The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni "OIkUME XXIII.—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JUNE 18, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 143 Kratke Vesti iz življenja in sveta eset ameriških Galcev ubitih New York. — Nad Bellrose Gorjem, Queens, sta danes Odirala dva velika vojaška "tobnika, ki sta v plamenih, ^sčila na zemljo. Vseh deset lož, ki so se nahajali v obeh le-e bilo ubitih. ^onci vrgli 10 bomb in MUSSOLINI IN HITLER BOSTA DOMALA UNIČILA FRANCOSKI IMPERIJ Francosko posest si bodo razdelile Nemčije, Italija, Španija, Belgija in Japonska. — Diktatorja bosta odločevala tudi o usodi Balkana. — Rumunija bo odstopila Rusiji Besarabijo. Pri mirovnih pogajanjih, ki*- Domače jeklarne prično z izdelovanjem vladnih naročil se bodo pričela tekom 48 ur, bo- "PASTIRSKO PISMO" GO- do zmagovalci zahtevali, kakor se poroča iz avtoritativnih virov, vojaško okupacijo Francije in vseh francoskih posesti po nemško - italijanskih četah. Dele francoskega imperija bodo dobile Nemčija, Italija, Španija, ^Unking, Kitajska. — Sto „„ . , . „ . .. . T (tri„ i . , , * , • v in morda tudi Belgija in Japon-^aeset japonskih letal je vce- °J r nadaljevalo z bombardira-e,li tukajšnjega kraja, kjer so igli ad 8000 bomb ter porušijo hiš, ki jih je zgradila ki-'jska vlada. ska. Na podlagi informacij iz Rima, se bo zahtevalo od Francije, ki je strta in na tleh, najbrže sledeče: 1. Nemci bodo dobili Alzacijo in Loreno ter velik del francoskih kolonij. 2. Italija bo vzela Nico in Sa-vojo, del Alžirije, Korziko, Francosko Somalijo z Džibutijem ter še druge dele francoskega afriškega imperija. 3. Španija bo dobila del francoskega Maroka in najbrže tudi del dežele Baskov, ki je zdaj ter zabodel Wilsona v pr- i razdeljena med Francijo in Špa-^ hrbet. Ranjenec je kmali} j ni jo. 4. Japonski bodo dodeljene gotove fgrancoske posesti na Daljnem vzhodu in Pacifiku, dklonien predlog ^ti Francoska Indo-Kina. J r ° 5. Belgija bo dobila gotova pristanišča ob Kanalskem prelivu, ako bo sklenila tesno politično in vojaško zvezo z Nemčijo. Dalje bosta diktatorja raz- ^ODEN ZARADI »EGA DOLGA Cleveland. — Pred/ mesecem 11 je posodil Simon Wilson, ** 33 let in stanujoč na E. 29. H Edwardu Jacksonu, stare-" 45 let, en dolar, katerega je '^1 upnik v nedeljo izkolek-Ker mu Jackson ni hotel "'ti denarja, je Wilson poteg- om v bolnišnici umrl, morilec se nahaja v ječi. n predlog £a združitev Anglije in Francije pleska vlada je predlaga-francoski vladi stalno družitev N in ujedinjenje |°Wh imperijev. RIŠKEGA NADŠKOFA RIM, 17. junija. — Mon-signor Carlo Margotti, nadškof goriške nadškofije, je izdal pastirsko pismo, v katerem poziva italijansko ljudstvo in duhovščino, naj uboga premierja Mussolini-ja ter mu zaupa v vojni, katero bije ' za "blagor itali-janskegča ljudstva." Italijansko časopisje poroča,, da vatikanski list Osservatore Romano doslej še ni objavil tega pastirskega pisma. Nadškof Margotti poziva v svojem "pastirskem" pismu vse Italijane, "naj dvignejo svoje misli k večno zmagovitem kralju in cesarju in k nepremagljivemu Dučeju, katerima smo zaupali usodo naših armad in usodo vsega italijanskega naroda, katerega naj Bog ščjti in blagoslovi." Jeklarne bodo razširile svoje delavnice, kjer bodo izdelovale oklepe za tanke in druge potrebščine. Smrtna kosa Včeraj popoldan je preminil na domu svoje hčere in zeta, pionir Frank Sotler, star 75 let, doma iz fare Sv. Duh pri Krškem na Dolenjskem, od koder je CLEVELAND, -p Cleveland-ske industrije so se pričele pripravljati za izdelavo naročil, ki jih je dala vlada, da se opremi deželo za vojno pripravljenost. Republic Steel kompanija naznanja, da so v delu načrti za. pospešenje izdelave jeklenih plošč, ki bodo služile za oklepe tankom. Republic Steel korpora-cija namerava znatno razširiti svoje delavnice, da bo mogla pričeti z uspešnim delom na vladnih naročilih. Prav tako bo razširila svoje delavnice jeklarna Van Dorn Iron Works Co., 2685 E. 79th St., ki bo v kratkem odprla dodatno poslopje, čigar prostor znaša 85,000 kvadratnih čevljev. Reprezentantje Cleveland Tractor kompanije izjavljajo, da je tovarna zdaj zaposlena z izdelavo 75 traktorjev za ameriško armado. V mesecih aprilu in maju so dobili clevelandski industriji za $1,186,351.44 vladnih naročil. Razume se, da bo za izdelavo vladnih naročil potrebno vsem tovarnam tudi dodatno delavstvo. dospel v Ameriko pred 40 leti. pravljala tudi o usodi Balkana. Njegova soproga Alojzija se na- ^NDON, 17. junija. — No-1 se je doznalo, da je angleška ^ predlagala francoski vla-se Velika _ Britanija in :5r>cija združita v en sam im-['j- ki bo imel skupne interese ?ne dolžnosti, ^ancoski kabinet pa je od-^ ta angleški predlog, ki je ®tven v zgodovini, dasi je 1 premier Reynaud rotil svo-r°Variše, naj ga sprejmejo, j pleska vlada je predlagala ?coski vladi stvoritev "an-- francoske unije," ki bi °vno zaprosila Zedinjene dr-2a nujno materialno po-Na podlagi tega načrta bi sak Anglež in vsak Fran-državljan dveh držav; — T Francoz bi bil tudi angle-J ^žavljan in vsak Anglež bi l ^i francoski državljan. V Rimu je rečeno, da je Rumunija že pripravljena, odstopiti Besarabijo Rusiji, da se zagotovi mir na Balkanu. ' Srebrna poroka V nedeljo sta praznovala Mr. in Mrs. Artel, 16006 Parkgrove Ave., 25-letnico svojega zakonskega življenja. Ob tej priliki so jima priredili številni prijatelji lepo presenečenje v prosti naravi na Česnovi farmi. Naj dočakata še zlate poroke! haja v stari domovini zadnjih 12 let. Edina iz družine je Mrs. Alojzija 'Jadrič. Bil je stari oče Evgenu in Lillian Jadrič. Bil je član samostojnega društva Slovenija. Pogreb se bo vršil v četrtek ob četrt čez osmo uro, iz pogrebnega zavoda A. Grdi-na in Sinovi na 1053 E. 62 St., v cerkev Sv. Kristine ob 9. uri in potem na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostali družini pa naše sožalje. HITLER IN MUSSOLINI V MONAKOVEM MONAKOVO, Nemčija, 18. junija. — Danes sta se tukaj sestala kancelar Hitler in premier Mussolini, da se pogovorita o ceni, kate-tero mora plačati Francija, če hoče, da se je popoinonia ne poruši. Hitler je dospel opoldne ter se je peljal zmagoslavno po monakovskih ulicah; Mussolini je dospel ob treh popoldne. Smatra se, da bosta diktatorja zahtevala od Francije, ki je danes na kolenih, absolutno kapitulacijo. Značilno za vse prizadete je, da sta se Hitler in Mussolini sestala v istem mestu, kj?r sta pred eno in dvajsetimi meseci izvojeva-la diktatorja svojo prvo zmago nad demokracijami, ko so jima slednje prodale Sudete oziroma češkoslovaško. In dalje je značilno, da bosta diktatorja odločevala o usodi Francije ob 125-obletnici poraza francoskega imperija pod Napoleonom, ki so ga takrat premagale Anglija, Prusi-ja, Avstrija, Rusija in Ho-landska. DANES BOSTA DIKTATORJA HITLER IN MUSSOLINI DIKTIRALA FRANCIJI MIR t --- Kaj bo s francosko mornarico, ki je druga najmočnejša mornarica Evrope? In kaj bo s Francijo? ANGLEŽI SE BODO SAMI BORILI DALJE .Francija je včeraj zaprosila —— Hitlerja za častni mir." Velika Qmrchill Pravi, da Britanija se bo bojevala dalje. r Nemški diktator se bo danes ali jutri sestal z italijanskim pre-mierjem Mussolinijem, s katerim se bo posvetoval o francoskih predlogih, ki mu jih bo sporočil maršal Petain. se bo Anglija sama dalje borila Britanski imperij se bo boril, dokler ne bo človeštvo rešeno Hitlerjeve kletve. Angleži bodo nadaljevali vojno Voditelji angleške vlade so se odločili, bojevati boj do konca. LONDON, 17. junija. — An-Angleška vlada upa, da se bo glefiki premier je daneg izjavil: Žalostna vest Joseph Močilnikar, 1552 1st St., je prejel iz Velike [ M Moravčah žalostno vest, je tam umrla mati Mari-^čilnikar v starosti 81 let. jfea zapušča tam štiri hčere jj^a, tukaj pa sina Josepha V°rjana in več drugih sorod- v---Naj ji bo rahla doma- I^Uda. Prizadetim naše soža- Seja %a mesečna seja direkto-^ov. društ. doma v Euclidu KAKŠNA BO USODA FRANCOSKE BOJNE MORNARICE? S pomočjo francoske bojne mornarnice bi Anglija še vedno lahko blokirala svoje sovražnike. — Toda Hitler bo gotovo zahteval predajo francoske mornarice. gleška mornarica še vedno mnogo močnejša kot nemška in ita- v sredo dne 19. junija ob r , ^Večer. Mlad. pevskega zbora na Holmes Ave. ''cujem sejo mladinskega *ega zbora na Holmes Ave., 21. junija zvečer, takoj ivski vaii. rši pridite, da se pogovori-Jjfecle priprav za piknik, ki oi v nedeljo 30. junija na °vi farmi. — Ivan Kapelj, dnik. Bodočnost britanskega imperija je danes morda odvisna od usode francoske bojne mornarice. Ako bo ostala francoska bojna mornarica v oblasti Francozov odnosno Angležev ali pa bo potopljena na dno morja, i-majo Angleži še vedno priliko, nadaljevati vojno z upanjem na zmago. Ako pa bo izročena francoska bojna mornarica nedotaknjena Nemčiji, tedaj ima britanski imperij temne dni pred seboj. Ravnotežje svetovne sile Ravnotežje svetovne sile plove sedaj nekje po Atlantiku, do-čim čaka svet odločitve, ki bo morda odločila ves potek dogodkov. Operirajoč skupno, kakor v zadnjem času, sta angleška in francoska mornarica tako zelo superiorni nad nemško in italijansko, da imajo zavezniki popolno kontrolo nad svetovnimi oceani. Mornarica — važen činitelj Če pride zdaj francoska mornarica v oblast Angležev ali pa^ če jo bodo Francozje pogreznili, bo Velika Britanija še vedno go- lijanska mornarica skupaj. Toda če dobi to mornarico v celoti in nepoškodovano Nemčija, tedaj se bo nudila svetu popolnoma druga slika. Nemško - italijanska mornarica bi v takem slučaju lahko izzvali angleško mornarico na boj, s precej dobrimi izgledi na uspeh. Dalje bi taka mornarica omogočila Nemčiji invazijo Anglije ž njenimi kopnimi armadami, dočim bi se Nemčiji brez močne mornarice to težko posrečilo. In končno: taka mornarica bi lahko zlomila pomorsko blakado, ki je najmočnejše orožje zaveznikov. Moč francoske mornarice Zato je verjetno, da bo Hitler zahteval predajo celotne francoske mornarice, ki sestoja iz sedmih bojnih ladij, dveh matičnih ladij za letala, 18 križark, 70 rušilcev in 72 podmornic. A-ko bi se Francija branila izročiti Hitlerju mornarico, utegne Miss Maxine Steinitz Miss Maxime Steinitz, znana Slovenka, je dobila dne 12. junija "A. B. Degree" na Cleveland kolegiju. Ona je bila ena izmed petih, ki so bili počaščeni z včla-njenjem v Phi Betta Kappa Society, to je čast, katere so deležni le najboljši dijaki in dijakinje. — Miss Steinitz je odpotovala dne 14. junija v New York. Rojstvo Pri družini Mr. in Mrs. Joseph Zabukovec, Jr. 817 E. 88 St. se je oglasila teta štorklja ter pustila zalo hčerko prvoro-jenko. Mati in dete se nahajata v East End bolnišnici. Mati je hčerka Mr. in Mrs. Mandel Virt iz 1146 East 66 St. — Čestitke ! Seja Člane društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ, opozarjam, da se vrši redna mesečna seja v četrtek dne 20. junija, ob 7:30 uri zvečer v navadnih prostorih S. D. Doma. Seja je važna radi izleta, torej so člani uljudno vabljeni, da se seje udeležijo v polnem številu. — Tajnica. Nov grob V petek zvečer, ko se je vračal iz dela v Fisher Body tovarni, je bil od avtomobila zadet Anton Strekal, star 55 let, stanujoč na 5495 Hamilton Ave. V ponedeljek popoldne je v Emergency Clinic bolnišnici preminil za poškodbami. Tukaj zapušča brata Josepha in Johna in sestro Frances, omož. Perušek, vsi stanujoči v West Parku in več drugih sorodnikov. Doma je bil iz vasi Raplovo, fara Struga pri Dobrem polju na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je T5Ivaf 39 let ter je bil član društva Sv. Vida št. 25 K. S. K. J. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:30 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. ter v cerkev sv. Vida ob 9:00 u-ri in na to na Calvarijo pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše so-I žalje! Iz bolnice, v bolnico Poznani rojak Ludvik Mandel iz 920 E. 140 St., se je zadnji teden vrnil iz bolnišnice, kjer je prestal operacijo na žilah in se sedaj zdravi na domu. Včeraj pa je bila nenadoma odpeljana v Lakeside bolnišnico njegova soproga Ivanka Mandel, ter se je morala podvreči operaciji na slepiču, katero je srečno prestala. Želimo obema hitro in popolno okrevanje. UBIL JE TROJE OSEB IN SEBE CORNING, Arkansas, 17. junija. — Ellis Grere, 28 let stari delavec na farmi, je ubil svojo 21 let staro ženo, njene starše, nato pa še sebe. Oblasti pravijo, da je tragedija posledica domačih sporov. Greer je ustrelil svojega tasta Jima Maha na iz zasede na Mahanovi farmi, sto čevljev dalje ob poti je ustrelil svojo mlado ženo, nato pa je odšel miljo daleč na dom svojega svaka Calvina Mahana, kjer je ustrelil tudi svojo taščo, mater svoje žene. — Ko je šla "poza" iskat morilca, ga je našla ustreljenega na njegovem domu. NEMCI SO PRIVEZOVALI MRTVECEM KAMNE OKOLI VRATU TER JIH POTAPLJALI New York, 17. junija. — Val De Fleorn, uslužbenec na ameriškem tovornem parniku Charles M. McCormick, je danes izjavil, da so Nemci v Bergenu na Norveškem prikrili število svojih mrtvecev s tem, da šo truplom 200 nemških vojakov pri-Hitler zagroziti, da poruši Pariz vezali kamne okoli vratu ter jih ali pa zagrozi lahko z drugimi spodarica svetovnih oceanov, divjaškimi represalijami Fran-Brez francoske mornarice je an- ciji. potopili na dno fjorda. Omenjeni parnik je dospel v newyorško pristanišče včeraj J ter je zadnji izmed treh ameriških parnikov, ki jih je nemška invazija zalotila na Norveškem, De Fleorn je izjavil, da je na lastne oči videl s kamenjem obtežena trupla ubitih nemških vojakov, preden so bila pogreznjena. Nemci so pokopavali samo posamezne vojake na kopnem, ter pripovedovali svojim ljudem', da so bili ti edini.^ ki so padli v vojni.' Francija pridružila ostalim u-bežnim vladam ter da bo nadaljevala vojno vsaj s svojo bojno mornarico, ki je vitalnega pomena za Veliko Britanijo. Usoda francoske mornarice S kapitulacijo Francije so o-stala nerešena še mnoga važna vprašanja. Tako na primer: u-soda francoske mornarice, ki je najmočnejša za angleško; usoda angleške ekspedicijske armade, ki se še bori na francoski zemlji; usoda francoskih čet, borečih se ob strani Anglije v Afriki, in končno usoda kolonij. Francija je prenehala vojno, ki je bila kakor grozne sanje. Vsepovsod nad Francijo so nemški bombniki, ki bombardirajo kakor besni razkropljene francoske čete. Pogoji diktatorjev Franciji RIM, 17. junija. — Radio je naznanil, da sta premier Mussolini in minister zunanjih zadev Ciano odpotovala nocoj ob 8:30, da se sestaneta na francoski zemlji z diktatorjem Hitlerjem, s katerim bosta razpravljala o mirovnih pogojih. Nemško poročilo !■'/ BERLIN, 17. juija. — Kancelar Hitler se bo sestal z italijanskim premierjem Mussolinijem, s katerim bo razpravljal o miru. Nemško poročilo ne omenja francoskih mirovnih predlogov, temveč samo naznanja, da so bile francoske armade premagane na vseh frontah ter da beže proti jugu. Nacijski krogi v Berlinu pravijo, da je zadeva Francije zadeva kapitulacije, ne pa zadeva pogajanj. (Maršal Petain je namreč predlagal "častni mir"). Velika Britanija pa se med tem pripravlja, da sama nadaljuje z bojem proti polni moči silne nemške bojne mašinerije. Anglija se postavlja nasproti 125,000,000 nemškemu in italijanskemu narodu, zlasti nemškemu, ki je že pogazil Češkoslovaško, Poljsko, Dansko, Norveško, Holandsko, Belgijo, Luk-semburško in Francijo. Danes stoji Anglija pred neposredno nevarnostjo napada na svoj otok, kateremu izza Napoleona I. ni še grozil napad. "S pomočjo britanskega imperija, s katerim smo obkroženi, se bomo borili dalje, dokler ne bo človeštvo rešeno Hitlerja." Churchill je imel kratek govor po radiu, ko je dobil zagotovilo od vseh narodov, ki tvorijo britanski imperij, da so odločeni, nadaljevati boj z Nemci. Izjavljajoč upanje, da se bo "francoski genij zopet dvignil," je premier izjavil, da se bo Anglija borila dalje z vsemi svojimi pripomočki, kakor da se ni nič zgodilo. "Novica iz Francije je porazna," je dejal Churchill. "Zelo žal mi je za trpljenje francoskega naroda." — Toda to, kar se je primerilo Franciji, ne izpremeni naših ciljev in .odlokov. Zdaj smo ostali samo še mi pob&rniki demokracije. Gledali bomo, da bomo vredni te časti. Branili bomo Anglijo doma in svoj imperij okoli nas, dokler ne bo Hitlerjeva kletev odvzeta človeštvu. Prepričani smo, da bo na koncu vse dobro." Novi zdravnik Dne 12. junija je promoviral na Western Reserve univerzi za zdravnika mladi slovenski rojak dr. Joseph Modic. Dr. J. S. Mo-dic je bil izvoljen tudi za člana Hamann Honorary Medicine Student Society ter je bil prvi Slovenec, ki je dosegel to čast. Poleg tega je' pripadal še drugim častnim ustanovam univerze. Mladi doktor je agilen mladenič ter je bil zadnjih sedem let poleg svojega marljivega študiranja zaposlen kot prodajalec pri City Ice and Fuel in pri Berea Ice kompaniji, da si je z zaslužkom pomagal skozi šole, kar je vsekakor častno zanj. Po graduaciji je odpotoval dr. Modic v Fort Carlisle, Pa., kjer bo začasno uslužben kot vojaški zdravnik. Mladi zdravnik je sin Mr. in Mrs. Joseph Modic, 1033 East 62nd St. — Čestitke mlademu doktorju kakor tudi njegovim roditeljem. Vest iz domovine Mr. Andy Tonejc, 6600 Bliss Ave., je prejel iz domovine žalostno vest, da mu je v ljubljanski bolnišnici umrl brat Viktor Tonejc, star 33 let. Rojen je bil v Spodnjem otoku. Zadnjih šest let je vodil tapetniško obrt v vedajo se pa še nekega druge- j Kranju, kjer zapušča soprogo, ga dejstva, da bo namreč jutri očeta in dva brata, tukaj pa dva Angleži se tega zavedajo, za- poteklo 125 let, odkar je bil po-tolčen Napoleon pri Waterioo-u. Kar se je zgodilo pred 125 leti, se utegne še enkrat ponoviti, pravijo Angleži. brata. Truplo pokojnika je bilo prepeljano na domače pokopališče v Mošnjah pri Radovljici, kjer je bil 18. maja pokopan. — Prizadetim naše sožalje! t Man 2. E NAKOPRAVNOSl 18. junija, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 / »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by id american JUGOSLAV PRINTING AND FUBIJSH IN O CO. •231 8T CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5313 Iuued Every Day Except Sunday« and Holiday« Po raxnaJalcu t Cleveianau, aa celo »to.................................$5.60 u 6 mesecev....................$1.00; za 3 mesec«......................$1.50 Po pofttl v Clevelandu, t Kanadi In mulci «a celo leto.................$6.oo aa e mesecev....................<3.36; ta S mesece......................$2.00 E* Zedlnjen« driave u celo leto ................. ......................$4.50 $ mesecev............../.....$2J>0; ta 3 mesece......................$1.60 Z* Evropo, Juto« Amerika In druc« lnoeemsk« drtav«: ■a celo leto.......................$8.00 ta 0 meaecev....................$4.00; Entered M Second Class Matter April 26th, 14118 al the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. S FRANCIJO VRED JE PADLA EVROPA Clevelandski časopis "Plain Dealer" je priobčil vče-laj sledeči uvodnik, katerega podajamo na tem mestu v prevodu: Zadnje znake življenja v Franciji, ki je bila avantgarda demokracij na kontinentu Evrope, se naglo zatird. S Francijo ne bodo umrli samo ostanki svobodne.Evrope, temveč bo šlo ž njo vred v večnost tudi celo razdobje zgodovine človeštva. Adolf Hitler, najbrezobzirnejši izmed vseh zavojevalcev in propovednik filozofije suženjstva, bo poslej gospodar tega dela sveta, kjer se je razcvela zapadna civilizacija v vsem svojem razmahu. S porazom ljudstva, ki je dalo ostalemu svetu nove nade s svojim znanim geslom: svoboda, enakost in bratstvo, — je Hitler zaključil eno poglavje zgodovine. Zdaj bo povlekel milijone ljudi za seboj v novo dobo barbarstva, temelječo na fantazijah o superiornosti nemške rase, na bajkah o "duši in krvi" ter bo ustvaril dobo suženstva za vse ostale ljudi. Ko so v preteklosti padali imperiji, je od njih vedno ostalo kaj, kar so razvijali dalje oni, ki so ostali. Nacisti pa bodo odpravili sleherno trohico prosvete, svobode ter državljanskih pravic, ^a katerih izvojevanje se je borilo človeštvo vso dobo dolgih stoletij. Z enim samim udarcem bo zdaj uničena vsa dediščina dolgih stoletij. Nihče ne more danes predvidevati, koliko časa bo vzelo Evropi, preden bo okrevala. Z odstopom Reynauda je odšel iz francoske vlade pošten in pogumen mož, čigar prizadevanja, da bi zajezil ob enajsti uri vdor nemških hord, bodo ostala še dolgo v spominu njegovih rojakov. Na njegovo mesto je stopil 84 let stari maršal Petain, ki je postal premier Francije. 2e to dejstvo samo na sebi je dokaz o francoski nemoči Nad osemdesetletni starec ni oseba, od katere bi mogla Francija pričakovati rešitve. Petain in njegov kabinet imata delovati le l)Ot blazina, ki naj ublaži udarec Hitlerjevih mirovnih pogojev. Versajski "diktat" bo obledel v daljavi kot dokument velikodušja v primeru s Hitlerjevim mirom. Hitlerjev mir bo mir galej in mir pokopališča. Iz Londona prihajajo vesti, da se bo Velika Britanija dalje borila. Kako naj se Anglija zdaj sama bori in sama izpije kupo bridkosti, ki se ji pravi "mir našega časa?" Morda je nekaj bodrila in upanja v izjavi, da se bo boj dalje vršil. Toda Britanija nima ničesar, s čemer bi se borila, razen svoje mornarice in zračne sile. Poleg tega se moramo vprašati, kje naj se Anglija zasidra na kontinentu, odkoder bi ji bilo mogoče, boriti se proti Nemčiji, tudi če bi bila za tak boj pripravljena in opremljena? Evropa je zapisana svoji usodi, ne glede na to, kaj se zgodi z Anglijo. Švedska in Švica sta izročeni na milost in nemilost nacijski nadvladi. Da so se tudi na Balkanu izpremenile razmere, je bilo opaziti najprej v Turčiji, ko se je pričela obotavljati, da bi vstopila v vojno. In dalje se je pokazalo -to dejstvo tudi v nedeljo V Rumuniji, kjer je padel Tatarescujev kabinet, ki bo zdaj nadomeščen z ljudmi, ki bodo Nemčiji po godu. Usoda Jugoslavije, ki je zagozdena med Nemčijo in hrabro Italijo, je zapečatena. Prav tako sta izgubljeni Bolgarijo in Grčija. Rusi imajo vse baltiške države pod svojo dominacijo. Vsako upanje, da pomeni ta ruska poteza, da namerava Rusija vstopiti v vojno, je brez podlage. Rusija ne bo pomagala zapadu, ker želi zaveznikom poraza, želi si pa tudi oslabitev Nemčije. Dominacija na.d njenimi sosedami na Baltiku pomeni samo, da se Rusija pripravlja na čas, ko bo imel Hitler zopet svobodne roke in ko boNposvetil vso svojo pozornost Ukrajini, Sibiriji in Uralu. Moskva hoče pridobiti na času, da spravi v red svojo lastno hišo, da bo pripravljena ob dnevu, ko bodo pričeli diktatorji poravnavati svoje lastne račune, toda z močnejšimi sredstvi kot so trgovinske pogodbe in nenapadalni pakti. Skoro nemogoče si je predstavljati ogromnost vsega tega, kar se danes dogaja. Prehodi iz ene zgodovinske dobe v drugo so vzeli v pretekli zgodovini po več desetletij. Ne tako ta prehod. Evropa se je pričela rušiti dne 30. sptembia 1938, to je onega dne, ko je bil podpisan monakovski pakt. Destrukcija je narasla v svojih_dimen-zijah z invazijo Poljske v septembru leta 1939, svoj višek Zanimive vesti iz stare domovine •j* j Brezmesni dnevi V Jugoslaviji sta bila nedav- Smrt kraške korenine V Ajdovščini v Julijski Kra-no vpeljana po dva brezmesna'jini je v svojem devetdesetem dneva na teden, in sicer pone-Jletu umrl najstarejši Ajdovec deljek in petek. V teh dneh je^ Avgust Lulik, ki ga je poznala prepovedano klati živino in pro-,vsa Vipavska dolina pod imenom dajati goveje, telečje in svinj-1 Guštine. Za njim žalujejo dva sko meso. Ni pa nikakih omeji-, sinova in dve hčeri, dr. Ivo Lu-tev z ozirom na meso drobnice'lik, odvetnik v Ljubljani, g. Av-in perutnine. Za kršitve predpi-'gust Lulik, šolski upravitelj na sov so predvidene stroge kazni. -Pogodbe z Rusijo V prvi polovici maja so bile med zastopniki Jugoslavije in Sovjetske Rusije podpisane tri pogodbe, namreč o trgovini in Rudniku, Ana, poročena Gaber-ščkova, in Marija Lulikova, ki je ostala na očetovem domu. Kitajsko - srbski zakon Pred leti se je nastanil v Beogradu kitajski trgovec Čo Čing plovbi, o plačilnem prometu in p0) ki se jo 20. leta se je Julij počutil za fanta, nato pa so se začele a'.polne spremembe, katere je pospešila zdravniška operacija, la se je bivši fant popolnoma Spremenil v dekleta in si se-/eda tudi izpremenil ime v Ju-ijano. Take izpremembe spola :o pr«;ej redke, vendar se dogajajo. vzbudila stoletnica poroke, ki sta jo slavila dva zakonca iz bližine Varne. Ta dan so proslavili z veliko veselico in stara človeka sta prejela nešteto čestitk in daril. Mož šteje 127 let, žena je pa dve leti mlajša. Smrt pobira Rdeči dež V Beli Krajini je nedavno povzročil mnogo razburjenja rdeč dež, ki je povsod puščal madeže kot od krvi. Po mnenju lahkovernih ljudi je krvav dež zna-nilec usodnih dogodkov. Seve-V Trstu je umrl po vsem; da je rdeč dež čisto naraven Irasu znani trgovec Ivan Pre- pojav. Nastane vsled prahu, ki og, star 79 let, ki je bil pred ga vetrovi prinesejo iz Sahare jvetovno vojno vedno v pred- ter zablodi med deževne oblake. '.jih vrstah slovenskega kultur-j _ lega in gospodarskega življenja v Trstu. V Skorji Loki je v ;tarosti 70 let umrla Tončka Koširjeva, vdova po pokojnem osestniku in trgovcu Koširju. Flandrija je staro, tako rekoč klasično bojno ozemlje med nemškimi in francoskimi armadami. Ista imena se tu v vojni zgodovini neprestano ponavljajo. Današnjemu pokolenju zvenijo v ušesfh še iz svetovne vojne, imena mest in krajev, ki i-majo v nekoliko desetletjih komaj čas, da se obnovijo in se potem znova zrušijo v razvaline. Ludvik XIV. je gledal pravilno, ko je te predele, Flandri-jo, Artois in Pikardijo, označil za vpadna vrata v osrčje Francije. Isti položaji se stalno ponavljajo. Spomniti se je treba na slovito vojno 1. 1722, ko se je stari vladar stoično branil zapustiti Pariz, čeprav so se cesarske armade bližale Sommi. Cesarske vojske so vdrle v severni del Francije, Lille in Tournai sta kapitulirala. Maršal Villars, v katerega je "država polagala zadnje upanje", se je postavil cesarskim po robu v krvavi bitki pri Malpla-quetu, v kateri je bil sam ranjen. Mons je padel. 6. julija je princ Evgen Savojski zasedel mesto Quesnoy in je začel oblegati Landrecies, potem ko je predmestje Arrasa zažgal. Vsepovsod' so se pojavljali njegovi konjeniški oddelki, ki so opusto-šili del šampanije in prodrli do Reimsa. Kralj je Villarsu zapo-vedal, naj zbere svoje čete za reko Sommo, kajti vedel je, da bi se mogle tu dobro braniti. "V primeru novega neuspeha" je izjavil Ludovik XIV. maršalu, "grem sem do Peron-na ali Saint-Quentina, se postavim na čelo čet, da napravim zadnji napor in padem ali državo rešim." Cesarska vojska je med tem prodrla do Denaina, Bouchaina in Valenciennesa, vsepovsod je postavljala deske z napisom: "Pot v Pariz". 24. julija se je Villars na nasvet nekega svojega podrejenega vodje odločil za napad na Denain, potem ko je s konjeniško finto proti Guisu odvrnil pozornost princa Evgena. Polastil se je znova Marchiennesa z zalogami cesarske vojske. Sledili so Denain, Quesnoy in Bou-cain. Maršal je rešil francoske severne meje in mirovna pogodba v Utrechtu je Franciji zagotovila integriteto. ALI BALKAN NASEDE? Ko je Mussolini napovedal vojno Franciji in Angliji, je izrecno in "slovesno" zagotovil balkanske države in Turčijo, da fašistična Italija nima proti njim nikakih sovražnih namenov. Jasno je, da II Duce ne želi vojne s svojimi sosedi na drup strani Jadranskega morja. Vsaj za enkrat ne. Njegova želja je, da bi mirno čakali, dokler ne bosta strti veliki sili na zapadu. Kakšna bo njifi usoda, kadar in ako se to zgodi, menda nihče ne dvomi. Ako je bila kdaj prilika za balkanske narode, da strnejo svoje sile in gredo v skupen boj proti fašistični pošasti, je taka prilika'sedaj. Ako bodo čakali, bodo poginili, prav kot so poginili drugi mali narodi, ki so verjeli obljubam fašističnih diktatorjev. V istem govoru, v katerem je Mussolini "slovesno" zagotovil svoje vzhodne sosede, da bo Italija spoštovala njihovo nevtralnost, je tudi rekel, da "pogodbe niso večne." Italijanski glavar • iii , . , ni • ■ je s tem šam nehote podal sliko pa je dosegla dne 10. maja, ko so nacisti vddi v Belgijo. toliko opevane fašis£ne mora_ la destrukcija je danes ze skoraj popolna. Luci Evrope ie. Ako pogodbe nič ne pomeni- so ugasnile .. . I jo, koliko pa so optem vredne Ljubeznjivi zakonci V vasi Mikov cu r.a .Hrvatskem je seljak 1van Nemec odsekal svoji ženi nos, ker mu je branila vzeti zadnja dva prihranjena dinarja, da bi si kupil cigarete. V Hrtkovcih pri Sremski Mitrovici se je Nikola Pakič zamudil pozno v noč pri nekem prijatelju in, ko je pričel domov, ga je žena pozdravila s strelom iz samokresa; odpeljali so ga nevarno ranjenega v bolnišnico. V Bejanini blizu Našic je žena Valentina Mraka možu v spanju s sekiro KAJ JE Z UMETNINAMI IZ BRUSLJA IN LOUVAINA Tik preden so Nemci zasedli Louvain in Bruselj, so dragocene umetnostne zaklade iz belgijskih muzejev natovorili na dvanajst tovornih avtomobilov, da jih prepeljejo v Pariz. Med temi umetninami je bila cela vrsta znamenitih Rubensovih slik. Prevoz so zaščitili z vojaštvom, toda doslej baje še ni prispel na Francosko. Vse poizvedbe, kaj je z njim, niso rodile uspeha. Nastala je zato bojazen, da so ti nenadomestljivi umetnostni zakladi, ki jih cenijo na mnogo milijonov, postali žrtev kakšnega bombardiranja. INDIJA IN ANGLIJA Vse-indijski nacionalistični odsekala glavo, nakar je mirno kongres in Muslimanska liga se odšla na delo na polje. Kaj jo 'v kratkem snideta, da spremenijo napotilo k temu groznemu ta sovražno stališče proti An-činu, ni znano. gliji. obljube, ki pridejo iz ust fašističnega diktatorja? * * * DOLŽNOST RUSIJE Medtem ko se v srcu Evrope bije boj, ki odloči usodo Evrope, je iz Moskve zelo malo slišati. Vstop Italije v vojno na strani nacizma je sovjetska Rusija sprejela lakonično. Po vseh znamenjih sodeč, stoji Rusija pred dilemo, glede katere še ni povsem na jasnem, kako bi se izmotala iž nje. Značilna v tej zvezi je vest, da je prišlo do izravnave mejnega spora v Sibiriji med sovjetsko in japonsko vlado. Iz tega bi bilo sklepati, da si želi Rusija zavarovati hrbet na Daljnem vzhodu, ker hoče imeti proste roke na zapadu, za vsak slučaj . . . Ako je Rusija po monakov-skem izdajstvu obrnila hrbet Franciji in Angliji, je bilo razumljivo in nič več kot pravilno. Ljudjem, ki so bili odgovorni za Monakovo, ni mogla zaupati Rusija in nihče drugi. Strašno kazen za kiminalno kratkovidnost Chamberlaina in Daladierja plačujeta sedaj v prvi vrsti francoski in angleški narod. Ako je Rusija potrebovala zadoščenja, ga je dobila v polni meri. Zdaj pa je čas zanjo, da prične misliti realistično, kajti v nasprotnem slučaju je jasno kot beli dan, da bo tudi ona krvavo plačevala za svojo kratkovidnost, prav kot plačujejo Francozi in Angleži. Hitlerja gotovo še niso nehale obhajati skomine po bogati Ukrajini in jim bo zadostil, čim obračuna s sovražnikom na zapadu. Rusija ima danes v rokah ravnotežje sile in njeni najboljši interesi zahtevajo, da to silo rabi proti fašizmu in za rešitev zapadne Evrope in civilizacije, ki jo ista predstavlja. In to lahko doseže brez rabe sile. Stalinu ni treba storiti drugega kot odrediti mobilizacijo in koncentrirati par milijonov mož na nemški meji, pa bo Hitler prisiljen poklicati del svojih obroženih sil iz zapada, in rešeni ne bosta samo Francija in Anglija, temveč tudi Balkan. Prihodnji dnevi pokažejo, ako je Stalin res tako bistroumen kot trdijo njegovi pristaši. BITKA MED TANKI Na fronti se vršijo strahoviti spopadi med tanki obeh armad. Širšim krogom je le malo znano, s kakšnimi napori se morajo boriti posadke pri svojih operacijah. Kratek pogled v 20-tonski tank, oborožen s petimi težkimi strojnicami, pokaže, kako velike fizične napore mora prenašati posadka tanka iped vožnjo proti sovražniku. Posadka tankov je oblečena v posebne "pajace", kakor mehaniki v garaži ali motociklisti. Moštvo i-ma glave pokrite z debelimi šle-mi kakor motociklisti dirkači, da si ne razbije glav med divjo vožnjo čez drn in strn. V tanku samem vlada med vožnjo tropska vročina. Voznik in vsa posadka vidita le malo prostora pred seboj in okoli sebe. Ako bi zastrli vsa okna na avtomobilu in pustili pred volanom 12 kvadratnih cen timetrov veliko odprtino, potem bi videli približno toliko, kolikor vidi voznik tanka. Voznik v tanku mora upravljati dva volana in celo kopo instrumentov. — Hrušč motorja je tolik, da jedva Čuje streljanje strojnic ali topi-čev v tanku. Smej- določa komandant tanka, ki sedi v oglednem stolpu za voznikom. Šoferju označuje smer vožnje s tem, da ga udarja z roko po desni ali levi rami. Poveljnik tanka neprestano opa-zuuje teren okoli vozečega tan- Lojze: "Jaz sem abstinent $ prepričanja." Miha: "Kdo te je pa prep1""' čal?" Lojze: "Moja žena!" :oi m t 6 3d Nevesta: "Ali bo slika lepa- , Fotograf: "Seveda,- prekr^' pJ na bo. Nisi sami se ne bos'tc sp0' znali na nji." al Gospa v kavarni: "Ali so P0' poldanski listi že tu, gospod Pla' čilni?" Natakar: "še ne. Sicer pa P11/, haja tamle vaša stara znanka- Mornar stoji v pristanišču 1 rokami v žepih in pipo v širok1 ustih ter zre na morje. ladja se počasi odmika od oba'e" Mornar vzame pipo iz ust i» z3' kliče kapitanu na poveljniške111 mostiču: "No, Noe, ali imaš barke Po1' no?" Kapitan se pa nasmehne in mu zakliče v odgovor. "Ne, lab' V WUwU VUI • ko prideš tudi ti. Manjka na111 reč še osel." CHURCHILLOVO POROČILO ti it 1 '1 >d- Angleški ministrski predse"1' nik Winston Churchill je P1 od»' K»- \o v eše- A'1' se- po- Lj že AO) TEŽKA IZGUBA Slikarja Gregory Perusheka ni več medi nami. Nenadna se je poslovil od nas in z njegovo smrtjo smo izbili ameriški Slovenci edinega slikarskega umetnika, ar dela so bila ocenjena in priznana od slikarske kri-e. Bil je namreč redni prispevattelj k letnim razstavam !velandskih umetnikov v tukajšnjem umetniškem mu- K. Če se ozremo nazaj, ko je priredil pokojni syojo prvo etniško razstavo v avditoriju S. N. Doma h} vidimo, smo vsi navdušeni ogledovali, ocenjevali in kupoli njegove slike, tedaj spoznamo kakšno vrzel je na-Inil njegov prihod med nas v našem kulturnem življe-• Navdušenje je seveda poleglo in sledila je za majhen ^d skoro neizogibna doba splošne mlačnosti in brez-nosti. Vsled tega vemo, da je bilo zadnja leta na legovi poti več trnja nego rož. Vendar je naprednemu delu slovenskega naroda v evelandu v tem žalostnem momentu v veliko moralno oščenje, da si je prizadeval po svojih najboljših močeh v danih razmerah nuditi pokojnemu Gregory Peruju sodelovanje in oporo, častno nalogo je brez dvoma v tem oziru Slovenski Narodni Dom, v čigar ateljeju Pod čigar okriljem je vodil umetnik Jugoslovansko ''o Moderne Umetnosti, katero je neizmerno ljubil, bil ftjo ponosen in ji posvečal vso svojo pozornost. Istotako je bila med onimi, ki so razumeli pokoj-°vo misijo tudi naša organizacija "Progresivne Slo-ke Amerike," ki je priredila lansko jesen krasno elo razstavo del njegovih učencev in ročnih del naših ftic. KOTIČEK GLAVNE TAJNICE vstopnic in ni zlomek, da bo ne- sali. In prišedši domov, smo i-kaj ljudi pri igri, pa če sije zu- meli pred hišo pravcate gostije, naj še tako toplo solnce, drugič Igra "Razvalina življenja" se je završila in se moramo v prvi vrsti zahvaliti igralcem pod vodstvom Mr. Steblaja za tako krasno vprizoritev, kakor tudi vsem prijateljem in članicam "Progresivnih Slovenk", ki so količkaj pripomogli, da je naša prireditev tako sijajno uspela. Pokazale smo, da če skupno delujemo, da se da obilo doseči. Torej še enkrat najprisrčnej-ša hvala vsem in ob priliki smo tudi "Progresivne Slovenke" pripravljeni vam pomagati. kampanja IJA 7-le- reli1 )jei» gai* job«1 bilk S M iprt° za Toda, kar smo storili, da lajšamo njegovo delo med itni in kar smo storili, da ga oviramo, je za nami. Sedaj ostaja edino spoznanje, da nam je zapustil v svojem liVu na nas in naše otroke, veliko več, nego smo mu teU priznati tekom njegovega življenja. To spoznanje ^aj nam bo učitelj in vodnik v bodočnosti. Malo je kulturnih delavcev, še manj umetnikov, njih te črn in mnogokrat oponašan, vendar sloni na njih ^ah razvoj in napredek naroda. Iz njih vrst prihajajo, '^Ici, klicarji in preroki v besedi, melodiji in na platnu. eden teh je bil za nas ameriške Slovence — Gregory ^shek. Še dobro se spominjamo ene izmed razstav njegovih incev, katero je obiskal tudi naš sodnik Frank Lausche. fisk ni bil posebno velik, kar je sodnik Lausche tudi 'žil in vsled tega v nagovoru na učence povdaril, da ko važno število, pač pa smoter in kvaliteta učencev ki se zanimajo za šolo Jug. Moderne Umetnosti. Kaj pa kampanja? Ali ste že dobili kako novo članico za vaš krožek? Ali boste čakali do zadnjega meseca? — Mislim, da ne! Čas, da stopimo skupaj na delo in propagiramo za "Progresivne Slovenke v Ameriki", je se-)daj, jutri in sploh vedno! Glejmo, da se bo kmalu reklo, da so "Progresivne Slovenke" v vsaki agilni naselbini v Ameriki. Tako demokratične slovenske organizacije ni na svetu, kot so "Progresivne Slovenke" in me, ki smo članice te organizacije lahko s ponosom agitiramo med našimi prijateljicami, naj pristopijo k nam. Še enkrat: Stopimo skupaj in vsaka naj pridobi vsaj eno članico za "Progresivne Slovenke" in naše število bo v teku enega meseca podvojeno. so nam pristopili pa na pomoč naši vrli moški ter nam z bo-drilnimi dopisi prepričali temveč ljudi, da bo treba k "Progresivnim" vreme gor, vreme dol! In so prišli! Bili so tudi bogato nagrajeni z realistično podano dramo. Režiser John Steblaj, kateremu smo iz dna srce hvaležne za trud in naklonjenost nam je izbral tako dobre igralce in igralke, da je bil sleherni, kot vlit za svojo vlogo. Podrobno, kdo in kako so igrali je bilo že obširno poročano v časopisju, toda za svojo osebo moram še posebej omeniti, da sem predstavo neizmerno uživala Kakor mnoge moje tovariši-ce in tudi Mr. Steblaja samega, je tudi mene zelo razdražilo neprimerne hehetanje nepoučenih gledalcev, oziroma gledalk ob momentih, ko so nam drugim silile solze v oči. Če nič drugega, je bil to dovolj jasen dokaz, da imamo "Progresivne Slovenke" še veliko polje za širjenje izobrazbe. Upam, da se prizadete ne počutijo užaljene vsled te naše upravičene kritike in da se pridružijo našim vrstam, kjer jim bomo skušale dokazati in raztolmačiti pomen in namen, dram, veseloiger in navadnih burk. Vsaka ima svoje mesto na odru in vsako je treba znati drugače vživati. Ali bi ne bilo dobro, da bi i-mele v jeseni pred Otvoritvijo igralske sezije pri naših krožkih kako tozadevno predavanje od strani enega ali drugega izmed naših igrovodij ? — Po mojem mnenju bi bilo dobro in koristno. Poročevalka Navadno smo naprosili mater za malo sladkorja in se lotili izdelovanja pristnih domačih "mehkih pijač", se oblizovali in cmak-Ijali, da je bilo kaj". Kadar smo nabrali posebno lepih, debelih jagod, nam jih je mati stresla v lep krožnik, zavezala v bel prtič in hajd z njimi k učiteljivi soprogi v bližnji trg in v zameno smo prinesli domov radostnega lica, lepo, srebrno dvajsetico. To je bilo že bogastvo in je tudi predstavljalo naš prvi korak v svet trgovine. Od takrat je poteklo že mnogo let in kadar napoči doba jagod, me vselej spominja na presrečne detinske dni. Tudi v naši novi domovini, v Ameriki, bodo v kratkem bregovi in senožeti polni tega rude-čega sadeža. Če greste torej na izlet ven na deželo, pogljte malo okrog sebe in gotovo boste našli prostor, kjer rastejo tako-zvane "divje jagode", ki pa so celo okusnejše od umetno gojenih, edino, da so drobnejše in torej zamudnejše za nabirati. Toda, kdor ljubi naravo, bo našel v tem delu obilo razvedrila. ^ Nekaterim ljudem se izpuste po uživanju jagod iz kože nekaki izpuščaji, toda po ugotovitvi nekaterih zdravnikov, ni to nič škodljivega, pač pa je celo dobro, ker se na ta način spravi iz telesa gotove škodljive snovi. Jagode so torej tudi neke vrste čistilno sredstvo za nečistosti v telesu. M—a Keewanee Ave. Zapisnikarica, Marian Bashel. Nadzornice, Frances Wolf, Sophie Person in Mary Koželj Prosvetni odbor, Mary Dum, Eva Coff in Josephine Levstik KROŽEK ŠT. 2 Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu, ''reds., Cecelija Subelj Podpreds., Anna Grill Tajnica, Mary Zakrajsek, 1038 Addison Rd. Zapisnikarica, Anna Belle Nadzornice, Jennie Poklar, Josephine Skabar in Mary Mam KROŽEK ŠT. 3 Seja vsak prvi petek v mesecu. Preds., Frances Gorjanc Podpreds., Frances Tegel Tajnica, Mary Ster, 19302 Arrowhead Ave. Zapisnikarica, Augusta Zupančič Nadzornice, Frances Rottar, Mary Strekal in Mary Mezgec KROŽEK ŠT. 5 Seja vsako četrto nedeljo v mesecu. Preds., Mary Zabric Podpreds., Anna Gabrenja Tajnica in zap., Angela Mele, R. 155 Main St., Conemaugh, Penna. Blag., Jennie Koss Nadzornice, Mary Ule in Mary Cuk Prosvetni odbor, Jennie Petrov-cic, Mary Gracer in Frances Brezovsek.• BIL JE LEP USPEH Dokaj pesimizma je bilo v naših vrstah, ko je bilo objavljeno, da bo vprizorjena drama "Razvalina življenje" že proti koncu grali maja. Bale smo se največ lepega. |ena za drugo izginile v naše že-vremena, ki bi nam izvabil ljudi lodčke. ven v prosto naravo. Pa je bil Pozneje v sezoni, ko so zorile SEZONA RUDEČIH JAGOD V starem kraju nismo poznale umetno gojenih rudečih jagod. Sploh jih na kmetih odrasli niso nikdar smatrali za- jed, ki bi se dala družini na mizo, dasi-ravno so jih bile posekanine in gozdni robovi vsi polni. Največ veselja so dale jagode pač nam otrokom. V začetku, ko jih je bilo še bolj malo, smo jih navadno nanizali na travne bilke v obliki ogrlic, se nekaj Časa i-z njimi, nakar, so počasi NAT'L SECRETARY'S CORNER Our campaign With the first of June we have swung a new membership campaign. Have you' secured a new member yet? Do not wait until the last month, get out your selling ability now and sell your organization to your friends. Become a saleswoman for the "Progressive Slovene Women of America" and you will be doing yourself and your ffiends a good turn. Let us all get together and make this membership drive the biggest and the best the Prog Slovene Women of America e-ver attempted. Will you do your part? 10 top11 tV'3r' pre 0l{" niof oa-1 P0' tai1' dews'P0' , ra- ezi 2 , sv'0' itoi* rih položaj je tako obupen, da mora omečiti sleherno čuteče človeško srce. Tudi na naše krožke se apelira, da je da izide lahko nekoč baš iz te šole, iz te na- prispevajo iz svojih blagajn za to človešanske organizacijo za Ameriški Rdeči Križ. Naj na tem mestu omenimo, da pobiranje prispevkov za Rdeči Križ ni dovoljeno brez tozadevnega pooblastila od organizacije. Ako želi torej kateri izmed naših krožkov podvzeti akcijo za nabiranje prispevkov, naj se obrne za tozadevno pooblastilo na glavni stan Rdečega Križa, 3443. Euclid Avenue. |te2no male peščice učencev kak Adamič v slikarstvu I^krat bo" ves trud in delo te šole stoterokrat poplačan v čast in ponos Slovenskemu Narodnemu Domu in P ameriškem Slovencem. Kakor je bil domač, preprost in prijazen pokojni ^shek, istotako skromna, preprosta vse žrtvujoča in ^°vemu delu vdana, je bila njegova soproga May, [Spi čehinja, katero je nenadna smrt dragega soproga Nnoma strla. Njej in hčerki Marian izrekajo "Profane Slovenke" najglobokejše sožalje. Naj jima bo Olažbo zavest, da bo blestelo ime njiju soproga in p na častnem mestu v knjigi kulturne zgodovine diskih Slovencev! KROŽEK ŠT. 6 Seje vsafc tretji ponedeljek v mesecu. Preds., Vera Candon Podpreds., Jean Turkovich Tajnica, Helen Candon Zapisnikarica, Joyce Gor she Nadzornice, Margaret Jeric in Nellie Str it of Predsednicai publicitete, Anne Gačnik Predsednica prosvetnega odseka, Agnes Jeric KROŽEK ŠT. 7 Seja vsak drugi ponedeljek v mesecu. Preds., Mabel Rebol Podpreds., Molly Zaller Tajnica, Stella Simcic, 151 Olf Corsica Ape.' Zapisnikarica, Florence Dum Nadzornice, Alice Mohorcic, Edith Coff in Rose Sa7iabor VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje Oglašajte v "Enakopravnosti s ■ [OEZXOj 0 1 w II Imenik uradnic krožkov "Progresivnih Slovenk AmeHke" 1940 Seja se vrši vsak prvi torek v mesecu. KROŽEK ŠT. 1 Preds., Mary Furlan Podpreds., Anna Zaic Tajnioa, Mary Kaferle, 18807 Knjige:- Da preženemo dolgčas- se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po 1Qc vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler še v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio [Qcaoi aoraor s s Na delo! Kampanja za nove članice je v teku. Naša glavna !qica želi, da ji preskrbimo več dela in nas kliče vse ravnosti, da bo tekoča kampanja uspela bolj, kot % v preteklosti. Iste želje gojijo gotovo tudi ostale pe odbornice. Razveselimo in presenetimo jih ter ne Mimo nobene prilike, da ne bi rekle dobre besede za Agresivne Slovenke." in so- 0zti- ib Pomagajmo po svoji moči Evropa je zopet v vojni, v vojni, kakršne še ni videl Diktatorji so na pohodu proti demokratičnim drža-1 ki se vsled nezadostne pripravljenosti nahajajo v ff'^em položaju. Število vojnih beguncev, in ranjencev Iv milijone in ako ne dobe pomoči nemudoma, so i^tti na pogin. Takojšnja pomoč je nujna in Ameriški fc* Križ se obrača na nas vse, da darujemo kolikor T%o, da lajšamo trpljenje prizadetih ljudstev, kate- — I! m m ■ ili i # j i ili i SI m ili Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 j i | I D D o: II £ Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga 1 !i! i o o D THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar . jjj Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu q rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. M n Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue Ol Kampanja za "Cankarjev glasnik sedaj v teku... mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 -t- za pol leta $1.50 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK Cleveland, Ohio SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti' stran S. enakopravnost JANEZ JALEN: CVETK0YA CILKA ZGODBA S široko odprtimi očmi je gledala Minea za odhajajočim Janezom. Hudo ji je bilo. Skoraj tako bridko kakor takrat, ko je prišlo sporočilo, da se Andrej ne bo več vrnil. Iz zamišljenosti je je predramil dolgokraki pajek, ki ji je prilezel po roki. Narahlo ga je o-tresla na tla, da bi mu ne poškodovala tankih nožic. Spet se je zravnala in ozrla. Vrhove Bukovskih gora so začeli ovijati oblaki. Spodaj pri poti pa je Bajtni-kov Janez izbijal s težkim kamenjem iz gabrove krče sekiro. TopoHšče se mu je bilo prej odlomilo tik pri grebenu. Cvetko-ve dekleta so obstale in prisluhnile. Kamen je kmalu utihnil. Janez pa je odšel s trdimi koraki navzdol proti, zavoram. Rozalka in Minca sta pogledali Cilko. Naslonjena na grab-Ije je bolj dahnila, kakor izrekla Janez!" V suho listje je kanila solza. ravnati utrujeni hrbet. "Veš, Cilka," je spregovoril oče, "Viktorjeva kobila pa še bolje pelje, kakor je naša Lisca." 1 "Tako?" "Ko bi jo človek mogel kupiti." Cilka je molčala. "Ali pa, ko bi se pri as tako naredilo, kakor se je na Gor-jušah pri Zetku, da je mladi pripeljal kobilo k hiši. Kako jim prav hodi. In dobro se razumejo." Na nasprotni strani jarka,' v prisončnih skalah pod vrhom je vriskaje zalajal pes. Zagnal je lisjaka, je vedel Cvetek. Pa se je naredil, kakor bi laježa ne bil slišal. Hotel je vedeti od hčere, ki bo ostala na domu, še nasvet: "Kako pa z zemljo, Cilka?" "Kakor veste in znate." "Naredim, da bo prav." Cilka se je obrnila s celim o-brazom proti očetu in svareče dvignila kazalec desne roke: — "Ata! Pa današnjega najinega pogovora ob Blaževem in Andrejevem križu nikar ne pozabite! Da se ne boste nad mano znašali, če bo kdaj kaj narobe. Jaz bom skušala veliko potrpeti." "Nič se ne boj, ti ne bo treba. Ti Viktorja premalo poznaš." "Bolje ko vi." V vrhu na drugi strani se je razlegel dvojen zaporeden strel. Pes je še zarenčal in utihnil. "E, eha!" Na poti ob kupu nanošenega nastila je ustavil Cvetek kobilo Ravnikovega Viktorja. Rozalka in Minca sta stekli navzdol, da bi pomagali očetu naložiti. Pa ni maral. Da ne znata, je re-. kel, kakor bi bilo nakladati listje res Bog ve kako kočljivo delo. Smrečje naj gresta sekat in vlačit h kupu in Cilka naj pride, je ukazal. ' Preden je spregel kobilo, jo privezal, odel, razbrzdal in ji vrgel sena, je Cilka že sama začela nakladati voz. Voz je hitro rasel. Cvetek pa je iskal besede, da bi povedal Cilki, kar se je bil namenil. Od-kašljal se je, kakor bi ga bil du-šil prah qd listja, pa še ni znal začeti. Ujcazal je Cilki, naj popravi odejo, ki jo je bila kobila zdričala" na levo stran; medtem bi on še malo premislil. Cilka je stresla novo naročje listja na voz, se zravnala in "Jim nispm nevoščljiva," se je Cilka odrezala na kratko. Očetu je kar zmanjkalo besede. Pomislil je, da bi medtem lahko zmolil očenaš, in šele potem spet spregovoril: "Veš Cilka, saj nič ne rečem Janezu. Dober, priden in ustrežljiv fant je. Pa je pri nas tako naneslo, da bolj kaže, če vzameš Ravnikovega." Če bi bila Cilka zrojila, bi oče ne bil upal siliti. A Cilka se je samo obrnila stran, segla z obema rokama v zatilnik in si zategnila zrahljano ruto. Rdeča vogla sta vztrepetala, kakor bi se osi-pal makov cvet. Počasi in s poudarkom je povedala: "Kaže že tako bolj prav. Res. Pa za zdaj vam ne morem ustreči." "Za zdaj?" Blaž je razumel poudarek. '"Kako misliš? Za zdaj?" Cilka je po strani pogledala očeta:" Saj me Viktor še nič vprašal ni. Mar naj se mu sama ponudim?" ^'Cilkaaaaa!" "Vam je tako prav?" "Prav!" Cilka je znova nabrala polno naročje listja, in ga podala oče--, tu. Pa ni koj spet segla v kup. Naslonila se je na voz. Temno se ji je naredilo pred očmi. Težko je premagala slabost: "Odslej naprej naj bo konec neprestanemu namigavanju! Da bi bilo že skoraj konec! Kar bo, bo." Zavedala se je, da je kon- Sonce je utonilo za oblake nad Bukovskimi gorami. Rozai-ka in Minca sta že odšli domov, da opravita živino in pristavita "Prav," je bila Cilka kratke besede. Lotila sta se povezovanja. — Cilki ni bilo prav nič napenjati moči, je Viktor sam tako trdo zategoval, da so veje kar pokale pod pritiskom močne kamrni-ce. Grede, če je le mogel, se je pritisnil Cilke. In Cilka se mu ni kaj prida odmikala. Viktorju se je kar samo smejalo. Ravno naložen in trdno povezan je stal voz na poti. "Kar lepo vaju je bilo gledati, kako vama je šlo od rok," je pohvalil Cvetek bolj Viktorja kakor Cilko. "Kajne, ata, da spadava skupaj?" je hitro poprijel Viktor napeljano besedo. "Po mojem že," je pritrdil Cvetek. "Kaj pa ti praviš, Cilka?" se je nagnil Viktor k razgretemu dekletu. Cilka je razdela in povesila pogled. V prsih ji je razbijalo srce, kakor da ji hoče pognati vso kri v glavo. Nikoli si že približno ni predstavljala, da bo ta minuta tako težka. V*>e v njej je "Kdo bo poslušal, kako bodo ljudje otresali jezike." Cilka je vzdihnila. "Imaš prav." Viktor se je spomnil, da se Cilka še lahko premisli. Saj je čutil, da ima Janeza dokaj rajši kakor njega. Oče je že zapregel in pognal. Viktor je pobral košatega lisjaka, s kaj lepo rožo na koncu repa, ga pokazal Cilki in obljubil, da bo čimprej ona nosila njegov kožuh za vratom. Zadel je puško in prijel Cilko za roko. Cvetek je vozil listje za streljaj pred njima. Tik za njima je povešal rep Viktorjev pes Tiger. Pogovor se jima je pletel večinoma okrog priprav za poroko. Pri zavorah je pa Cilka že pustila, da jo je Viktor poljubil na usta. Nad Bukovskimi gorami pa je bil na široko raztegnjen krvavo- rdeč pas zarje. Cilka se je bala dneva, ko ji bo treba iti v župnišče postavljat oklice. Le prehitro je prišel. Ves vlažen in neprijazen je bil. Ob mraku je Cilke zmanjkalo izpred ognjišča in v zgornjici se je posvetila luč. Cilka se je umila in počesala, se oblekla v pražnje, čeprav je bil navaden delavnik. Čakala je samo še, kdaj se vrne Rozalka iz hleva. Ni marala, da bi jo še kdo drugi videl; tudi' oče in Minca ne. V veži so zaropotale Rozalki-ne cokle. Že je stala Cilka pri njej in ji pošepetala; "Če »e predolgo ne bo nazaj, kar ti P0' stavi večerjo na mizo." "Ali res greš?" Cilka je samo prikimala. j "Še enkrat premisli!" v» (Dalje sledi) IŠČE SE Išče moža za prodajati premog. Visoka provizija. Stalno delo za pravega moža. Vpraša se pri VULKAN COAL, 1900 Scranton Road. Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE, HEnderson 2978 __^ Ako je kaj narobe z vaš'10 pralnim strojem pokličite naS' Imamo izkušenega človeka perta, ki vam ga popravi, da W ste zadovoljni. Pri nas dobi" Washer Parts za vse pralne str0" je. Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd- KEnmore 1282 večerjo. Oče in Cilka pa sta po- j kričaSo, naj Viktorja odkloni, vezovala visoko naloženi voz. dokler ne bo prepozno. Najraj-Zategovala sta, kar jima je da- ši bi na glas zavpila: "Pustite la moč, skoraj novo vrv kamr-^me! Jaz sem Janezova." Pa se nico, napeljano od lestvenika. i je spomnila, da Janeza prav za preko listja, obdanega z dolgimi prav ni vredna . . . Tiho je od-smrekovimi vejami. Upirala sta govorila: "Ne vem." st s koleni ob voz in na vsak o-. "Saj midva z atom veva. Kaj- četov "hoooruk" oba hkrati pritegnila. Nič nista slišala, kdaj je prišel Viktor. Kar oglasil se je za njima: "Počakajta, poča-kajta, da odložim puško in lisjaka, vama pomorem." Cvetek je pridrgnil vrv s pentljo od lestvenik, da ne bi lezla nazaj, se globoko oddahnil in se prijazno nasmejal Viktorju: — 'Dobro, da si prišel. Najino povezovanje bi se kar gotovo zrah-jalo in bi ne držalo do doma." "Saj res," je pristavila Cilka, da nekaj reče. Pri sebi pa je u-gibala, če nista oče in Viktor dogovorjena. , Ni bila dolgo v dvomu. Grede, ko si je popravljala zrahljano obleko in razkuštrane lase, je o-pazila, kako jo je oče z očmi pokazal Viktorju in mu pritrjeval-no pomežiknil. "Ata," se je spet prikupoval Ravnikov Cvetku. "Poveževa že s Cilko sama. Vi samo glejte, da voza ne zvlečeva postrani. Kajne, Cilka?" pretegnila, kakor bi hotela u- čala z Janezovo besedo. ne, ata?" je poklical Viktor o-četa na pomoč. "Jaz bi rekel, da." Cvetek je odšel h kobili, se sklonil in brskal skupaj raztreseno seno. "Naj bo, če mislita, da bo prav." "Cilka!" Viktor je objel Cilko okrog pasu in jo hotel poljubiti na u-stnice. Cilka pa mu je odmaknila obraz. Poljubiti jo je mogel samo na lice. Cilka je čutila, da ni ona prava ženska, ki jo njen bodoči mož pritiska k sebi. Viktor se je umiril: "In kdaj, misliš, naj bi bila poroka?" "Čimprej. Pri nas čaka toliko moškega dela, nastil, drva, seno in druga vožnja." Nič kaj Viktorju ni bil všeč tak odgovor, pa ni pokazal: — "Jaz bi najrajši videl, da koj jutri." "Jutri ne. V nedeljo teden pa." "Tako brž?" je bil Viktor presenečen. cFpjznd Happy J^cuft ai CEDAR POINT on Stic THE FINEST VACATION RESORT ON THE GREAT LAKES Its world-famous white, sandy beach extends seven miles along the blue waters of Lake Erie. Enjoy HOTEL BREAKERS with its new lounge and rotunda. One thousand comfortable outside rooms.Moderate rates. Excellent meals. ALL SPORTS, including Tennis, Boating, Fishing, Riding, Golf. Many new attractions. ENDLESS FUN for the entire family for a day, a week-end or entire vacation. Ideal for conventions and outings. Easy to Reach via U. S. Route 6, Ohio 2, in the center of Ohio's Lake ErieVacationland. Free parking for 6,000cars. Garage facilities. Convenient rail or bus connections to Sandusky. Steamers from Cleveland and Detroit. OPEN JUNE 8 to SEPTEMBER 2 »ASK FOR FOLDER CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE • SANDUSKY, OHIO '"Hi lit i '» V v *--\____JU- DANCE NIGHTLY In Beautiful New Ball - M—i room to famous name bands such as Ted Weems, George Olson, Hal Kemp/ Sammy Kaye, J an Savltt and others. NAJLEPŠI VRTOVI SO TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM V trgovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, O., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grablje, vile, motike, ogrebalnike, stroje za rezanje trave, škarje za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. THE HANDLE THAT WONT INSIDE THE . SOLID ASH HANDLE/ Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine kot na sliki, ali pa zadnjo skupino, katero lahlfo vidite v izložbenem oknu našega lista. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Ako živite izven Clevelanda, in ne morate priti v urad, priložite 10c, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09. Ime ______________________________________ Ako želite imeti ta pribor, pohitite in pridite ponj, kajti v zalogi bo samo Še en teden, potem pride na vrsto zadnja sekcija. >oooBooooooooo»»PO»o»o»cooooooooao»«»ooaooooooooc«»»o<8o»aoococoooo^< SUPERIOR HOME SUPPLY Naslov------------------------------------- Naročite tudi lahko malo, v notranjosti z baržunom preoblečeno skrinjico za pribor (Silver chest) za 6 ali 13 oseb. Cena prvi $1.75 in drugI $2.25. 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik