cerkveno-glasbeno šolo v Regensburgu. Cerkveni glasbenik je prinesel več njegovih spisov in skladb v prilogi. Posebej pa je izdal več kompozicij. Napisal in uglasbil je tudi štiri spevoigre (Mlada Breda, Grof in opat, Adam Ravbar in Darinka), ki so šle ponovno in z uspehom preko naših ljudskih odrov.
Naš jubilant pa je tudi vnet tiušni pastir. Povsod, kjer je služboval (Gorje, Poljane nad škofjo Loko, Šenčur pri Kranju, Bukovščica, Kokra, Bled), ga ima naše ljudstvo še vedno v najboljšem spominu. Največjo in najdaljšo skrb pa je posvečal svojim rojakom, saj je med njimi že od leta 18%, torej 45 let. Ko je leta 1939 po 64 službenih letih kot biseromašnik sto-
Fil v pokoj in izročil ljubljeno župnijo Rateče-lanica mlajšim močem, ni mislil, da bo moral tudi poslej še pasti ovčice svojih planincev. Ni se branil truda in se ga ne brani. Saj vemo, da se naš 00 letnik ne boji nitesar.
Najlepši dar za božič in novo leto so »PRAVLJICE« Božene Nemcove. — Broširane stanejo le 5 lir, vezane ▼ platno 11 lir. Kupite jih, dokler jih je še kaj!
Zimski trening plavalcev
Japonski trener Takahiro Saito piše: „Veliko VGČ Časa
morajo plavalci posvetiti gimnastiki..."
Ko razpravljamo o zimskem treningu plavalcev, ne mislimo le na organizirane tekmovalce, temveč zlasti na vse one stotere prijatelje vodnega športa, ki so obiskovali plavalne tečaje SK Ilirije in tudi na one, ki so se kot samouki posvetili plavalnemu športu. Vsem mora biti jasno, da ne smejo pozimi prekiniti s treningom, temveč da morajo gojiti dopolnilno telovadbo in športe, ki so plavalcem posebno koristni. Le na ta način bodo v prihodnjem poletju, ko bodo spet kopališča odprta, napredovali in se veselili novih uspehov.
Kdor je gledal japonske plavalce na zadnjih olimpijskih igrah, je opazil, da so tudi poleti, ko so imeli dovolj priložnosti za treninge v vodi, veliko gojili plavalno telovadbo. Ta se seveda v marsičem razlikuje od gimnastike atletov, orodnih telovadcev in smučarjev. Plavalna gimnastika je podobna Bodejevim vajam, obsega pa največ mehkih gibov, dihalnih in razteznih vaj. Znano je, da mora imeti plavalec dolge in mehke mišice. Zaradi tega je razumljivo, da ne sme gojiti težkih in sunkovitih gibov, pač pa ritmične gibe, pri katerih se organizem navadi na mehko in sproščeno delo. Zelo pomembne so tudi raztezne vaje, pri katerih stremimo za tem, da povečamo gibljivost v sklepih. Gre zlasti za to, da so plavalci v ramenskih sklepih tako gibčni, da z lahkoto izvajajo plavalno veslanje pri kravlu in pri novem načinu prsnega plavanja, ki mu pravijo »metuljček«.
V zimskem času bodo plavalci storili dobro, če bodo ugotovili svoje individualne pomanjkljivosti in jih skušali odpraviti z jutranjo ali večerno telovadbo doma. Za to ni potrebna posebna literatura. Gimnastika je pri Slovencih že tako popularna in znana, da si bo večina prijateljev plavalnega športa lahko sama izbrala vaje, ki so jim potrebne. Našim športnikom, ki bodo poleti spet tekmovali, mora biti jasno, da so gim-nastične vaje prav tako potrebne kakor so potrebne tehnične vaje vsem, ki se bavijo z igranjem instrumentov.
O dopolnilnem treningu plavalcev je napisal japonski strokovnjak Takahiro Saito nekaj zanimivih podatkov, ki dokazujejo, da gojijo tudi Japonci, ki so znani po vsem svetu kot najnadar-
nejši plavalci, redne gimnastične vaje. Takole piše Saito: »Plavalci ne morejo pričakovati nobenega uspeha, če ne trenirajo redno. Tisti, ki samo plavajo, si s časom pokvarijo telesno kon-dici.jo. Potrebno je, da veliko razmišljajo in opažajo, da bi si ustvarili jasno sliko o oni obliki telesa, ki je najugodnejša za plavanje. Svoje telo morajo primerjati z idealnim likom plavalca, s pomočjo treninga pa se morajo temu liku približevati.«
Tisti, ki samo plavajo, napredujejo do gotove stopnje, naprej pa ne gre. Navadno dobijo obla ramena in enostransko razvite mišice, ki so pri plavalnem napredku največja ovira. Posebno takim priporoča japonski trener Saito gimnastične vaje. »Mislim, da- je vsakomur možno, da spremeni potom redne in vztrajne gimnastike svoje telo in da ga osposobi za hitro plavanje. Dovolite samo dva primera: Oura in Homma sta bila kot osemnajstletnika le srednje dobra plavalca. Ko pa sta se vpisala na vseučilišče v Rikkyju, sta se morala skozi dve leti udeleževati gimnastičnih treningov. Postala sta odlična plavalca in se uvrstila med najhitrejše na svetu. Iste izkušnje smo imeli tudi z olimpijskim prvakom Negami-jem. Bil je zelo navdušen plavalec, njegovo napredovanje pa se je kaj kmalu zaustavilo. Šele potem, ko je ugotovil napako oblih ramen, in ko se je dve leti trudil, da bi s specialnim plavanjem ir. s pomočjo gimnastičnih vaj povečal gibljivost rok in nog, je postal zrel za olimpijske tekme.«
Ne glede na to, če imajo zimska kopališča ali ne, gojijo japonski plavalci pozimi redne gimnastične vaje, radi pa tudi igrajo košarko. V zimskem času nabirajo novih moči za poletje. Značilno je, da se pri spremenjenem delu zredijo. Večinoma pridobijo na teži po štiri kilograme, kar je dragocena rezerva za oster letni trening v vodi.
Prepričani smo, da tudi naši tekmovalci ne bodo držali križem rok vse do časa, ko bodo odprli letna kopališča. Po vzgledu na slavne japonske prvake bodo pridno telovadili, da bodo močnejši in prožnejši, ko bo nastopila nova sezona. Priporočljivi so tudi zimski .športi, zlasti pa smučanje, ki je za vsakega plavalca odličen dopolnilni trening.
Kristusova zgodovina
Giovanni Papini - ♦--
7. Tesar
Ni še prišla končna ura Jezusovega nastopa. Jezusovega glasu ni bilo slišati, Jezus se je z očetom in materjo napotil v Nazaret in vrnil v Joze-fovo delavnico, da mu pomaga v njegovem roko-delstvu.	. _ , .
Jezus ni hodil v šole pismoukov in Grkov. A ni bil brez učiteljev; poznal je tri učitelje: delo, naravo in knjigo. Ne smemo pozabiti, da je bil Jezus delavec iu delavčev posinovljenec; ne smemo prezreti, da se je rodil ubožen, med ljudstvom, ki je delalo z lastnimi rokami, ki si je pridobivalo svoj kruh z ročnim delom, in da si je služil kruh z delom svojih rok, preden je oznanjal blagovest. One njegove roke, ki so blagoslavljale preproste, ki so ozdravljale gobave, ki so dajale slepim vid, ki so obujale mrtve, one roke, ki so bile prebo-dene z žeblji na lesu, te roke so se potile od dela, so čutile ležave dela, so dobivale žulje od dela, so zabijale žeblje v les: rokodelčeve roke.
Jezus je bil materialen delavec, preden je postal duhovni delavec. Bel je ubožen, preden je pozval reveže na svečanost svojega kraljestva. Ni bil rojen med bogatimi, v razkošni hiši, na postelji, pokriti z volno in škrlatom. Potomec kraljev je živel v delavnici tesarja, Sin božji je bil rojen v hlevu. Ni pripadal kasti velikašev, vojaški aristokraciji, družbi bogatašev, zboru duhovnikov. Rodil se je v zadnjem ljudskem razredu, iz katerega so izhajali le potepuhi, berači, begunci, sužnji, zločinci in vlačuge. Ko ne bo več ročni, ampak duhovni delavec, bodo to opazile še bolj ugledne osebe; iskal 1k> svoje prijatelje med ono nesrečno družbo, ki je celo nižje kot preprosto ljudstvo. Jezus bo predstavljal — čakajoč na oni dan, ko bo stopil v pekel živih, predno bo odšel v predpekel mrtvih — v hierarhiji kast, ki večno dele ljudi, revnega delavca in nič več.
Jezusovo rokodelstvo je eno izmed najstarejših in najsvetejših. Med ročnimi obrtmi so poljedelski, zidarski, kovaški in tesarski najtesneje povezani s človeškim življenjem, najbolj nedolžni in najbolj pobožni. Vojak se izpridi v roparja, mornar v gusarja, trgovec v pustolovca. Toda poljedelec, zidar, kovač in lesar ne zataje in ne morejo zatajiti svoje obrti in se ne jiokvarijo. Uporabljajo in predelujejo največ domače snovi vpričo vseh in na razpolago vsem v vidna, solidna, stvarna in prava dela. Kmet koplje zemljo in grebe iz nje kruh, ki ga uživa puščavnik v svoji votlini in ubijalec v svoji ječi. Zidar kleše kamen in zida hišo, hišo ubožcu, hišo kraju in Bogu. Kovač beli železo in kuje iz njega vojaško sabljo, kmečki lemež, mizarsko kladivo. Tesar žaga in zbija les, da napravi vrata, ki čuvajo hišo pred tatovi, da napravi posteljo, na kateri umirajo tatovi in nedolžni.
Te reči so enostavne, navadne, občestvene, običajne, tako običajne, občestvene in navadne, da jih niti ne opazimo in se izmikajo neopaženo našim očem, ki so navajene na bolj zapletena čuda. Te so najenostavnejše človeške stvaritve, a čudovitejše in potrebnejše od vseh, ki so jih pozneje iznašli.
Tesar Jezus je živel v svoji mladosti sredi teh reči in jih izdeloval s svojimi rokami. Prišel je najprej po rečeh, ki jih je izdelal, v zvezo z najintimnejšim in najsvetejšim človeškim življenjem: s hišnim življenjem. Delal je mizo, pri kateri je tako prijetno sedeti s prijatelji, čeprav je med njimi kak izdajalec, posteljo, na kateri človek prvič in zadnjič diha, skrinjo, v katero podeželska nevesta zapira svoje revne cunje, predpasnike in praznične robce in bele polikane srajce za balo, kadunjo, v kateri mesimo moko, katero dviga kvas, dokler ni pripravna za peko. stol, na katerem počivajo na večer starci ob ognju in se razgovarjajo o mladosti, ki se ne more vrniti.
Medtem, ko so se čisti in lahni osiružki zvijali pod ostrino obliča in je žaganje padalo na tla pod ostrim ritmom žage, je Jezus moral misliti na Očetove obljube, na preroška oznanila, na delo, ki ne bo sestajalo iz klinov, temveč iz duha in resnice.
Rokodelstvo ga je naučilo, da pomeni življenje pretvarjanje mrtvih in nekoristnih reči v žive in koristne stvari, da najbolj preprosta snov, predelana in oblikovana, zamore postati dragocena, prijateljska pomočnica ljudi; da odrešenje zahteva izpremembo in kakor se iz grintavega, grčastega in krivega oljčnega panja izdela postelja za otroka in nevesto, se moreta iz umazanega cestninarja in nesrečne vlačuge ustvariti državljana nebeškega kraljestva.
Najlepša knjiga za mlade in stare so »Pravljice« Božene Nemcove. — Dobite jih v vseh trafikah in knjigarnah po 5 lir.
šport v kratkem
Trening tekma ojačene Ljubljane s kombiniranim Jadranom in Svobodo. Jutri, v nedeljo dne 14. t. m. bo imela Ljubljana ojačena z nekaterimi igralci drugih klubov zopet močan trening. Za nasprotnika si je izbrala igralce Jadrana in Svobode. Tekma utegne biti zanimiva. Pričela se bo ob \\Vt ]x>jx>ldne na igrišču Ljubljane.
Vspomin na Bruna Mussolinija, pobornika in voditelja boksarskega športa v Italiji, bodo ustanovili »Trofejo — Bruno Mussolini«. Za to trofejo se bo borilo 14 najboljših boksarskih moštev.
Christl Cranz, ki je letošnjo pomlad za vedno odložila tekmovalne smuči, poučuje sedaj ženski smuški naraščaj in ga pripravlja za nastope v Garmisch-Partenkirchenu, V svoj prvi tekmovalni tečaj, ki se vrši t« dni na Zugspitze, je povabila le šest najboljših smučark.
Atletski rekordi 1. 1941. Nedavno smo objavili listo svetovnih rekordov v lahki atletiki. Dodajamo še nove najboljše rezultate letošnjega leta, ki pa še niso priznani in uvrščeni v uradno listo rekordov: tek na 1000 m Harbig, Nemčija, 2:21.5, tek na 1.500 m H3gg, Švedska, 3:57.6, met diska Lampert, Nemčija, 53 35 m, skok v višino Steers, Amerika, 210.8 cm, skok s palico Warmer-dam, Amerika, 471 cm.
Evropsko boksarsko prvenstvo bo meseca januarja v Breslavi. Predsednik Mednarodne boksarske zveze Oskar Soederlund (Stockholm) je izjavil, da se bo vršilo to prvenstvo najbrž med 21. in 25. januarjem 1942. Povabili bodo samo one tekmovalce, katerim bo mogoče potovati v Nemčijo.
Deset smučarjev bodo poslali Bolgari na zimske igre v Ga-Pa. Bolgarske tekmovalce, ki bodo nastopili v teku na 18 km, alpski kombinaciji in štafeti 4 krat 10 m, bo treniral Rada-cher iz Solnograda.
Devet razprav zaradi najvišjih cen
Uvodno naj omenimo, da nikdar in nikakor ne velja pred 6odiščem izgovor, češ, da obtoženemu niso bili znani protidraginjski ukrepi. Nejjoznanje teh ne opravičuje obtoženca od krivde in kazni. Pač pa sodišče upošteva dan in način, kako in kdaj je bil kak protidraginjski ukrep objavljen, kako in kdaj so bile n. pr. objavljene uradne cene za zelenjavo in sadje, veljavne za Ljubljansko pokrajino. Včeraj 6ta bili 2 razpravi, ko je šlo za cene raznemu sadju in sta 6e 2 obtoženki izgovarjali, da 6ta imeli na sadju označene cene, ki 60 bile veljavne še pred objavo novih cen. Sodnik je razpravi preložil, da uradno ugotovi natančno dan, kdaj so bile nove cene objavljene.
Načelnik Nabavne in prodajne zadruge pri Sv. Joštu nad Vrhniko Ivan Maček m zadrugtna jkhsIo-vodkinja Ana Žakljeva sta bila obtožena po členu 7 protidraginjske uredbe z dne 13. marca t. I., da sta 28. avgusta v zadrugi prodajal testenine po 6.55 lir kg, ko je bila takrat določena najvišja cena na 4.10 lir in koruzno moko po 2.50 lir, ko je bila najvišja cena 1.70 lir. Oba 6ta glede testenin kratko navajala, da omenjeni dan ni imela zadruga več v zalogi testenin, ker jih je že do 6rede avgusta raz-dala svojim članom ter je bila cena za testenine po računu Prevoda pravilna in primerna. Zaradi koruzne moke je druga obtoženka omenjala, da je koruzno moko boljše vrste kupila pri Gospodarski zvezi in je tam dobila jx>jasnilo, da lahko to moko prodaja po 2.50, ko jo je 6ama plačala po 2.25 lir kg. Kot priča je bil zaslišan zastopnik Gospodarske zveze, ki je kratko pojasnil, da je omenjena zadruga kupila koruzno moko, uvoženo iz Italije. Ta moka je bila boljše vrste iz činkvantina. Zveza sama je dala za to moko pri »Prevodu« franko Vič 2.13 lar, 6ama jo je oddajala po 2.25 lir in je zelo
verjetno, da je dobila druga obtoženka pri Zvezi pojasnilo, da lahko to moko prodaja po 2.50 lir, zlasti z ozirom na oddaljenost kraja, ko nastanejo večji prevozni stroški.
Sodnik dr. Leon Pompe je oba obtoženca oprostil obtožbe tako glede testenin, kakor tudii glede koruzne moke. V zadevi moke je sodba nagla6ila, da moka ni bila navadna koruzna moka, marveč moka iz činkvantina, ki 6ploh ne 6pada pod maksimirane cene in je to moko prodajala na drobno s primernim in dovoljenim zaslužkom.
Neka branjevka z Vrhnike je bila obsojena na
7 dni zajx>ra, 200 lir denarne kazni ali 9 dni zapora in na 114 lir denarne kazni ker je 29. septembra prodajala grozdje, hruške in limone po previsokih cenah. Žena nekega trgovca v Ljubljani je bila obsojena na 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni in na 114 lir povprečnine zato, ker je v začetku oktobra prodajal klobase-šunkance po 25 lir kg, ko je bila najvišja cena 15.20 lir. Neka lastnica mlekarne v Ljubljani je prodajal jajca po 1.50 mesto jx) 0.75 lir in je bila obsojena na 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni oproščena je bila plačila povprečnine. Neki trgovec z Notranjskega je bil najx)6led obsojen na 7 dni zapora na 250 lir denarne kazni in na 130 lir povprečnine ker je 27. oktobra imel na ementalskem siru označeno ceno z 38 lir kg ko je bila takrat najvišja cena temu 6tru 17.35 lir kg. Izgovarjal se je da ni niti košček tega sira prodal. Ta izgovor ne drži, ker je kaznivo že samo to, da 6o cene označene viš|e, kakor jih določajo ceniki o najvišjih cenah.
Pred kazenskim sodnikom je bilo včeraj 9 razprav zaradi navijanja cen. Nekatere so bile preložene, da 6e izvedejo novi dokazi.
t&\c>£ute acHoce
Koledar
Sobota, 13. decembra: Lucija, devica in mučenica; Otilija, devica; Orest, mučenec; Evstracij, mučenec.
Nedelja, 14. decembra: Spiridion, škof; Evtro-pija, devica in mučenica.
Novi grobovi
-f- Jakob Jan. lesni trgovec in sotrudnik tvrdke Meden v Ljubljani. G. Jakob Jan je umrl v Ljubljani. Njegov pogreb bo v soboto, 13. t. m. ob pol petih popoldne z Žal, iz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luči Preostalim naše iskreno sožalje.
-f- Terezija Hafner. Umrla je v Ljubljani Terezija Hafner, rojena Markoli, soproga člana Narodnega gledališča. Pogreb blage rmitere bo v nedeljo ob 14 iz kapelice sv. Frančiška na Žalah. Naj počiva v miru! Vsem njenim dragim naše sožalje I
■f Vinko Vrankar. Včeraj, dne 11. dec. 19-11 je nenadno umrl g. Vinko Vrankar, strokovni tajnik in član upravnega odbora Pokrajinske delavske zveze. Vinko Vrankar je nad 16 let stal na čelu strokovne organizacije kovinarjev. C. Vrankarja bomo spremili k večnemu počitku v soboto, dne 13. t. m. ob 16 popoldne z Žal. — Naj počiva v miru!
+ V splošni bolnišnici v Ljubljani je v četrtek zjutraj po kratki bolezni umrl g. Ivan Ke m per le, uslužbenec Blasnikove tiskarne. Pogreb bo v soboto. 13. decembra ob 4 popoldne iz kapele sv. Jakoba na Žalah. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje.
Osebne novice
= Za doktorja filozofije je bil promoviran na
ljubljanski univerzi salezijanec profesor g. Franc Mihelčič, znani vzgojitelj in organizator mladine ter naravoslovni pisatelj. Gospodu doktorju iskreno časti tamo.
SKORU ZASTONJ DO-BITE KRASNE KNJlGE
UUOSKft KNHGflRN*
je pripravna /.a božič 109KNJIŽNJIH KOLEKCIJ Cene izredno znižane. V kolekcijah lahko dobite: Najlepša leposlovna dela, domača in prevodna. Najboljše učbenike in slovarje za tuje jezike (ital, franc., angl, nemški). Znanstvene in poučne knjige veliKe vrednosti. Praktične knjige za tehnike, gospodarje gospodinje, kmetovalca itd. Vzgojne, mladinske in nabotne knjige. Ilogala izbira za vsakega. Ne pozabite : božične knjižne kolekcije si že lahko priskrbite v
Ljudski kniisami
LIliBLJANA Pred Skotijo 5
—	Da imamo potrdilo pri rokah — plačujemo evoje obveznosti: naročnino, članarino, davščine in dr. najrajši z uporabo položnic. Tudi člani KTD bodo dobili te dni položnice obenem z informativno listino. Oboje bo poslano tudi v novejši nobi v dušnem pastirstvu nastavljenim gospodom, da 6e lahko priglase kot novi člani. Zakaj že do novega leta, je pojasnjeno na listini. Ustanovniki 60 oproščeni letne članarine, zato jim položnic ni treba. — Odbor.
—	Nagrade hišnim poslom-vlagateljem. Hranilnica ljubljanske pokrajine Ljubljana, prej Hranilnica dravske banovine oz. Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za božič več nagrad po 50 in 25 lir za hišne pomočnice, kuharice, hišne, služkinje itd., ki imajo v imenovani hranilnici V6aj že šest mesecev na.ožene svoje prihranke na hranilno knjižico. Ti posli se vabijo, da se do vključno 17. decembra prijavijo pri blagajni hranilnice v Puc-cinijevi ulici št. 9 med poslovnimi urami od 9 do pol 13. V dokaz morajo predložiti hranilno in po-selsko knjižico. Kdor teh knjižic ne predloži, ne bo pripuščen k žrebanju nagrad. Žrebanje bo v četrtek, 18. t. m. ob 5 jx>poldne. Nagrajenke bodo obveščene 6 posebnim dopisom. Gospodinje in gospodarji, opozorite na to svoje posle!
—	Poziv brezposelnim natakarjem! Vsi kvalificirani brezposelni natakarji naj 6e nujno javijo v pisarni Sindikata gostinskih nameščencev, Ljubljana, Miklošičeva cesta, palača Pokrajinske Delavske zveze, v 6vrho zaposlitve. Javiti se je v uradnih urah. Vse 06tale gostinske nameščence pa vabimo, da se zglase istotam zaradi važnih pojasnil in obvestil. Osebje, zaposleno v obratih III. kategorije, dobi v naši pisarn; važna pojasnila.
—	Kavarne, restavracije! Ves potrebni kvalificirani strežni personal naročajte pri Sindikatu gostinskih nameščencev Ljubljana, Miklošičeva cesta, Palača Pokrajinske delavske zveze. Upravni odbor.
—	Ravnatelj dentistične šole naznanja kandidatom za šolsko leto 1941—42, da so pogoji za sprejem objavljeni na objavni deski v šoli, Vegova ulica 8.
—	Svarilo pred nakupom. V noči od 10. na 11. t. m. je bilo vlomljeno v stanovanje dr. Vladi-mirja Orla, Za Bežigradom, Grasselijeva 18. Tedaj je bilo ukradenih več patov ženskih in moških čevljev. Zato 6varimo občinstvo pred ev. nakupom, sumljivega prodajalca pa naj V6ak takoj naznani.
—	Vremensko poročilo. V četrtek se je dnevna temperatura močno menjavala. Zjutraj šc pod ničlo, podnevi že nad njo, okoli 14. pa visoko nad ničlo. Skok je znašal kar 10 6t. Dnevna temperatura v četrtek je zaznamovala maksimum +6° C, v r>etek najnižja temperatura pa —0.6" C. Temperatura se dviga, nasprotno je barometer začel padati in je od četrtka na petek padel za 0.3 m'm. Včeraj zjutraj ni bilo megle, drugače jasno in toplejše. Pričakovati je v kratkem primerne spremembe vremena.
_ Božični darovi. — Stara lepa navada jc, da
o Božiču, največjem grazuiku luaiančtva, obdaru«
jemo 6voje najdražje. Kadar boste izbirali darila za 6vojce, 6i oglejte krasne slike, umotvore naših domačih umetnikov, ki čakajo na plemenite darovalce na primer v umetniškem salonu A. Kosa v prehodu nebotičnika. Lepa umetnina je dragocenost prve vrste, ki naj krasi dom in priča o vašem plemenitem čutu za umetnost.
—	Ovaden mesar. Okr. glavarstvo v Logatcu naznanja: Zaradi raznih prestopkov in kršitev novejših predpisov Visokega komisarja o preskrbi prebivalstva s življenjskimi |->otrebščinami, racio-niranju raznih vrst blaga itd. je bil prijavljen sodni oblasti Samotorčan Josip, mesar v Gor. Logatcu. Okrajno glavarstvo v Logatcu mu je poleg tega odvzelo obrtno pravico za nedoločen čas.
—	Od doma je odšel 12 letni svetlolasi fant Kamšak Drago, oblečen v temnosiv plašč, modre hlače in škornje. — Kdor ve kaj o njem, naj ga rzroči oblaMetr ali naj ga pripelje na dom: Ljubljana, Rimska c. 5.
Ljubljana
1 Za 70 letnico g. Fr. Govekarja. V začetku tega meseca je dosegel naš znani gledališki kritik in kulturni delavec ter pisatelj Fran Govekar 70 let. Med njegovimi dramatičnimi deli zavzemajo »Rokovnjači« kot ena izmed naših najznačilnejših ljudskih igre, ki je bila igrana tekom 42 let na vseh naših slovenskih odrih in tudi na slovenskih društvenih odrih v inozemstvu, f>osebno pomembno me6to. Zato bo uprizoritev te predstave zanimiv dogodek, na katerega ojiozarjamo. Igro bo zrežiral prof. šest. Premiera je predvidena v začetku prihodnjega tedna.
1 Zadnji dan za reklamacije živilskih nakaznic je današnja sobota, 13. decembra. Kdor je torej dobil premalo živilskih nakaznic ali pa še sploh ni dobil živilske karte, naj gotovo današnjo soboto pride j>onjo v mestni preskrbovalni urad v Mestnem domu od 8—15. V ponedeljek mora namreč mestni preskrbovalni urad pričeti že s pisanjem živilskih nakaznic za prihodnji mesec ter bi ljudje z reklamacijami poslovanje tako motili in zavlačevali, da bi prebivalstvo dobilo živilske karte za januar prepozno. Zaradi splošnosti je lorej jx>r>olnoma nemogoče delati izjeme, ker bi zaradi površnosti in malomarnosti zamudnikov imelo škodo vse drugo disciplinirano prebivalstvo. Pač bo pa mestni preskrbovalni urad tudi še prihodnji teden zamenjaval navadne živilske nakaznice za karte za ročne in težke delavce ali pa narobe.
1 Petkov ribji trg. Ta teden je povsem izostal dovoz morskih rib iz Trsta. Tam so 6topili v veljavo novi predpisi glede izvoza rib. Petkov ribji trg je bil slab. Na prodaj je bilo nekaj krajx)v po 20 lir kg in nekaj kilogramov sveže jDoIenovke, uvožene iz Severnega morja. Polenovka je biLa po 24 do 26 lir kg.
I Privatne tečaje v italijanščini za Trgovsko državno šolo bo imel prof. Ca66ano V6aj začasno na sedežu Instituta za italijansko kulturo, Napoleonov trg 6, tel. 43-64. Učenci trgovske državne šole 6e obveščajo, da se lahko vpisujejo že od 11. t. m. pri tajništvu italijanskega instituta med uradnimi urami vsak dan od 10 do 13 in od 16 do 19, ob sobotah pa od 10 do 13, — Ravnateljstvo instituta.
1 Ljubljanske Vincencijeve konference bodo imele jutri, t. j. 14. decembra redno zimsko četrtletno zborovanje v Marijanišču. Ob 06mih bo 6V. maša v Marijaniški kapeli, na to bo zborovanje v pisarni Karitativne zveze. Člani vseh konferenc se nujno vabijo, da 6e zborovanja polnoštevilno udeleže.
1 Mestno zdravniško nedeljsko službo bo
opravljal od sobote od 20 do jxinedeljka do 8 mestni višji zdravnik dr. Ciber Fian, Štefanova ulica (prej Srbska), št. 7. Telefon št. 36-41.
1 »Pevčka s planin*, mladinska opereta Leona Santarellija, je tudi v Ljubljani žela nenavadno ve-lek uspeh. Da bodo lahko tudi tisti, ki na praznik niso prišli na vrsto, deležni tega izrednega užitka, bomo opereto ponovili jutri ob 3 pojx>ldne v frančiškanski dvorani. Oskrbite 6i vstopnice v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica in na dan predstave od 10 naprej pri blagajni.
1 Pevke in pevci akademskega cerkvenega pevskega zbora! Za akademsko 6lužbo božjo pri 00. frančiškanih je pevska vaja v 6oboto zvečer ob pol 6edmih in v nedeljo od desetih dopoldne.
1 Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije vabi starše učencev Vl.a in VIII.b razreda na sestanek, ki bo v nedeljo 14. t. m. v risalnici ob 10.
Predstave ob 16 in 18.15, ob nedeljah In pra-tiikih na ob 10.30. 14.30. 16.30 tn 18.30
Zabavna muzlkama komed; 'a, pnlna humorja in IJuDavnih zapleti iBlev
Štirje pari sc ženijo
V gt. vioel nrlzm.nl francoski komik (■'emandel KINO SLOGA - TEL. Z7-1U
NiJholJ ppljubllenn Igralca AI.1DA VALLt in tOJCU GIA1 HETII v enem uai epSiti filmov sez.
Tajna ljubezen
(po rom. A. Hellerjn). - Oa.ali ig.ntci Vlvi C.ioi, Osvaldo VOeritl, Bella 8tri.racc, C. Pilotto itd. KINO MATICA. - TEL. 2»-*t_
Duhovita komeilua polna tmeLa, zabave in muzike
Dva mlllforta za en smehljal
Earicu VmriBio, Kl-a de (l.orgl, Sundra Havel, Romola Cesto KINO UNION - TEL. 22-21
1 Lepe izvirne božične razglednice dobite v Mladinski založbi, Stari trg 30.
1 Meško ni samo eden naših največjih pripovednikov, temveč tudi dober dramatik. Njegov božični misterij »Henrik, gobavi vitez«, je s svojo lefioto povsod navdušil občinstvo. Delo je skrbno pripravil Rokodelski oder, Petrarkova 12-1. Prva uprizoritev bo jutri v nedeljo ob 5. Vstopnice so v predprodaji na dan predstave od 10 do 12 in eno uro pred predstavo. Vabljeni vsi!
1 Operna pevka Ljudmila Polajnarjeva je kaj hitro zaslovela kot izvrstna sopranistka in žela v opieri lepe uspehe. Prav tako izvretna pa je tudi na koncertnem odru, saj je že ponovno sodelovala ob raznih prilikah in na raznih koncertih. Tako bo ponovno nastopila v |xmedeljok, 15. t. m. na intimnem koncertu Glasbene Matice hkrati s pianistko Milo Dernovškovo. Gospodična Polajnarjeva bo pela 6 svojim izredno lepim in skrbno šolani«! glasom dva Pavčičeva samospeva Uspavan-
Dlffida Svarilo
ristituto „EMON A" S. A. . Istituto Agr.colo Immobiliare di Lubiana, che ha comperato tutte te proprieta agri-cole e torestaii degli allogeni tedesehi emigranti da questa Provincia, compreso ii bestiame, le macchine e i prodotti del tondo, (legna da ardere, iieno, gra-noturco, patate, ecc.) diiiida chiunque daH'acquistare detto bestiame e prodotti presso gli allogeni optanti, ed hanno assunto impegno di non venderli diret-tamente.
Per eventuali scquisti, rivolgersi in-vece aU'istituto »EMONA" in Kočevje.
Družba , ,£ M O N A" S. A. - istituto Agricolo immobiliare v Liubliani, ki je kupila od nemSkib tzsel.encev ljubljanske pokra,ine vso pot.sko in gozeno lastnino, vključno živino, poljedelske stroie in pridelke, idrva za kurjavo, seno, koruzo, krompir itd.) svari vsakogar pred nakupom omenjene živine in pridelkov od optantov, ker so se isti obvezali, da ne bodo neposredno sami prodajali.
Za morebitne nakupe se fe obrniti na družbo „E M O N A" S. A. v Kočevju.
ka II. in Kaj mi pravi ptiček. V drugem nastopu | pa Ravnikov: Pozdrav iz daljave in Lajovčev samospev: Kaj bi 'e gledal. Spremljala jo bo na kla- ; virju pianistka Mila Dernovškova, ki bo eamostoj- : no izvajala Beethovnove Variacije, Novaka pesmi ' zimskih noči in Kaanovo Fantazijo na motive Smetanove: »Moja domovina«. Na koncert dveh domačih umetnic z izvrstnim sporedom prav posebno opozarjamo. Vršil 6e bo v Mali filharmo-nični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Ugodna prodaja
Nova hiša 8 • anovanfska po 3 sobe z vsem kontortom, neposredna bližina centra, cena L. 980 000 —
hiša, S stanova nfaka po 2 sobi s trgovskim lokalom, garaža, skladišče in vrt, 7 minut od glavne pošte, cena L. 540 000" —. enostano vanjska hiša, konfortna, cena L. 230000--. gostilna z velikim senčnatim vrtom, salonom, na
prometnem kraju, cena L. 380 000'—. Proda se še več drugih hiš in parcel.
Realitetna pisarna
Zajec Andrej Tavčarjeva ul. št. 10, tel. 35 64
Gledališče
Drama. Sobota, 13. decembra ob 17.30: »Bog z vami, mlada leta!« Red B. — Nedelja, 14. dec. ob 14: »Mali lord.« Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene. — Ob 17.30: »Boter Andraž.« Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 15. decembra: zaprto.
Opera. Sobota, 13. decembra ob 17.30: »Madame Butterlly.« Izven. — Nedelja, 14. decembra ob 10.30: »Desetnlca.c Mladinska igra. Izven. Zelo znižane cene. — Ob 15: »Netopir.« Izven. Zelo
znižane cene. — Ponedeljek, 15. dec.: zaprto. *
Zaradi obolelosti gospodične Heybalove, bo dne 13. t. m. v operi predstava »Rigoleto« izven abonmaja. Vlogo Magdalene pri tej predstavi jjoje gospa Golobova.
Radio Ljubljana
Sobota, 13. decembrai 7 30 Radijska poročila v slovenščini, — 7.45 Pesmi in napevi, vmes ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Koncert saksofonista Miloša Ziherla. — 12.40 Sek-stet Jandoli. — 13 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Operetna glasba. Orkester EIAU-ja pod vodstvom D.M. Šijanca s sodelovanjem sopranistke Drage Sokove in tenorista Janeza Lipuščka. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Adamičev orkester. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Nove plošče Cetra. — 18 Ivanka Velikonja: Delo gospodinje v zimskih večerih, gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Slovenska glasba — 20 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Lirična sezona ElAR-ja: Fedora. — V odmorih pogovor v slovenščini in novice v slovenščini. — 22.30 Pisana glasba. — 22.45 Radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta 48.
S Spodnjega štajerskega
Meso na praznik sv. Štefana. Prepoved za oddajo mesa in prodajo mesnatih jedil za 26. december, torej za praznik sv. Štefana, je ukinjena. V gostilnah in kuhinjah bodo na ta praznik smeli postreči z mesnimi jedrni, seveda proti odrezkom nakaznic za meso.
Civilna poroka. V poročnem uradu krajevne skupine štajerske domovinske zveze v Šo-bru je bila te dni prva civilna poroka. Posestniški sin Matija Ficke se je poročil z Ljudmilo Harich. Poročil ju je župan ter je imel pri tem lep nagovor o pomenu poroke in družine za nacionalno-socialistično državo.
Nakaznice za jajca. Doslej so v Mariboru dobivali jajca na mesne izkaznice. Urad za prehrano je zdaj prepovedal oddajo jajc na mesne nakaznice in siporočil, da bo odslej nakup jajc dovoljen s posebno nakaznico za jajca.
-jj- Franc Lederer. V starosti 40 let je v Brnu umrl po kratki težki l>olezni bivši hotelir Lederer Franc. Pokojni je izhajal iz stare mariborske rodbine.
Slovesnost sv. Barbare v trboveljskem okrožju. Tradicionalni praznik rudarjev so v trboveljskem okrožju obha jali v nedeljo 7. decembra. Nastopili so vsi rudarji, ki so se zbrali pred glavnim upravnim poslopjem Trboveljske premogokopne družbe. Slovesnost je začel obratni vodja inž. Kohler in se spomnil najprej ponesrečenih tovarišev Potem je orisal v slavnostnem govoru prednosti, ki jih uživajo rudarji v veliki Nemčiji. Zatem je govoril vodja urada dela štajerske domovinske zveze Faii-schitz, potem pa rudniški ravnatelj inž. Loff-ler o nalogah rudarjev. V kinodvorani je bila akademija na kateri so proslavili rudarji ff>4 tovarišev, ki so že dolga leta pri tem težkem
delu. Vsi rudarji, ki so bili na tej slovesnosti počaščeni, imajo že od 25—50 službenih let. Najstarejši med njimi pa cclo 61 let. Najstarejši med njimi se je v imenu vseh zahvalil. Prav tako so bile prisrčne proslave praznika sv. Barbare v drugih rudniških revirjih.
Iz Ribnice
Nov gospodarski odbor za trg Ribnico so izvolili v torek zvečer v posvetovalnici občinskega urada. Zborovanje je vodil občinski komisar g. Rudež. Zborovalci so odobrili preračun, nato pa izvolili nov gospodarski odbor: gg. Rudež. velein-dustrijalec in posestnik, Lovšin Jože, kolarski mojster in Klun Jože, posestnik. Sledila je živahna debata o novi izlivki za vodovod. Po prvotnem načrtu so namreč nameravali premestiti napaja-lišče, na zborovanju pa so soglasno sklenili, da ostane izlivka na starem mestu, potrebna bo le preureditev tako, da bo napajališče pripravnejše za živino.
Tragična smrt matere v narasli Bistrici. Blizu mostu čez Bistrico v Ribnici je živela v svoji hiši znana dobrosrčna žena Tanko Frančiška. Bolezen jo je priklenila v hišo, kjer je trpela do nesrečne smrti. Zadnje dni je bila že popolnoma duševno zmedena, tako da so io nvorali varovati. Ko se je potrti mož preteklo noč samo za trenutek odstranil od postelje, kjer je ležala trpinka, je nesrečnica v duševni zmedenosti skočila iz hiše in padla v naraslo Bistrico. Nesrečnico je voda odnesla do Pfeiferjevega milna, kjer so io otroci šele naslednji dan našli mrtvo. Pokojna zapušča dvoje nepreskrbljenih otrok in užaloščenega moža. Hudo prizadeti družini naše sožalje!
»Zdaj bomo videli, kako se boš boril!« je kričal Mišek, ko je vihal rokave.
»Takoj boš lahko videl, kako se bova udarila!« je kričal Netopir in segel za pas.
Mišek, ki jc bil pripravljen za spopad, je zagledal, da se je v roki tolovaja nekaj zabliskalo. Bil je nož!
Iznova je hotel razbojnik bojevati nečasten boj, da bi premagal 6vojega nasprotnika, ki ni bil oborožen.
»Zdaj ti bije zadnja ura!« je hropel tolovaj, ko je naval:! na Miška.
Mišek je bil v silni nevarnosti. Že je mislil, da ni več rešitve. Sedaj ie zagledal na tleh poleg sebe velik lesen b4t. Pograbil ga je in nastavil, da bi prestregel udarec.
»Tresk!« ja završalo. Nož se je zaril v les do nožnice. — Saj bi tudi Mišek lahko potegnil svoj nož. Toda Mišek je bil pošten in se ni hotel bojevati z orožjem. Vedel je, da gre končna zmaga tistemu, ki se pošteno vojskuje. Zato je zalučal bit z nožem v stran.
KULTURNI OBZORNIK
Lea Fatur: Pravljice in pripovedke
Izšla je prva knjiga Pravljic in pripovedk, kakor jih je svoj čas napisala pisateljica Lea Fatur-jeva, pa jih hranila v rokopisu prav do zadnjega časa, ko se je ob njeni petinsedemdesetletnici odločila Ljudska knjigarna, da izda knjigo njenih ljudskih povesti ter njenih pravljic in pripovedk.
Bolj kot kjer koli drugod se je pisateljica Lea Faturjeva uspešno uveljavila v poživ-ljanju etarih zgodb in spominov, kajti kot pisateljica je ta izredno nadarjena samoukinja izšla vsa iz narodnega izročila. Saj njene zgodovinske povesti temelje večinoma na podatkih, ki jih je slišala od svojih prednikov ter si jih z izredno točnostjo in ljubeznijo zapomnila. Značilen za to njeno osnovno uglašenost je ravno odlomek življenjepisa, ki ga je obljubila za Mladiko ob šest-desetletnici, pa je napisala samo zgodovinsko ozračje svojega rojstnega kraja Zagorja na Krasu ter podatke ljudskega pravljičnega izročila, ki tvori podlago njenim inspiracijam, o sebi kot taki pa ni spregovorila niti besedice. Tako se vidi, da je svojo osebo popolnoma podredila narodnemu duhu že v tej avtobiografski črtici (Dom dedov), na katero se naslanja tudi Tine Debeljak, ki je pisal uvod tej knjižici. Pa tudi sicer je v teh pravljicah pisateljica samo medij starih izročil, ki so nam že v taki ali podobni obliki znani že od drugih pisateljev, naših in tujih, pa so pri Faturje-vi doživeli čisto svojevrstno slovensko kraško podobo. V tem je ravno cena teh pravljic, da je v njih pisateljica popolnoma podrejena narodni snovi, ki je noče karikirati in spreminjati v grotesko, kakor Milčinski, 'ne jo z viška' prosvetljensko soditi kakor Trdina, ali na novo tvoriti gostobesedne eksotične domišljijske arabeske kakor Severje-va, pa tudi noče dajati samo zgolj zapisa nekoč nekje govorjenega pripovedovanja kakor Valjavec in narodopisni znanstveniki, temveč hoče dogma-tično dano in v spominu ohranjeno snov, katere prvotna inspiracija je že stara stoletja, povedati s svojim jedrnatim in dramatičnim ter nazornim slogom. Nobena beseda ni preveč, vsaka je postavljena tako trdno in jasno, kot so jo postavljali samo naši najboljši starejši pisatelji. Prav okus te starejše pristnosti naše besede in našega stavka dehti iz teh pravljic. To je slog našega romantičnega realizma: nazorni opisi in kratke oznake spreminjajočega se napetega dejanja. Napolnjene pa so z izrazito romantično snovjo, kakor jo predstavlja slovenski in splošno mednarodni pravljični svet: čarovnice, peklenščki, vitezi, kraljeviči, vedome, krsniki, hudobne mačehe, zakleti bratje, razuzdani graščaki, žrtev žena itd. itd. Podoben svet, kakor ga poznamo iz Grimmov, iz Nčmcove adc
in drugih narodopisnih pisateljev, le da ga vsak odaja v skladu s svojim narodom, njegovo pokrajino in njegovim duhom. Zato je nekaj pravljic tukaj izšlo iz istega izvira kakor na pr pri Nčm-
k:
covi (Godec je pravil, Kaznovana prevzetnost, Sestra reši v volkove zaklete brate = Zakleti krokarji!), toda kakšna je razlika v nujnih spremembah okoliščin in dejanj! Potek je isti — razpredanje pa ima vsaka svoje, Nčmcova kakor Faturje-va, pa obe takšno, da je še danes veselje brati tako sočno pripovedovanje.
V tej prvi knjigi Pravljic in pripovedk je zbranih devet pravljic: Ne odganjaj beračev, Neumni Matiček, Godec je pravil svatom, Čarovnl-čina smrt, Skopnik, Mati božja — rešiteljica, Za-govorjena čarovnica in Sestra reši v volkove zaklete brate. Kakor navaja Faturjeva, je snov teh pravljic slišala od raznih pravljičarjev, predvsem od matere in očeta, ki sta umrla v visoki starosti (82 in 80 let!), od svojih teta in drugih, kar pomeni 150 let žive tradicije! Gotovo izredno pomembno dejstvo, gledano z narodopisnega stališča! Sicer bo delo znanstvenega narodopisja, da ugotovi, kaj je v teh snoveh odkrivateljskega z ozirom na doslej znano slovensko pravljično blago, oziroma tujega, v vsakem pogledu pa je to pravljični svet naših očetov in dedov, in za leposlov-ca važno samo, kako je povedano' Gotovo je bila tudi pri nas že kakšna teh pravljic povedana po svoje in tiskana, tudi so vidne tuje predloge, toda svojo vrednost imajo, predvsem umetniško, kajti Faturjeva jih je osvežila s svojo pripovedno močjo, ki ni majhna, za nov rod. Tu opravlja Faturjeva veliko nalogo, ki jo je predpisala našim materam, »da ohranjujejo dragocena sporočila iz davnin in vežejo preteklost s sedanjostjo in prihodnjostjo.«
To dejanje je za Čehe opravila že v letih pred rojstvom naše pisateljice Božena Nžmcova v pravljicah, ki jih je te dni proglasil češki kritik v »ftadu« za največje bogastvo češkega naroda. Pri nas pa je taka čuvarica narodnega zaklada Lea Faturjeva in ga zdaj nekaj podaja v teh pravljicah, ki jim bodo sledile gotovo še nadaljnje knjige, in zato sem jo analogno po Nemcovi, ki nosi naslov »babica češkega naroda«, imenoval v uvodu te knjige »babico slovenske mladine«: iz te knjige govori svet naših babic, kakršnega so jim ga slikale njihove matere, pa je podan tako svojsko in sveže v novem nazornem pripovedovanju Faturje-ve, da bo še današnji rod in bodoči hodil poslušat slovenske pravljice kot k svoji babici. Zato je preteklost zvezala z bodočnostjo in izpolnila naloge naših mater, čuvaric narodnega zaklada, da živo izročilo postane zopet živo za bodoče.
Zato bodo te pravljice gotovo najlepše darilo za božič ne samo otrokom, ampak vsem, ki jih zanima slovenski pravljični svet v klenem pripovedovanju sedaj najstarejše slovenske pisateljice, in tudi najstarejše, še vedno delavne predstavnice slovenskega pisateljskega stanu.
Knjigo je opremil akad. slikar France Podre-kar ter stane vezana 14 lir.	td
Iz Hrvatske
Ob razstavi
Debenjak—Jakac—Mihelič
1 zdaj, kot delavec v narodnih društvih in dru-1 god. Bil je načelni nasprotnik usmerjenosti naših listov, toda vedno koncilianten. Kot človeku, s katerim je zvezan precejšen kos zgodovine slovenskega časopisja in kulturnega dogajanja, ter prijatelju in časnikarju mu čestitamo k lepemu življenjskemu jubileju. td. ★
Dr. Lev Svetek: Odpravnina. - — Kot ponatis iz 8.-12. št »Slov. Pravnika« je izšla na književnem trgu razprava dr. Leva Svetka o odpravnini. Na 42. straneh obravnava avtor ta dane6 silno aktualni delovnopravni problem, izčrpno s teoretičnega in praktičnega stališča in podaja na koncu njega ori6 tudi z ozirom na mednarodno zasebno pravo. Razprava je opremljena z bogato domačo in tujo judikaturo. — Knjižica se dobi v V6eh ljubljanskih knjigarnah, po ceni 5 lir za izvod.
Premestitev velikega župana. Poročali smo že. da je poglavnik imenoval za novega velikega žiipana velike župe Bribir in Sidraga v Kninu Davida Sinčiča, dosedanjega podžupana istotam. Istočasno je dosedanji veliki župan te županije Ante Nikolič prestavljen v istem svoj-stvu v notranje ministrstvo v Zagreb.
Sprejemi pri podpredsedniku vlade; Podpredsednik hrvatske vlade dr. Džafer Kuleno-vič sprejema stranke izključno samo ob torkih, sredah in četrtkih od 11 do 13,
Zagrebčani za hrvatsko zimsko nomoč. Akcijo za zimsko pomoč vsestransko podpirajo tudi Zagrebčani, ki so do sedaj v ta namen zbrali nad 1,400000 kun.
Medicinska fakulteta v Sarajevu. Vseučiliški profesor dr. Edvard Miloslavič se v glasilu zagrebškega vseučilišča »Alma mater Croatica« zavzema za ustanovitev medicinske fakultete v Sarajevu.
Novo vodstvo križarskega sestrinstva. V prostorih velikega križarskega sestrinstva v Zagrebu je bil oni dan redni občni zbor, nn katerem je bilo izvoljeno novo yodstvo.
Posveti o nadaljnjem delovanju križarskih društev. Prejšnji teden je bilo v Zagrebu zborovanje zastopnikov križarskih društev in organizacij. Na sestanku so delegati predvsem razpravljali o nadaljnjem delovanju teh društev.
Nov predsednik Cecilijinega društva v Zagrebu. V nedeljo je bil v Zagrebu občni zbor Cecilijinega društva, na katerem je bil namesto umrlega dosedanjega predsednika kanonika dr. Janka Barleta izvoljen za predsednika kanonik Krešimir Pečjak Podpredsednik in urednik glasbene priloge društvenega glasila je prof Franjo Dugan.
Prireditev bolgarskih akademikov v Zagrebu. Ob obletnici smrti sv. Klimenta Ohridskega, ustanovitelja in zaščitnika Bolgarske akademije v Sofiji, so imeli slavnostno prireditev tudi bolgarski akademiki v Zagrebu. — Slavnostna akademija je bila združena s koncertom bolgarskih pesmi, ki ga je prenašala tudi zagrebška rarliiska postaja.
Elektrifikacija Marije Bistrice. Pred nekaj dnevi je dobila električno razsvetljavo tudi Marija Bistrica, za kar se je posebno zavzemal župnik največje in najslavnejše hrvatske romarske cerkve Seigerschmidt. Ljudstvo je ob tej priliki navdušeno pozdravljalo zastopnike oblasti in klicalo poglavniku ter njegovim sodelavcem.
Dr. Budak odpotoval v Berlin. Novoimeno-vani hrvatski poslanik v Berlinu bivši prosvetni minister dr. Mile Budak je oni dan odpotoval na svoje novo službeno mesto. Na postajo so ga spremili vsi člani hrvatske vlade vodstvo ustaškega pokreta in diplomatski zastopniki držav trojnega sporazuma.
Novi veliki župan na Hrvatskem. Poglavnik je podpisal odredbo, s katero je imenovan David Sičič za velikega župana velike župe Bribir in Sidraga s sedežem v Kninu.
Graditev nasipa od Brčkega do Bosanskega Samca. Letos so začeli graditi na Hrvatskem velik nasip od Brčkega do Bosanskega Samca, ki bo preprečeval dosedanje vsakoletne poplave Save. Graditev nasipa so morali sedaj zaradi zime ustaviti, z deli bodo pa nadaljevali takoj spomladi.
Ureditev železnišk-ga in osebnega prometa med Hrvatsko in Madžarsko. V Budimpešti je bil te dni podpisan sporazum med zastopniki madžarske in hrvatske vlade o ureditvi železniškega in osebnega prometa med obema sosednjima državama.
Zunanji minister dr. Lorkovič v Bolgariji. Zunanji minister dr. Lorkovič je te dni odpotoval v Sofijo, kjer je podpisal kulturni sporazum, sklenjen med obema državama. Po prihodu v Sofijo je sprejel sofijskega dopisnika belgrajskega nemškega dnevnika »Donau Ze:-tung« ter mu je dal izjavo o raznih vpraša-
Mihelič: Berač
Sedemdesetletnica Fr. Govekarja
V Ljubljani praznuje 70 letnico rojstva slovenski pisatelj in magistratni svetnik v ipokoju Franc Govekar. Z njegovim imenom je v slovenski literarni zgodovini zvezan nastop naturalizma, to je pripovednega sloga in nazora, ki je nastopal konec prejšnjega stoletja proti idealistični literaturi predmoderne dobe, gledajoči vse v solzavi, lepotni luči, dasi je mlajšim svet kazal drugačno podobo. Njegov roman »V krvi« je veljal za prenos zolajevskega naturalističnega sveta v naše majhne okoliščine, cepitev Ljubljane na Pariz. Gotovo je to pomenilo svoj čas odločno gesto, kajti storjen je bil začetek poti, ki je veljala pozneje mimo Govekarja in proti njemu še v vse drugačen naturalizem in materializem, kateremu se tudi Go-vekarjev naturalizem mora iz sedanje perspektive zdeti osladna romantika. Slabši je spomin nanj v zvezi s Cankarjem, ki je kot avantgardist nove dekadentne romantike naperjal svoje jero proti njemu kot zastopniku tedaj prežive-ega gledanja. Toda ta pojemika ob Krpanovi kobili bo gotovo še predmet literarnih zgodovinarjev, ki bodo imeli še veliko prilik odločati vloge in obsodbe, bolj objektivne, kakor pa so bile izražene v bitki dveh živih nasprotnih si značajev. Pozneje je Govekar napisal še več povesti, med katerimi zavzema svoje mesto »Svetinje«, povest iz časa našega narodnega preporoda! ali »Olga«, v katerih se je njegov naturalizem pokazal za zelo romantičnega in celo idealističnega, kar označuje njegovo mladostno borbo bolj za vdinjanost modi, ki ni prinesla takih novosti v praksi, kakor v načelih. Znan je Govekar tudi po svojih predelavah Jurčičevih in Levstikovih romanov v odrska dela (Martin Krpan, Itokovnjači, Deseti brat) in drugih delih. Velika je bila njegova vloga v javnosti, v katero je posegal kot urednik Naroda, kot intrndant Narodnega gedali-sča, kot kritik gledaliških predstav, kar je še
Fc
Slina ustavi kri
Splošna izkušnja nam pravi, da rane v ustih hitro nehajo krvaveti, četudi umetno ne ustavimo krvi, ampak jih oslinimo. Zdravniki 60 zadevo natančneje preiskali in so s poskusi dognali, da slina
ustavi kri v ustih. Razne živali iste vrste 60 istočasno ranili ter obvezali nekatere z obvezami, prepojenimi 6 6linamii, druge pa z obvezami, prepojenimi z raztopino kuhinjske soli. Pri prvih se je krvavitev kmalu ustavila, dočim so enake druge rane še močno krvavele. Ce vbrizgamo slino v kri, 6e kaj kmalu opazi vpliv 6line na krvni obtok. Iz tega si razlagajo dvoje: ali povzroči slina spremembo v kakovosti krvi in jo ustavi, ali pa vpliva na živčevje žil v žilah in jih stisne. V obeh primerih je praktična posledica ista: ustavitev krvavenja.
Najbogatejša ulica na svetu
Morda bo kdo zopet pričakoval, da je v kakem amerikanskem velemestu, pa ne bo držalo. Najbogatejša ulica na svetu se vsa sveti v zlatu in srebru, je majhna prehodna ulica v Delkih v Britski Indiji. Imenuje se Chandi Chowk. V tej majhni, zakotni ulici so razstavljene v izložbah krasne rjuhe, preproge, obleke in plašči, tu je mnogo slonove kosti in neizmernih zakladov različnih predmetov iz zlata, srebra in draguljev. Da bi jih delavci in nameščenci po opravljeni službi ne odnesli iz bajnopravljične ulice, vsak večer pred njihovim odhodom natančno stehtajo vse dragocene predmete.
Visoke pete niso škodljive
Ni še dolgo tega, ko je divjala proti visokim ženskim petam pravcata križarska vojna. Govorilo 6« je, da so visoke pete škodljive za zdravje, da povzročajo deformacijo nog in nategnjenje žil v stopalu itd. Ortopedski strokovnjak prof. Pitzen pa pravi, da visoke pete niso tako škodljive, kot navadno mislimo. Po njegovem mnenju je potrebno, da je višina pet v pravilnem sorazmerju z velikostjo noge, oziroma z dolžino stopala. Čim daljše je stopalo, tem višja mora biti peta. Normalne pete naj bodo 3 cm visoke, 5 cm visoke pete pa odgovarjajo zelo dolgim stopalom. Ljudje, ki mnogo stoje, bi morali imeti visoke pete, tisti, ki mnogo hodijo, pa nizke. 6 cm visoke ali še višje pete pa so tudi po njegovem mnenju pretirane in zdravju škodljive.
Sladkor bodočnosti
Pod imenom sladkor navadno razumemo samo beli industrijski sladkor v kackah ali v sipi, ki ga dobivamo iz sladkornega trsta ali iz sladkorne pese. V resnici pa je še vse polno drugih vrst
sladkorja in je marsikateri slajši od našega navadnega sladkorja. Tako je na primer levuloza, t. j. sladkor iz plodov, mnogo slajši in lepše diši ter se tudi mnogo lažje in hitreje topi. Uživati ga smejo celo sladkorno bolni. Postopek za pridobivanje tega sladkorja pa je zaenkrat še zelo drag in bi imel tak sladkor visoko ceno. Poskusi tik pred sedanjo vojno so pokazali, da ga je moči ceneno pridobiti iz sončnic. Po vojni — sedaj sončnice dajejo predragoceno olje — ga bodo lahko proizvajali na veliko. Morali bodo nasaditi velike plantaže sončnic, kar pa ni nobena težava, saj je na ta način ustvarjena podlaga že za marsikatero industrijo, kakor na primer sladkorna pesa za navadni sladkor.
Obvezen zimski nahod
Zima j« tu in z njo njeni zvesti spremljevalci nahod, kašelj in gripa. Hitro jih hočemo pregnati. Kaj naj storimo? Poskusimo morda s temle: vzemimo sočno limono, jo na mizi ali z dlanmi krepko zvaljajmo, nato pa prerežimo in iztisnimo. Nekaj soka vsrkajmo v eno, nekaj pa v drugo nosnico. Če to ne bo pomagalo, spijmo zvečer, preden se vležemo, čaj v katerem smo skuhali enake količine bezgovih jagod, lipovega cvetja in bezgo-vih listov. Čaj mora biti nekaj minut zaprt, kadar vre. Ko je skuhan, mu dodajmo še «ok iz pol ali cele limone in ga čim bolj vročega spijmo.
Po lestvah v vas
Nad krajem Louehe les Bains leži svicarska vasica Albinen. ki ima to posebnost, da je ne moreš kar tako najti in posetiti. Edina pot, vodeča v to planinsko gnezdeče, je speljana preko prepadov in jo tvorijo lesene lestve, naslonjene na navpično skalnato steno. Pot v Albinen je vedno združena z velikimi napori in tudi nevarna. Lestve vise preko 100 m globokega prepada. Ko so vaščani že starejši, sploh ne gredo več iz vasi; le krepki možje in mladina hodi v okolico in prinaša preko prepada težka bremena življenjskih potrebščin in nakupljenega blaga.
Prve železnice
Prva železnica je stekla v Angliji 1. 1825. med Darlingtonom m Stockholmom. Deset let nato je bila zgrajena prva proga v Belgiji med Bruxelle-6om in Malinesom in še i6tega leta tudi v Nemčiji med Niirnbergom in FUrthom. L. 1837. je dobila prvo železnico Francija med Parizom in Sami Ger-tnaiflom. Leto dni pozneje je bila narejena prva železnica v bivši carski Rusiji med Petrogradom in Carskim selom. Sledile 60 1. 1839. Nizozemska, 1840. Avstrija in Italija, nato Švica in za niimi 1 ostale evroj»ke države.
njih, ki se tičejo nove Hrvatske in Bolgarije. Med drugim je izjavil, da se morajo Hrvatje kakor Bolgari za sličnost svoiili jezikov zahvaliti svojim slovanskim prednikom, za smisel za državotvornost pa Hrvatje Gotom, Bolgari pa Turanom. Obe državi, ki imata pod svojo oblastjo večino ozemlja prejšnje Jugoslavije, morata po Lorkovičevi izjavi popravi* to. kar je bilo prej slabega. To skupno delovanje pa nima prav nobene zveze s kako pan-slavistično idejo, ker je zanj sporazum proti kominterni in trojni sporazum edina podlaga za evropski novi red na Balkanu.
Iz Srbije
Ljotič med srbskimi Inženirji. Po izjavi vseh srbskih stanovskih zbornic, da se v vsem pridružujejo predsedniku srbske vlade, generalu Ne-diču, in v vsem odobravajc njegovo politiko ter obsojajo vse tiste, ki so povzr jčili notranje poboje po Srbiji, je prišel v inženirsko zbornico Dimitrij Ljotič ter je zbranim inženirjem predaval in poročal o sedanjem političnem položaju v Srbiji, Govoreč o vzrokih propada prejšnje države je Ljotič poudarjal važnost momenta, da mora srbski narod in srbstvo ohraniti glavo do konca vojne, To bo pa dosegel samo tedaj, če se bo ves aktivno odločil za politiko sedanje vlade, ki je sedaj edina mogoča v Srbiji. V to je pa predvsem pozvano razumništvo, ki ne sme več neaktivno stati ob strani in s tem dajati potuho raznim temnim elementom.
Odločni ukrepi srbskega ministra za narodno gospodarstvo. Naš list je že jx>ročal, da je odšel srbski minister za narodno gospodarstvo Mihajlo Oljčan v notranjost Srbije, kjer sedaj na kraju samem organizira notranjo upravo, izdaja potrebne ukrepe, postavlja župane, okrajne načelnike, in druge javne funkcionarje ter izdaja potrebna navodila za razdeljevanje živil med ljudstvo. Dosedaj je obiskal že precej srbskih mest. V Kru-ševcu je imel tudi govor prod zbranim meščanstvom, kateremu je orisal sedanji notranji položaj Srbije. Poročal je tudi o uspehih prostovoljskih oddelkov. V zvezi s tem je poudarjal, da bodo morali za obnovo Srbije prispevati vsi ljudje. Vsak p 6vojih močeh. — »Da bi bila ta pomoč hitra,« bom jutri sprejel prispevek in pomoč od članov tiste družbe, kateri pripadajo junaki, ki prelivajo svojo kri in dajejo s tem svoj največji kapital za rešitev naroda. Kdor se pa tej prošnji ne bi odzval in ne bi hotel ničesar sam prispevati, mu bom vzel sam. Od tistega, ki ima deset milijonov bom vzel pet milijonov in jih bom uporabil za obnovo tega kraja.« Istočasno je minister izdal tudi naredbo, po kateri so morali v Kru-ševcu, kakor tudi povsod drugod, vsi ljudje v treh dneh plačati zaostale davke. (Novo vreme.)
Popis vseh vozil v Mladenovcu. Občinska uprava v Mladenovcu je dala j>opisati vsa vozila na svojem upravnem področju.
Nov« srbske poštne znamke. Srbska poštna uprava je pripravila za svoj poštni promet nove poštne znamke, na katerih so naslikani srbski samostani Manasije, Sopočani, Ziča in Gornjak.
Enotni jedilni listi za vse gostinske obrate. V zvezi z naredbo belgrajskega policijskega ravnateljstva, po kateri smejo od sedaj vsi gostinski obrati pripravljati samo eno vrsto jedi, bo sedaj ravnateljstvo za prehrano izdalo tudi enotne jedilne liste za vse gostilne in restavracije. Na jedilnih listih bodo predvidene vse vrste jedil ter se bodo posamezni gostilničarji lahko sami odločali za pripravo navedenih jedil. Cene enotnim jedem so bile prve dni od 30—60 din. Srbsko časopisje se sedaj zavzema za znižanje teh cen, ker so previsoke. S temi ukrepi misli oblast za-treti tudi črno borzo, ker gostilničarjem ne bo treba več stikati za vsemi tistimi živili, ki jih v redni prodaji ni več mogoče dobiti. Gostilničarji bodo sedaj pač pripravljali jedila iz živil, ki jih bodo lahko dobili na trgu.
Srbska narodna banka je dala v promet nove bankovce po 500 din.
Poštne ugodnosti za nemške privatne šole. Po uredbi o nemških šolah v Banatu imajo vse ta-mošnje nemške privatne šole pravico javnosti in uživajo iste pravice, kakor vse ostale drž. šole. Med drugim so oproščene tudi poštnine.
Maksimirane cene za mleko. Komisariat za cene in mezde je pred dnevi določil najvišje dovoljene cene za mleko v Belgradu in v notranjosti Srbije. Po tej odredbi bodo od sedaj smeli prodajati kmetje in mlekarnarji mleko v Belgradu po 6 dinarjev liter, v notranjosti Srbije pa po štiri dinarje.
Srbska rimska pomoč. Za zimsko r>omoč so do sedaj v Srbiji nabrali 8 milijonov din.
Zbornice v Belgradu odobravajo politiko generala Nediča. Odvetniška, inženirska .obrtna, lekarniška, industrijska in trgovska zbornica so poslale pismo srbskemu ministrskemu predsedniku, v katerem v vsem odobravajo njegovo politiko in stališče, ki ga je zavzel zaradi ohranitve šrbstva in povrnitve miru v državo.
Komisar v Kolarčevi ljudski univerzi. Srbska vlada je izdala uredbo, ki daje prosvetnemu ministrstvu pooblastilo, da lahko postavi komisarja na Kolarčevi ljudski univerzi.
Belgrad je dobil nov sneg. Te dni je temperatura v Belgradu zopet padla in ie zapadel nov sneg, ki pa ni j>ovzročil nobene škode in se je promet vršil redno naprej.
Vino se jo v Srbiji zelo podražilo. V zadnjem času se je vino v Srbiji zelo podražilo. Liter navadnega vina stane navadno 50 din.
Ženska lepota
»Kaj misliš, kdaj je ženska najlepša?« »V tistih 10—12 letih, ko je vedno 22 let stara.«
Francesco Perri:
11
Neznani učenec
Zgodovinski roman iz Kristusovih Časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
»Amala, sikambrska sužnja, ki jo je dobila gospa od Enobarbove žene. Toda poslušaj me, gospod, ne kaznuj ie še, ravnaj se v tej zadevi po mojem nasvetu. Veš, gospod, da te ljubim Božanska Izida ve, kako mi je pri srcu tvoja sreča. Ne vzbujaj 6uma, da veš kaj o tem, kar sem ti povedal. Ce začnemo rogovilit, ne bo nič, še sled za divjačino izgubimo. Treba je molčati in čakati. Obljubljam ti, gospod, da ti ju dam v roke kakor dve miški v pasti!«
»A zakaj praviš, da se ljubita,« je hotel vedeti Valerius, »ali si videl kaj posebnega, da bi mogel to potrditi?«
»Gospod,« je odvrnil Manoa, »ljubezen govori bolj z očmi kot z u6ti, zlasti kadar je preprosta. Igrata se kakor dva golobčka. Dovolj je, ako ju človek vidi, ko sta si blizu, pa ugane, da &e ljubita.«
7.
Res je bilo tako. Valerius 6e je čudil, da ni tega prej opazil. Vedno 6ta bila skupaj in se z cčmi ljubkovala, a vendar je bilo vse to zanj še nerazložljivo.
Ko je pomislil, 6e mu je zdelo nemogoče, da bi se njegova žena s svojim nepreračunljivim, ponosnim in resnim značajem navezala na dečka, ki ni slekel še pretekste in ni v hiši več kot kak osvo-bojenec.
Ko se je gnal, da bi odkril izven hiše kako tako razmerje, ni opazil, da je nevarnost pod domačo streho. Kar besnel je.
»Pri vseh bogovih,« je ponavljal in 6e bil s
6vojimi velikimi rokami po kolenih, »gada sem grel na prsih! Mešanec, 6in navadne Judinje, ki sem ga dvanajst let redil kakor vrabca in ga dan za dnevom klical sin! O, moje maščevanje bo grozno, čeprav ga ščiti cesar, da, prav zato, ker ga ta ...
Na jeziku je imel besedo »stari bebec«, a jo je ob težkem pogledu na Manoa požrl, ker je bilo nevarno tako govoriti tudi pred lastnimi 6užnji.
»Da,« je jx>vzel, »cesar ga ščiti. Za Rim in ves narod mu ni mar, za tega mešanca pa skrbi. Ce ga ne bi ščitil, bi ga pri priči zaklal kakor kozli-ča. In ona... virgo sapiens, Dianina 6večenica, ga ima seveda zato vedno pri sebi. da mu prebira grške knjige in mu brblja bajke! Bedneža! O, pripravim jima tako past, da se zmečkata v njej kakor pogača iz pirjevice! Manoa, jximagati mi moraš pri mojem maščevanju. Bastarda jx>ženem iz hiše in v kakem kotu Subure naj ga kak gladiator zadavi!«
Manoa je priprl oči in jiotem rekel:
»Gospod, če boš jxjslušal moj 6vet, te f>oučim, kako bi se ga brez nevarnosti iznebili in bi si pridobili še cesarjevo naklonjenost.«
»Govori,« je zahteva! Valerius, »dam li dva tisoč 6estercev in še eno leto svobode!«
»Poslušaj me, gosjx>d. Saj veš, da ima cesar, zdaj ko je star, posebno rad lepe mladeniče, zlasti ako so iz plemiških krogov. Lucius Arunlius in Marcus Lepidus sta obogatela zadnje čase kakor Krez, ker sta priskrbela cesarju tako družbo. Tvoj varovanec Adonij je najlepši deček, kar jih je danes v Rimu. Pelji ga s seboj v Ostijo in ga jx>-kloni cesarju. Tako se ga lepo iznebiš in ga predaš gotovi jx>gubi, sebi boš pa koristil.«
Valerius je kar zazijal ob tej misli, ki je bila tako nenavadna, pravi peklenski domislek. Edino, kar ga je motilo, je bil strah pred jiosledicami.
»Tvoj predlog, Manoa, je dober, a zakaj praviš, da ga gotovo spravim v pogubo, ako ga izro-
čim cesarju? Kaj pa, če bi postal cesarjev ljubljenec in bi izrabil 6voi vpliv, da bi 6e nad menoj maščeval? Bil bi izgubljen!«
»Gospiod,« je z zlobnim nasmeškom prifiomnil Manoa, »ti res ne poznaš značaja svojega varovanca. Bolj ko Prometei je ponosen in bolj divji kakor libanonski panter. Ootovo 6e upre cesarju, ki ga da potem vreči 6 kake čeri v morje.«
»Pri Jupitru, prav imaš, Manoa. Pokliči ga takoj in mu reci, naj pride k meni!«
Medtem 6e je dal Valerius odnesti v tepidarij in 6e vrgel v toplo vodo, odišavljeno z izvarkom iz igel tuscijskih smrek, katerega mu je pripravil neki niazilar iz kadilarske četrti prav nalašč za okrepitev.
8.
Ko je Manoa stopil v prostore kjer je stane Adonij. aa bi ga poiskal, ga ni našel. Vstal je
stanoval je že
bil in odšel na vrt", da bi opravil jutranje umivanje in 6e poklonil 6oncu s svojo molitvijo.
Po dogovoru med Varilijo, Lolijo Pavlino in drugimi tovarišicami iz Lolijinega templja naj bi se Adonij ta večer popolnoma uvedel v Dionizove misterije. Zato 6e je že od prvega dne v mesecu pripravljal z raznimi očiščevalnimi vajami na veliki obred.
9.
Lahko škripanje peska pod koraki sužnja Manoa ga je vznemirilo, a ni obrnil glave, dokler ni končal moliti. Ko 6e je obrnil, je zagledal Egijjčana.
»Pozdravljen, go6pod! Oče Valerius Messala te prosi, da bi prišel k njemu.«
Razmerje med Adonijem in Valenjem to bilo vedno komaj malo prisrčnejše, kakor med 6užnjem in gospodarjem. Valerius ga je zaničeval kot vsiljivca v svoji hiši, kot mešanca m 6ina neke Judinje in ga ni nikdar klical, razen ako mu je bilo treba kaj ukazati, vendar ga je Adonij ogovarjal z oče-
tom in V6i eužnji so 6e ravnali po tej navadi.
Nenavadni jutranji poziv je Adonija nekoliko presenetil, a je le vstal in šel s sužnjem v Valeri-jeve prostore.
Valerius je bil še v kopalnici.
Ko je Adonij vstopil in pozdravil, ga je Valerius premeril 6 hitrim pogledom in 06trmel.
»Pri belih bokih Latoninih, deček je zares lep!«; je rekel 6am pri sebi.
V6a postava in obraz sedemnajstletnega mladeniča sta bila jx> kopeli in jutranjih vajah tako sveža, da je napravil vtis nežnosti in 6vežosti, kakršnega napravijo nekatera drevesca v 6oncu. Njegovo nekoliko j>odolgovato glavo so pokrivali gosti črno-sinji kodri, da je sličila velikemu grozdu, lahko ukrivljeni orlovski nos z milino podrhtevajočih no-zdrvi je dajal obrazu nekaj žgočega in obenem ženskega, jantarsko rjava polt in sladke, nabrekle ustnice so dokazovale, da obilna kri teče po njegovih žilah, čeprav z latinsko fiomešana, tista vroča kri sirijskega plemena, ki je tako občutljiva za ljubezen in 6anje. Valeriju se je srce kar širilo. Cesarju bo tak dar gotovo všeč.
Sin nesrečne Judinje bi bil torej izgubljen.
Valerius je še prikril svoje misli in je govoril z njim nenavadno prijazno.
»Sin moi Marko,« mu je rekel, »kakor veš, se vrne danes cesar v Rim. Vedno je skrbel zate in odkar si prišel z Vzhoda, si pod njegovo zaščito. Zato želim, da bi mu te predstavil m bi videl z lastnimi očmi, kako je njegov varovanec vzra6tel in bil vzgojen kot pravi Rimljan. Sicer si že na tem, da slečeš preteksto. Prihodnji mesec Martov oblečeš že virilsko togo in vstopiš v javno življenje. ZaTadi tega je prav, da te bo cesar videl in poznal, ko bo šlo za to, da ti da kako mesto v vojski ali v kaki pokrajini. Valerijec si in delati boš moral čast svojemu očetu, ki je bil pogumen vojak in zgleden uradnik.«

Vse vrste oglasov
za „SLOVENCA" in ..DOMOLJUBA" lahko naročate v naši podružnici v
NOVEM MESTU
Berite
\Sloilenca-
in oglašujte v njem!
BeinaUHHBMMH
POKRAJINSKA DELAVSKA ZVEZA javlja tužno vest, da je v četrtek, dne 11. decembra 1941, nenadoma umrl gospod
Vinko Vrankar
strokovni tajnik in član upravnega odbora Pokrajinske delavske zvezo
Pogreb bo v soboto, dne 13. decembra 1941, ob 3 popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah.
V Ljubljani, dne 12. decembra 1941.
Pokrajinska delavska zveza
M Službe B
Dobe:
i'
Hišnika
za center, upokojenca, strojevodjo ali mehanika, sprejmem s 1. januarjem. - Poizvedbe: StrojanSek, manufakturna trgovina Pred Škofijo 21, Ljublj.
Brivskega pomočnika
prvovrstnega, sprejme*«. Salon »Slavica«, Miklošičeva c. 6, Ljubljana.
EZB
Rabljene steklenice
od Jekocltrola, Tonovlna in Etetusina, očiščene kupujemo z zamaškom ali brez. »Cehostaklo«, Resljeva cesta.	k
Steklenice - likerske
(oglate, litrske in konjak steklenice) kupimo vsako množino takoj. - ALKO, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej).	k
11,1.! " 'I
Pet tovornih avtomobilov
na lesni plin se vzame za dobo 1 ali 2 meseca takoj v najem. Ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod šifro: »Lesni plin« št. 13434.	f
Trisobno stanovanje
moderno, v novem bloku Pokoj, zavoda, zamenjam z dvosobnim modernim stanovanjem s centralno kurjavo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zamenjava« štev. 13416.	č
Pohištvo
Novo šperano spalnico
ugodno prodam. Kolizej-ska 4, dvorišče.	š
Čitajte »Slovenca«
Javljamo prežalostno vest, da je nenadoma preminul gospod
lakob Jan
Bil je naš vestni sotrudnik in zvest prijatelj. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 13. decembra t. 1., ob pol 5. uri popoldne z Zal kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Pokojnika ohranimo v trajnem častnem spominu.
Ljubljana, dne 11. decembra 1941.
Tvrdka A. V. MEDEN, lesna industrija in trgovina
Strti v neizmerni boli javljamo, da je dotrpela naša nepozabna soproga, ljubezniva mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
TEREZIJA HAFNER
ro>. MARKOLI
soproga člana Narodnega gledališča
Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, 14. decembra ob 14. uri iz kapelice sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. decembra 1941.
Globoko žalujoči: Ivan, soprog, Majda, hčerka, Janez, sin — in ostalo sorodstvo.
Oporoka na razglednici. Neko berlinsko sodišče je moralo odločiti o nenavadni oporoki. Pred kratkim je umrl mož, ki je bil poslal svojemu sinu razglednico in na tej razglednici mu je sporočil, da ga postavlja za edinega dediča vsega svojega imetja. Podpisal se je kot »vaš oče«. Sin je to razglednico proglasil ea zadnjo voljo syojega očeta in zahteval vso dediščino. Hči, njegova sestra, pa je oporoko v tej obliki osporavala. Sedaj je Odločilo sodišče, da je ta oporoka 08 razglednici vendarle v polnem obsegu veljavna.
Številne ovce. V lraqu (v Mali Aziji) redijo navadno okrog 12 milijonov vc.
Razdalja od duSe bližnjega človeka je dolga včasih kakor svetlobna leta.
Noben narod ni pred mrazom tako občutljiv
kakor Kitajci. V hudi zimi si kak Kitajec nadene kar ,. po 14 oblek, da ga ne ' zebe.
Vsemogočni je nedoumljivo odločil nenadoma poklicati k Sebi našega ljubljenega soproga, sina, brata, svaka in prijatelja — sošolca, gospoda
Jakoba Jana
lesnega trgovca
Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 13. t. m., ob pol 5. uri popoldne z Žal, kapele sv. Andreja k Sv. Križu.
Maribor, Gorje pri Bledu, Ljubljana, dne 11. decembra 1941.
Žalujoči
ae^M^K^aij'.'. m« -
* M*-.-. *1BkDtiaiffW'1
Kap jih je zadela...8
Lvngby previdno prelista papirnate zvitke.
»Vas je tale ponoči obiskal?« Razgrnil je pred Cliappella rumenkast list.
Na njem je bila precej preprosta pero-risba, ki je predstavljala pritlikavca. Ta je bil jx)barvan z obledelimi vodenimi barvami.
Bil je zelo podoben pritlikavcu iz nočnega obiska.
»Prekleto!« zamrmra Amerikanec.
Tudi Higgins je pristopil.
»Pa je bil res takle?« ga vpraša.
»Kot bi bila njegova slika!«
»Kdo je ta?« vpraša Higgins Lyngbyja.
»Calgar,.drugi heatherstonski grof, živel v šestnajstem stoletju. Zaradi njegovih okrutnih dejanj ga je škof preklel in sedaj mora bloditi dva tisoč let jx> svetu.«
Od vrat sem se je čul glasen smeh in vsi trije so se obrnili.
Vstopil je Montgomery.
»Človek božji,« pravj spakujoč se, »saj tole se sliši kot strahoten roman!«
S skrivnostnim izrazom v obličju dvigne Lyngby karajoče prst.
»Ne smeta j>ozabiti, da sta na Škotskem, v zemlji, kjer še verjamejo v duhove in prikazni.«
»... in v zemlji škotskega whiskyja!« pristavi Montgmery.
»... in če boste dvignili pokrov Calgarje-vega grobišča, boste videli, da je grob drugega hcatherstonskega grofa prazen! Calgar še ni zveličani Išče si še novo žrtev!«
To teh besedah zvije Lvngby svoje papir- I nate zvitke in zapusti brez besed sobo.	!
»Ni čisto pri pravem, ne?« vpraša Mont-gomery.
Chappell skomigne z rameni.
A Higgins zarecitira zamišljeno \Villiama Shakespeara:
»Med nebom in zemljo je več stvari, kot se modrosti vaši šolski sanja...«
»Lepo nežno, nežno!« ga opomni Montgo-mery. »Sedaj manjka še samo hladen dih strašila.«
»Nikar se ne norčujte!« pravi resno nadzornik Higgins.
»Obhaja me čudna slutnja, da ne bom doživel jutrišnjega dne!«
Sedaj se je zasmejal še komisar Chappell.
»Pojdimo t.jale v stolp, kjer je antena. Mislim, da vam bo čisti zrak dobro del!«
»Toda whisky bi bil boljši!« meni Mont-gomery.
Beli stolp hcatherstonskega gradu je imel osem nadstropij.
Iz šestega nadstropja je peljal pokrit prehod v stari del gradu. Tam so bile v prvem nadstropju spalnice in druge sobe.
Naša trojica mož se je povzpela po polža-stih stopnicah ki so peljale v gledališko dvorano in si tako skrajšala pot v atelje gospe Chappellove.
Okrog voglov je tulila burja, ki je postala ponoči še močnejša.
Kaplje dežja so tolkle od okna; in mrak je delal videz, da se še ni zdanilo.
Iz malih okenc, ki so razsvetljevale stopnice, si lahko videl, kako podi morje svoje
valove proti skali, na kateri je bil sezidan grad Heatherstone.
Vzvalovila se je celo voda v grajskem jarku, ki je obdajal grad, in je pljuskala ob skale.
Nad jarkom, ki pa je bil komaj tri metre globok, je peljal tudi prehod v beli stolp.
Ker se je naša trojica kriminalistov glasno zabavala, ko je stopala [>o stopnicah, ni mogla slišati, da se je smukala za njimi neka postava, ki je pazljivo opazovala vse njihove kretnje.
Ta skrivnostni človek — kajti postava, ki je hodila za njimi samo v temini in je poznala vsako ped prostranega gradu, je zgledala res skrivnostno — je stopical za njimi vedno v taki razdalji, da ga nihče ni opazil in možje niso mogli niti slutiti, da jih nekdo zasleduje.
In pri tem 6e ni niti sanjalo nobenemu izmed njih, da se nahajajo kot kriminalisti po poklicu, v nevarnosti.
»Vi morda ne boste tega razumeli,« je govoril Higgins, ko je šel skozi vrata prehoda, ki mu jih je odprl Chappell, »toda jaz bom vesel, ko bomo imeli enkrat ta primer za seboj!«
Ni še izgovoril zadnje besede in že je izginil v globino izpred preplašenih oči obeh Amerikancev.
Tla pod Higginsom je nekdo prelagal.
Zaman je poskušal nadzornik Higgins, da bi se oprijel med padanjem robov luknje.
Z glasnim krikom je strmoglavil v globino.
Padal je štiri in dvajset metrov, preden eo ga zagrnili slani valovi v grajskem jarku.
»Bog vsemogočnil« je vzkliknil Montgo-merv. »Zdaj pa ima ta primer za seboj!«
' Kot hipnotiziran je strmel Chappell na de^ . bele žaganice. Tam, kjer so bile prelomljene, | so se še razločno poznali sledovi žage.	'
Potem se je nagnil naprej in opazoval, kdaj se bo prikazalo Higginsovo telo
Grajski jarek je bil za padec s take višine vse preveč plitev in tako je udaril Higgins z glavo tako nesrečno ob dno jarka, da so ga sedaj valovi nezavestnega premetavali sera in tja. -
»Utonil nama bo!« je zatulil Chappell. »Takoj, morava ga rešiti!«
Montgomery je bil zelo duhaprisoten.
Skočil je k vratom, ki so peljale k polža-stim stopnicam, da bi pohitel dol.
S tarnajočim glasom je omahnil nazaj.
»Zaklenjeni!«
»Zares?«
Montgomery je stresal vrata, da ee je kru-šil omet v pokali, a vrata se niso podala.
»Zainan!«
Chappell je vzdihnil.
»Stvar se mora premisliti! V dveh minutah lahko Higgins utone! Na drugo stran tudi ne moreva ...«
»Zakaj pa ne?«
»Gotovo je zaklenjeno! — Torej — dol!«
»A kako?«
»Plezati!«
»Samomor!«
»Bomo že našli kak izhod!«
Chappell je strgal s sebe žaket. vrgel zraven^ njega usnjati tok za revolver, pritegnil si močneje pas in že je zdrknil skozi odprtino v tleh.
Njegove noge so bingljale po zraku.
Podnice, ki se jih je krčevito držal, so sumljivo pokale pod njegovo težo.
»Prekleto!« zakolne Montgomerv razburjen.
I.egel je na trebuh in gledal skozi odprtino za Chappellom v globino.
Za Ljudsko tiskarno v Liubliani: Me Kramar«
Izdaiateli: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenžiJ