primorske
novice
KOPER. 30. decembra 1983
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 28
VSEBINA
Občina Hirska Bistrica
—	ODLOK o spremembi odtoka o proračunu občine Hirska Bistrica za !eto !983
—	ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Hirska Bistrica v L trimesečju 1984
—	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odtoka o davkih občanov
—	ODLOK o davku na promet nepremičnin
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od ptači! za storitve
—	ODLOK o zaktoniščih in drugih zaščitnih objektih
—	ODLOK o zaktoniščih in drugih zaščitnih objektih
Občina !zo!a
—	ODLOK o pripravi in sprejetju dolgoročnega ptana občine tzota za obdobje ! 986—! 995 oz. za dotočena področja do teta 2000
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o urejanju, vzdrževanj in varstvu zetenih površin v nasetjih v občini tzota
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o proračunu občine !zo!a za teto 1983
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o ustanovitvi, organizaciji m detovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne stužbe skupščine in izvršnega sveta skupščine občine tzota
—	ODLOK o javnem redu in miru ter varstvu pred hrupom v občini tzota
—	ODLOK o zagotav! jan ju sredstev za občinske btagovne rezerve v tetu Ì984
—	ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine tzota za teto 1984
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in ptači! za storitve v občini tzota
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o davkih obča-v občini tzota
—	ODLOK o ugotavtjanju vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v občini tzota, ki so v tasti občanov
—	ODLOK o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-hi-gienske stužbe v občini tzota
Občina Koper
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o določitvi šte-vita detegatov, ki jih delegirajo dctegacije oziroma konference delegacij v zbor združenega deta in v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Koper
—	ODLOK o začasnem financiranju sptošnih družbenih potreb v občini Koper v !. trimesečju !984
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o davkih občanov v občini Koper
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od ptači! za storitve v občini Koper
—	ODLOK o zagotavtjanju sredstev za btagovne rezerve občine Koper v tetu !984
—	ODLOK o dotočitvi prispevne stopnje za občinsko izobraze-vatno skupnost za teto 1984
—	ODLOK o dotočitvi prispevne stopnje za občinsko kulturno skupnost za teto 1984
—	ODLOK o dotočitvi prispevne stopnje za občinsko zdravstveno skupnost za teto ! 984
—	ODLOK o dotočitvi prispevnih stopenj za skupnost otroškega varstva, skupnost sociatnega skrbstva in skupnost za zapostova-njc občine Koper za teto ! 984
—	ODLOK o dotočitvi prispevne stopnje za občinsko tetesnokut-turno skupnost za teto !984
—	ODLOK o dotočitvi prispevne stopnje za občinsko razisko-vatno skupnost za teto 1984
—	ODLOK o dotočitvi prispevka za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe ter opravtjanje cestne dejavnosti v občini Koper v tetu t984
—	ODLOK o višini prispevka za sotidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva v občini Koper za teto 1984
—	SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestita za uporabo stavbnega zemljišča za območje občine Koper za teto 1984
—	SKLEP o spremembi sktepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Koper, v Samoupravni interesni skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemtjiščem občine Koper, v Samoupravni komunatni interesni skupnosti Koper ter v Detovni skupnosti strokovnih stužb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti Koper
Občina Piran
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o davkih občanov v občini Piran
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od ptači! za storitve v občini Piran
—	ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Piran za čas od L januarja do 3 L marca 1984.
Občina Postojna
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o davkih občanov v občini Postojna
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od ptači! za storitve
—	ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Postojna za L trimesečje teta 1984
Občina Sežana
—	ODLOK o spremembi odtoka o proračunu občine Sežana za ieto 1983
—	ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Sežana v prvem trimesečju Ì984
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o davkih občanov občine Sežana
—	ODLOK o spremembi odtoka o zagotavtjanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985
—	ODLOK o dotočitvi prispevne stopnje za izvajanje srednjeročnega ptana za obdobje 1981—1985 za teto 1984 Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Sežana
398
URADNE OBJAVE
30. decembra 1983 — Št. 28
—	ODLOK o določitvi prispevka za vzdrževanje in obnavljanje vodovodnih objektov in naprav na območju občine Sežana za leto 1984
—	ODLOK o določitvi prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Sežana za leto 1984
—	ODLOK o določitvi prispevka za vzdrževanje in obnavljanje cest v občini Sežana za leto 1984
—	SKLEP o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega načrta za Divačo
—	SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Pod Taborom
Občinska zdravstvena skupnost Sežana
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sežana za obdobje 1981—1985
—	ANEKS k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sežana za obdobje 1981—1985.
Občinska skupnost otroškega varstva Piran
—	STATUT občinske skupnosti otroškega varstva Piran (prečiščeno besedilo)
Občinska skupnost sodainega skrbstva Piran
—	STATUT občinske skupnosti socialnega skrbstva Piran
Občinska raziskovalna skupnost Piran
—	STATUT občinske raziskovalne skupnosti Piran
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran
—	SKLEP o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije in konference delegacij delegirajo v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran
Občinska izobražen aina skupnost Postojna
—	SKLEP o spremembi sklepa o združevanju sredstev v letu 1985
Samoupravna komunatna cestna interesna skupnost
občine Piran
—	SKLEP o povišanju cen za komunalne storitve individualne rabe za leto 1984
OBČ!NA !L!RSKA B!STR!CA
Na podlagi 23. Člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, Št. 39/74) in 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1983 sprejela
ODLOK
O	SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ILIRSKA BI ,TR1CA ZA LETO 1983
1.	člen
Spremeni se 2. člen odloka o proračunu občine Ilirska Bistrica za leto i983 (Uradne objave, št. 8/83) in se glasi:
*Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo din 71 194.400 in se razporedijo:
—	za občinske potrebe — 69.089.400
—	za stalno proračuhsko rezervo — 712.000
—	za tekočo proračunsko rezervo —
—	poseben račun za zdravstveno varstvo živali — L393.000 Pregied prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev je
prikazana v bilanci, ki je sestavni del tega odloka.*
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
Številka: 010-19/83-10/7	,
Mitska BisbiCu, 28. decembra 1983
Predsednik IVAN BERGOČ, 1. f.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Skupščina občine Hjrska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
28.	decembra 1983 sprejela
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE ILIRSKA BISTRICA V 1. TRIMESEČJU 1984
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Ilirska Bistrita za leto 1984 se bodo pogrebe občinskih upravnih organov in drugih proračunskih uporabnikov za L trimesečje 1984 začasno financirale na podlagi proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1983.
2.	člen
Razporeditev prihodkov proračuna za potrebe iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25 % vseh sredstev razporejenih z odlokom o spremembi odloka o proračunu za leto 1983.
?
3.	člen
' !
Določila odloka o proračunu občine Ilirska Bistrica za leto 1983 se smiselno uporabljajo tudi v času začasnega financiranja v letu 1984!
!
4.	člen
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih sredstev je Izvršni svet pooblaščen, da za nemoteno izvrševanje proračuna najame premostitveni kredit iz stalne proračunske rezerve občine Ilirska Bistrica
Premostitveni kredit mora biti vrnjen najkasneje do 31. decembra 1984.
;
{
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
Številka: 010-20/83-10/7
1! Bistrica, 28. decembra 1983.
Predsednik IVAN BERGOČ, 1 ^
Na podlagi 155. člena statuta občine H. Bistrica, 6. in 11. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 44/82) 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter dogovora o usklajevanju davčne politike v leiu 1984, je skupščina občine 11. Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1983 sprejela	$
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradne objave, št. 8/83) se v 7. členu spremeni lestvica, in sicer:
za lil a skupino — 14,5%
za!!!, h skupino — 14 %	.	-	,
za IV. skupino — 11,7%
2.	člen	j
V	drugem odstavku 8. člena se stopnja 65% nadomesti s stopnjo
*45%.	{
30. decembra 1983 — Št. 28
URADNE OBJAVE
399
3.	č!en
Med predzadnjim in zadnjim odstavkom M. Qsna se doda nov od-stavek:	-
.Davčna otajšava v višini 70% od odmerjenega davka se prizna vsem zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbenoorga-niz.rano pro.zvodnjo in izpoinjujejo v ceioti obveznosti setvenih pianov občme pod pogojem, da obdeiuje jo zemijišče v skiadn z zakonom o kmettjskm zemtjiščih.«
stovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem posredujejo Upravi za družbene prihodke, Samoupravna stanovanjska skupnost, prij^-no-odjavna s!užba pri SNZ, krajevne skupnosti in hišni sveti, najpozneje do 31. januarja tekočega !eta za pretekto teto«
10.	č!en
V č!enu 4S se v tretjem odstavku črtajo besede:
*... in korigira za stroške v času uporabe. Stroški morajo biti dokumen-
nad 60.000 nad 90.000 nad 140.000 nad 200.000 nad 270.000 nad 350.000 nad 450.000
4. čten			tirani«
testvica:			
osnova		stopnja v %	11. čten
do 60.000 din		22	Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, upo-
do 90.000 din		27	rabtja pa se od 1. januarja 1984.
do 140.000 din		32	
do 200.000 din		37	Števitka: 010-7/83-7/1
do 270.000 din		38	Hirska Bistrica, 28/12-1983	-,
do 350.000 din		43	Predsednik
do 450.000 din	*	48	Ivan BERGOČ, !. r.
do 800.000 din		53	
nad 800.000 din		56	* ^ ' . '
5. čteh			
V 25. č!enu v 3. odstavku se v drugi atinei doda za »Davčna otajšava se prizna v višini od 20 % do 40 %....
v istem č!enu se v 3. odstavku v tretji ahnei doda za »Davčna otajšava se prizna v višini* od 20% do 40%...
Na podtagi 1. in 10. etena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni tist SRS. št. 27/72, 39/74,11/79 in 23/83), 184. etena Statuta občine Hirska Bistrica ter 16. čtena Dogovora o usktajevanju davčne potitike v tetu 1984, je skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 28/12-1983 sprejeta
6.	čten
V	29. čtenu se za prvim odstavkom doda:
»Zavezancem davka, ki je dodatno zapostit nove detavce, se v tetu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega detavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % poprečnega enotetnega čistega osebnega dohodka zapostenih detavcev v gospodarstvu v SRS v prete-ktem tetu.
Davčna otajšava se prizna pod pogojem, da je bit novo zaposteni de-tavec v tetu, za katero se priznava najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zapostit novega detavca v drugi potovici teta, za katero se davek odmerja se davčna otajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za nastednje teto.
Za dodatno zapostenega novega detavca se ne šteje detavec, ki je skteni! detovno razmerje za dotočen čas, niti detavec, ki je s sktenitvijo detovnega razmerja nadomestit detavca, kateremu je prcnehato detovno razmerje.
7.	čten
V	37. Čtenu se na koncu 1. točke prvega odstavka črta besede:
»ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invatidi - paraptegiki, če opravtjajo ročna deta preko organizacij združenega deta.«
V	istem čtenu se doda nov zadnji odstavek:
»Davek po 3. točki 1. odstavka tega čtena se ne ptačuje od prejemkov oseb, ki pritožnostno ati po pogodbi o detu opravtjajo storitve za krajevne skupnosti, hišne svete, društva ustanovtjena po zakonu o društvih, oseb, ki prevažajo otroke v osnovno šoto ter od dohodkov, ki jih dosežejo invatidi s 100% tetesno okvaro, osebe, ki so izgubite vid, duševno botne in duševno prizadete osebe, če opravtjajo ročna deta preko organizacij združenega deta.«
8.	čten
V 38. čtenu se spremeni testvica, in sicer:
osnova	stopnja v %
	do
nad 60.000	do
nad 90.000	do
nad 140.000	do
nad 200.000	do
nad 270.000	do
nad 350.000	do
nad 450.000	do
	nad
	9.
60.000 din		22
90.000 din		27
140.000 din		32
200.000 din		37
270.000 din		38
350.000 din		43
450.000 din		48
800.000 din		53
800.000 din		56
čten		
V čtenu 42 se za zqdnjim odstavkom doda novi odstavek: "Podatke za vzpostavitev evidence o oddajanju stanovanj ah po-
ODLOK
O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN
1.	čten
V občini Hirska Bistrica se ptačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin (Uradni tist 8RS, št. 27/72, 39/74, 11 /83) in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odtokom.
2.	čten
Davek na promet nepremičnin se ptačuje po davčnih stopnjah gtede na prometno vrednost kvadratnega metra zemtjiŠča, oziroma uporabne površine gradbenega objekta. Stopnje so raztične za kmetijska zemtjiŠča, stavbna zemtjišča, gradbene objekte in so nastednje
a) za kmetijska zemtjišča
nad din	do din				
za mi	za mi	din	%	znaša davek	
	7		12		
7	9	0,84	+ 17	od presež. nad 7.—	din
9	12	1,18	+22	od presež. nad 9 —	din
12	16	1,84	+27	od presež. nad 12 —	din
16	20	2,92	+33	od presež. nad 16 —	din
20	30	4,24	+39	od presež. nad 20.—	din
30		8,10	+42	od presež. nad 30 —	din
b) za	nezazidana stavbna zemtjišča				
nad din	do din				
za mi	za m^	din	%	znaša davek	
	60		14		
60	70	8,40	+20	od presež. nad 60 —	din
70	90	10,40	+26	od presež. nad 7Q. —	din
90	130	15,60	+32	od presež. nad 90.—	din
130	180	28,40	+40	od presež. nad 130.—	din
180		48,40	+48	od presež. nad 180.—	din
c) za	gradbene objekte				
nad din	do din				
za mi	za m2	din	%	znaša davek	
	6.000		12		
6.000	8.000	680	+21 od presež. nad 6.000 —		din
8.000	10.000	1.100	+27 od presei. nad 8.000.—		din
10.000	20.000	1.640	+33 od presež. nad 10.000.—		din
20.000		4.940	+39 od presež. nad 20.000 —		din
400
URADNE OBJAVE
30. decembra 1983 — Št. 28
3.	člen
Poleg oprostitev določenih z zakonom o davku na promet nepremičnin se prometni davek ne plačuje Še v naslednjih primerih:
a)	Davka na promet nepremičnin je ob nakupu kmetijskega zemljišča oproščen občan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijska zemljišča na zaščiteni kmetiji ali ima zdravstveno zavarovanje po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Olajšava se prizna za nakup kmetijskega zemljišča v isti, oziroma mejni katastrski občini, kjer ima občan nepremičnine.
b)	Če pridobi občan zaščiteno kmetijo kot celoti, pod pogojem, da bo obdeloval kmetijsko zemljišče na tej kmetiji.
c)	Če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora občanu, ki bo v njem z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljal obrtno dejavnost kot glavni poklic in če je bi! poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev.
Olajšava se prizna za vse obrtne stroke, razen za bifeje in avtoprevoznike.
V primeru, da se kmetijsko zemljišče, kmetija ali poslovni prostor odtuji pred potekom 5 let in ob pridobitvi davek na promet nepremičnin ni bi! plačan, se zavezancu naknadno odmeri davek, ki ga je bil oproščen pod točko a), b) in c) tega člena.
4.	člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi, uporablja pa se od 1/1-1984 dalje.
5.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradne objave, št. 27/81 in 34/81).
Števitka: 010-17/83-7/1 Ilirska Bistrica, 28/12-1983
Predsednik Ivan BERGOČ, ! r.
Na podlagi L,4., 16. in37.č!enazakonaoobdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83) zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54/72, 14/73, 45/73, 29/75, 15/76, 31/76, 18/77, 23/77, 28/78, 25/79, 39/81, 45/82),
13.	člena Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 in 155. člena Statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbc^a združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne
28.	decembra 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve (Uradne objave, št. 3/76,12/76,18/77, 1/78,11/81 in 7/83) se v tarifni številki 2 Črtajo besede:
*po stopnji 4% od vrednosti« in se doda naslednje:
*postopnjah, ki so različne glede na čas od nabave do prodaje in znašajo:
—	15% če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave
—	10% če je vozilo prodano po poteku 1 leta do 2 let od nabave
Za prvim odstavkom se doda drugi, ki se glasi:
*Davek po prvem odstavku tega člena se ne plača če posamična vrednost rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm ne presega 60 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu «
2.	člen
V	tarifni številki 3 pod točko 1 se spremeni 2 alinea in se glasi:
—	od vina, vinsko-sadnih pijač in penečega vina v višini 6% od vrednosti.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1/1-1984.
Številka: 010-6/83-7/!
11.	Bistrica, 28. decembra 1983
Predsednik IVAN BERGOČ, 1. r.
Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82), 204. in 205. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 193. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine na ločenih sejah družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1983 sprejal
ODLOK
O ZAKLONIŠČIH IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTIH
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov, upravljanje in vzdrževanje ter njihova uporaba, oddajanje v najem, finansiranje ter nadzor nad zaklonišči.
2.	člen
Za zaščito pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se prebivalstvo, materialne in druge dobrine zaklanjajo v zakloniščih, zaklonilnikih in drugih zaščitnih objektih.
3.	člen
Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora s svojo funkcionalnostjo, konstrukcijo, obliko in opremo izpolnjevati pogoje, ki so določeni s predpisanimi tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev.
4.	člen
Glede na stopnjo odpornosti se zaklonišča delijo na zaklonišča ojačane, osnovne in dopolnilne zaščite.
Javno zaklonišče je namenjeno za zaklanjanje občanov, ki so v času nevarnosti na javnih mestih v bližini zaklonišča.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki stanujejo, delajo ali se zadtžujejo v teh stavbah.
Skupna zaklonišča so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov v določenih stanovanjskih poslovnih in drugih stavbah.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so sestavni de! teh stavb oziroma skupni prostori v teh stavbah.
Zaklonišča se gradijo predvsem v miru.
5.	člen
Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so kleti in drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni objekti ter jarkovni zaklonilniki, ki se preuredijo oziroma gradijo po posebnem odloku občinske skupščine ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
6.	člen
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, uporabo, vzdrževanjem, oddajanjem v najem zaklonišč ter graditvijo zaklonilnikov in drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin opravlja Občinski upravni organ za ljudsko obrambo, če posamezne zadeve z zakonom, tem odlokom ali drugimi predpisi niso dane v prostojsnot drugemu organu.
II.	GRADITEV ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV
7.	člen
Za graditev javnih zaklonišč skrbi skupščina občine oziroma njen Svet za SLO in DSZ.
Za graditev zaklonišč v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah ter drugih zaščitnih objektov skrbijo družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu: ^investitorji«), imetniki pravice uporabe in lastniki teh stavb.
URADNE OBJAVE
401
30. decembra 1983 — Št. 28
8.	č!en *
Zaktonišča se gradijo na območju mesta, v naseijih in objektih v sktadu s tem odlokom ter načrtom graditve zaklonišč, ki je sestavni del aktov o urejanju prostora (planskih in izvedbenih aktov o urejanju prostora).
9.	člen
Načrt za graditev zaklonišč v občini se izdela na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za - zaklanjanje prebival-stva in materialnih dobrin.
Oceno ogroženosti območja občine v vojni določa Svet za Splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi stališč in usmeritev Predsedstva SR Slovenije. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na tej o podlagi določi območja in naselja obvezne graditve zaklonišč ter stopnjo odpornosti zaklonišč.
Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbeno tehnične dokumentacije na območju občine upoštevati območja, naselja in objekte, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča in druge pogoje za zaklanjanje prebivalstva, materalnih in drugih dobrin.
10.	člen
Območja, naselja in objekti, kjer je obvezna graditev zaklonišč ter stopnje odpornosti zaklonišč so prikazane na karti v merilu 1:25:000, ki je sestavni de! tega odloka.
Priloga iz prvega odstavka tega člena je označena s stopnjo zaupnosti, »Ljudska obramba« »Uradna tajnost« »Zaupno« in se javno ne objavi, hranijo pa jo organi pristojni za ljudsko obrambo ter izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj.
11.	člen
Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah, vzgojnovarstvenih in zdravstvenih organizacijah, domovih za ostarele in večjih organizacijah združenega dela tudi izven območja in naselij obvezne graditve zaklonišč, določenih v prilogi iz 10. člena tega odloka.
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine lahko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka, odloči, da se zaklonišče ne gradi, če so zagotovljeni naravni ali drugi pogoji za zaščito občanov ali delavcev.
12.	člen
Investitorji morajo na območjih v naseljih in v objektih, ki so določeni v prilogi iz 10 in 11. člena tega odloka pri graditvi,prizidavi, nadzidavi in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb s svojimi sredstvi graditi zaklonišča v objektu ali v njegovi neposredni bližini v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi.
Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje (garaže, razen garažnih hiš, kioski, čebelnjaki ipd).
Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča le, če je to v skladu s tehničnimi normativi ter z akti o urejanju prostora.
V stanovanjskih stavbah, ki jih gradijo zasebni graditelji se gradijo zaklonišča dopolnilne zaščite do zmogljivosti 7 zakloniščnih mest.
13.	člen
Upravni organ pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja lahko tako dovoljenje za objekte na območju ali v naseljih obvezne graditve zaklonišč in za druge objekte v katerih se morajo graditi zaklonišča po tem odloku le po poprejšnjem soglasju upravnega organa za ljudsko obrambo.
14.	člen
Zaklonišča na območju občine se gradi tako, da jih je v miru mogoče uporabljati za druge namene, vendar to ne sme vplivati na njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito.
15.	člen
Investiror komunalnih in drugih objektov pod površino ta! je na zahtevo upravnega organa za ljudsko obrambo o predhodnem mnenju Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščtto občmske skupščine dolžan prilagoditi te objekte za javna zaklonišča. Dodatm stroški,* nastali zaradi prilagoditve objekta za zaščito, bremenijo sre stva za graditev javnih zaklonišč.
16.	člen
Investitor, ki gradi ali adaptira stavbo na območju ali v naselju, kjer je obvezna graditev zaklonišča, ali če gradi objekt, v katerem se mora graditi zaklonišče, je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini določene s predpisanimi tehničnimi normativi že zadostne zakloniščne zmogljivosti ali če graditev zaklonišča ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih pogojev.
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča po prejšnjem odstavku mora plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za zaklonišča razen, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče ali če je bi! prispevek za zaklonišče že plačan pri njeni gradnji oziroma, če je investitor z lastnimi sredstvi že zagotovi! potrebne zakloniščne zmogljivosti.
Prispevek za zaklonišča je dolžan plačati tudi investitor, ki je bi! dolžan zgraditi zaklonišče po gradbenem dovoljenju, pa je pristojni organ ugotovil, da zaklonišče ni bilo zgrajeno ali ni bilo zgrajeno v skladu odobrenih projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča in o plačilu prispevka po tem členu izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
17.	člen
Potreben zakloniščni prostor se določi tako, da se zagotovi zakloniščne zmogljivosti:
—	pri graditvi novih stanovanjskih objektov za najmanj polovico stanovalcev,
—	pri graditvi družinskih stanovanjskih objektov za načrtovano število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe,
—	organizacije združenega dela in organi, ki delajo v več izmenah,
najmanj za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za vse slučajne obiskovalce,	!
—	organizacije združenega dela in organi, ki delajo v eni izmeni za 2/3 zaposlenih in za vse slučajne obiskovalce,
—	v hotelih in drugih turističnih objektih, samskih domovih najmanj za polovico celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni,
—	v zgradbah s trgovskimi lokali za 2/3 zapslenih v največji delovni izmeni in z3 kupce računajoč pri tem evokratno število vseh zaposlenih v največji delovni izmeni,
—	v stavbah z gostinskimi lokali, najmanj za polovico števila sedežev v lokalu in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni,
—	v stavbah kulturno-prosvetnih organizacij in drugih stavbah v katerih se zbira večje število ljudi, najmanj za polovico števila sedežev in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni,
—	v šolskih stavbah in v stavbah vzgojnovarstvenih ustanov najmanj za 2/3 varovancev, učencev v izmeni in za 2/3 vseh zaposlenih v največji delovni izmeni.
Za stavbe, za katere ni določeno dimenzioniranje zmogljivosti zaklonišč v prejšnjem odstavku, določi zmogljivost zaklonišč občinski upravni organ pristojen za ljudsko obrambo po poprejšnjem mnenju sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
18.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravne stanovanjske skupnosti morajo v svojih razvojnih programih zagotoviti, da v obstoječih objektih na območjih in v naseljih obvezne graditve zaklonišč ter v objektih, kjer se morajo graditi zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, zgradijo s svojimi sredstvi ustrezna zaklonišča oziroma, da se v ta namen v roku, ki ga določa zakon, prilagodijo in uporabijo ustrezni kletni prostori in drugi gradbeni ali naravni objekti, tako, da bo dosežena odpornost zaklonišča dopolnilne zaščite
III.	UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
19.	člen
Z javnimi zaklonišči upravlja Svet za splošno ljudsko obrambo ir družbeno samozaščito.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajc in vzdržujejo lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma upravljalci tel stavb.
20.	člen
Zaklonišča je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju. Stroški z: vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki velja za tekoče in investicij sko vzdrževanje objektov, ter bremenijo lastnika, uporabnika ozirom: organizacijo, ki upravlja stavbe.
*02.
URADNE OBJAVE
30. decembra 1983 — Št. 28
21.	člen
Zaklonišču: red vi navodilo o vzdrževanju in uporabi zaklonišč predpiše občinski upravni organ za ljudsko obrambo
IV UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU
22 člen
Zaklonišča se lahko v nun. uporabna jo zi druge namene po naslednjimi pogoji: '
—	da sc v zakloniščih ne opra v! ja jo adaptacije, ki bi poslabšale odpornost higienske in tehnične razmere ter osnovni namen zaklonišča.
—	da se v zakloniščnih prostorih ne skladiščijo eksplozivne, strupene m vnetljive snovi.
—	da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti alf v vojni izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 1$ dneh.
23.	člen
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni prenehajo veljati vse najemne pogodbe za zaklonišča.
2*L člen
Sredstva pridobljena z najemnino zaklonišč se lahko uporabljajo samo ZB graditev in vzdrževanje zaklonišč.
V. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV
25 člen
Investitorji, lastniki, imetnik! pravice uporabe in upravljalci financirajo graditev, vzdrževanje in opravljanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov s svojimi sredstvi.
26.	člen	+
Graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč financira skupščina občine iz sredstev za javna zaklonišča Sredstva za javna zaklonišča se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča, iz najemnin za javna zaklonišča in drugih virov.
Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njihovi uporabi odloča svet za splošno ljudsko obrambo m družbeno samozaščito občinske skupščine
Za zbiranje sredstev za graditev javnih zaklonišč je pristojna uprava za družbene prihodke.
27.	člen
Investitor, ki je oproščen graditve Zaklonišča mora plačati na podlagi
16.	člena tega odloka prispevek za zaklonišča v višini 4 % skupne gradbene cene objekta ozitoma adaptacije
Za gradbeni de! stavbe iz prejšnjega odstavka se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami brez opreme :n pohištva ter ureditve prostora okoli objekta
Gradbena cena objekta se ugotovi na podlagi predračuna, ki je sestavni de! gradbenotehnične dokumentacije, ki ga je izdelala pristojna projektantska organizacija in ki ni starejši od enega leta.
Na podlag: 1 odstavka tega člena odmerjeni prispevek za zaklonišča pri graditvi garažnih hiš, skladišč in drugih podobnih objektov, v katerih bo manjše itevilo delavcev ne more presegati višine stroškov, ki bi za investitorja nastali, če bi lahko sam gradil zaklonišče. Stroške, ki bi nastali za investitorja, čc bi lahko sam gradil zaklonišče se ugotovi tako, da se po predpisanih tehničnih normativih določi potrebne zakloniščne zmogljivosti ter upošteva poprečna cenazakloniščnega mesta dosežena v zadnjem letu na območju občine. V primeru, da v zadnjem letu ni bilo na območju občine zgrajeno nobeno zaklonišče določi to ceno svet za SLO in DSZ občine
' 2H. člen
Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območjih v naseljih in v objektih kjer je obvezna graditev zaklonišča plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 4 % letne stanarine oziroma najemnine. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnin skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori in s stanovanjskimi ali poslovnimi deli stavb
29.	člen
Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb na območju, v naseljih in objektih kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za graditev zaklonišč v višini 0,06% od nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije stavb, prostorov oziroma delov stavb.
Zavezanci prispevka za zaklonišča iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek hkrati z davkom od premoženja na posest stavb.
Prispevek odmerja in pobira uprava za družbene prihodke. Za odmero, pobiranje in izterjavo prispevka veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo davkov občanov.
30.	člen
Imetniki pravice uporabe stanovanjskih stavb (samski domovi, študentski domovi in podobni objekti), poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb s katerimi sami upravljajo, na območjih in v naseljih kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek v višini 0,06% od osnove za obračun amortizacije oziroma nabavne vrednosti stavbe, prostora ali dela stavbe.
31.	člen
Prispevek iz 27., 28., 29. in 30. člena tega odloka se ne plačuje, če je v stavbi zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni graditvi že plačan prispevek iz 27. člena, kot tudi ne, če je investitor že zagotovi! z lastnimi sredstvi zadostne zakloniščne zmogljivosti.
VI. NADZOR NAD ZAKLONIŠČI
32.	člen
Inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč izvajajo organi, določeni s splošnimi predpisi za opravljanje inšpekcije v občini ter upravni organ pristojen za ljudsko obrambo.
33.	člen
Za kršitve določil tega Odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o splošni ! judski obrambi ( Uradni list SFRJ, št. 21/82) in zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št.
35/82).
VII! PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Vsi izdelani urbanistični in zazidalni načrti, ki še niso v celoti uresničeni se morajo revidirati tako, da se dodatno izdela načrt graditve zaklonišč, ki so sestavni deli teh načrtov.
35.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, objavljen v Uradnih objavah št. 27/78.
36.	člen ,
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 010-16^3-5/
lhrska Bistrica, 23. novembra 1983
Predsednik IVAN BERGOČ, l.r.
OBČtNA !ZOLA
Na podlagi 24 člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 4. člena Odloka o popravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78, 20/80 in 26/83) in 71, 79. in 203. člena Statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnost! in družbenopolitičnega zbora dne 8. decembra 1983 sprejela
*	ODLOK
O PRIPRAVI IN SPREJETJU DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE IZOLA ZA OBDOBJE 1986 - 1995 OZ. ZA DOLOČENA PODROČJA DO LETA 2000
URADNE OBJAVE
403
30. decembra 1983 — §t 28
---------;—.-----,— -----------
1.	č!en
Dolgoročni plan občine Izola (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občtne) se pnpravi in sprejme za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oz. za doiočena področja do !eta 2000.
2.	č!en
Izvini svet Skupščine občine Izola pripravi in predloži Skupščini ob-, čine Dola do konca junija 1984 leta predlog smernic za pripravo dolgo-ročnega p!ana občine.
3.	č!en
tzvršni svet Skupščine občine !zo!a pripravi in do konca 1984 !eta predtoži Skupščini občine Izoia osnutek, do konca marca 1985. !eta pa prediog doigoročnega piana občine.
4.	č!en
Občinski izvršni svet doioči in sprejme program deia za pripravo doi-goročnega piana občine.
5.	čien
Piansko obdobje i čiena tega odioka ve!ja v skiadu z načeiom sočasnosti pianiranja za nasiednje nosiice pianiranja v občini:
1.	Organizacije združenega deia
—	DO Mehanotehnika,
—	Ladjedeinica *2. Oktober«,
—	pO Droga Agraria za TOZD Deiamaris, TOZD, Argo, TOZD Riba, TOZD Kmetijska proizvodnja in TOK,
—	Siovenijaies iesno podjetje aOprema«,
—	Aipetour za TOZD Hoteii Simonov zaiiv,
—	TOP Portorož za TOZD Hoteii Beivedere,
—	DO !p!as za TOZD Poiimer in TOZD Piastovent,
—	SGP Stavbenik za TOZD Avtostrojni park, TOZD Obrtniški obrati in TOZD Gradbeni poiizdeiki,
—	SOZGaieb.
2.	Samoupravne interesne skupnosti
—	Občinska izobraževaina skupnost, občinska skupnost otroškega varstva,
—	občinska kuiturna skupnost,
—	občinska teicsnokuiturna skupnost,
—	občinska skupnost sociainega skrbstva,
—	občinska zdravstvena skupnost,
—	občinska skupnost za zaposiovanje,
—	občinska raziskovaina skupnost,
—	samoupravna stanovanjska skupnost,
—	samoupravna komunaina interesna skupnost in enota za uprav-ijanje stavbnih zemijišč,
—	kmetijska zemijiška skupnost.
Nosiici in udeieženci družbenega pianiranja iz prejšnjega odstavka sprejmejo programe deia na podiagi programa deia iz 4. čiena tega odioka za pripravo svojih doigoročnih pianov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodeiovanje v vseh fazah na pripravi doigoročnega piana občine.
6.	čien
Zadeto v zvezi s pripavo doigoročnega piana vietiti 1984 — 198$ se, razen sredstev za redno dejavnost občinskih strokovnih siužb za planiranje, določijo po potrebi še posebna sredstva, ki bodo podrobneje določena in uporabljena v skiadu s programom deia za pripravo doigoročnega piana občine.
Za izvajanje tega člena je odgovoren izvršni svet občinske skupščine.
7.	čien
Strokovni nosilci aktivnosti pri pripravi in izdelavi doigoročnega plana občine so strokovne siužbe na področju pianiranja.
8.	čien
Delo na pripravi doigoročnega piana občine se prične takoj.
9.	čien
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
številka: 30-483
Izola, 8. deccmbta 1983
Na podiagi drugega odstavka 1. čiena Zakona o urejanju, vzdrževanju in varstvu zeienih površin (Uradni iist SRS, št. 37/73), 3. in 2$. čiena Zakona o prekrških (Uradni iist S&S, št. 25/83) in 204. čiena Sta tuta občine Izoia (Uradne objave, št. 5/78 m 4/82) je Skupščina občine Izoia na sejah zbora združenega deia in zbora krajevnih skupnosti dne 8. decembra 1983 sprejeta
ODLOK
O SPREMEMBAH !N DOPOLNITVAH ODLOKA O UREJANJU, VZDRŽEVANJU IN VARSTVU ZELENiH POVRŠIN V NASELJiH V OBČINI IZOLA
1.	čien
Besediio 22. čiena odioka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zeienih površin v naseijih v občiniJzoia (Uradne objave^št. 28/82) se nadomesti z nasiednjim besediiom:
)>Z denarno kaznijo od 3000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega deia, samoupravna interesna skupnost aii druga pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravijanjem dejavnosti:
1	če zaradi gradnje odstrani aii poškoduje drevo aii skupino dreves in jih ne nadomesti (9. in 13. čien),
2.	če ravna v nasprotju z 12. čienom tega odioka,
3.	če po končani gradnji ne odstrani začasno postavijenih objektov in zemijišča primerno ne uredi (14 čien).
Z denarno kaznijo od 1000 do 8000 din se kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega deia, samoupravne interesne skupnosti aii druga pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega čiena.«
2.	čien
Besediio 23. čiena se nadomesti z nasiednjim besediiom:
*Z denarno kaznijo od 500 do 5000 din se kaznuje za prekršek posameznik:
1.	če zaradi gradnje odstrani aii poškoduje drevo aii skupino dreves in jih ne nadomesti (9. in 13. čienj,
2.	če deponira rodovitno zemijo izven za to doiočenega kraja (12. čien),
3.	če po končani gradnji ne odstrani začasno postavijenih objektov in zemijišča primerno ne uredi (14. čien),
4.	če brez dovoijenja upravnega organa poseka aii na drug načidod-strani gozdno ter parkovno drevje in grmičevje aii spremeni namembnost zeienih površin (18. čien).
5.	če na zeienih površinah uredi parkirišče, postavi pomožne in druge podobne objekte (20. čien).«
3.	čien
Za 23. čienom se doda novi, 24. čien, ki se giasi:
"Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje za prekršek posameznik
1.	če torni, obsekuje drevje aii grmovje, trga cvetiice, poškoduje živo mejo,
2.	če hodi, vozi ali parkira na zeienih površinah,
3.	če poškoduje kiopi, posode za smeti, zaščitne ograje, pospde s cvetjem aii naprave za igranje otrok,
4.	če pušča na zeienih površinah Živah, obrezano drevje, iistje aii od-iaga materia!,
5.	če obeša na drevesa piakate.
Denarno kazen iz prvega odstavka tega čiena izreče takoj na mestu gozdarski inšpektor aii komunaim redaf «
4.	čien
Sedanji 24. postane 25. čien, sedanji 25. čien pa postane 26. čien.
5.	čien
Ta odtok začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, upo-rabija pa se od 1. januarja 1984.
Številna: 352-16/83
Izoia, 8. de mbra 1983
Predtcdmk
BRAHKO FURLAN, L r
Predsednik BRANKO FURLAN, i.r.
404
URADNE OBJAVE
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 204. člena Statuta občine Izola je Skupščina občine Izola na sejlah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. decembra 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE IZOLA ZA LETO 1983
1.	člen
3.	člen odloka o proračunu občine Izola za leto 1983 (Uradne objave, št. 8/83) se spremeni tako, da glasi:
din
*Skupni prihodki proračuna znašajo in se razporedijo:
1.	na sredstva za dovoljeno porabo
79.391.000
69.708.000
—	za potrebe v posebnem delu proračuna
—	za odstopljene prihodke skladom in skupnostim
—	za sredstva proračunske rezerve
2.	na sredstva nad dovoljeno porabo
64.131.000
4.430.000
1.147.000
9.683.000
—	sredstva za intervencije v porabi hrane in financiranje programa blagovnih rezerv:
—	na ravni SR Slovenije	1.849.000
—	na ravni občine	7.737.000
—	sredstva, izločena v stalno proračunsko rezervo za
prihodke nad dovoljeno porabo	97.000
Pregled prihodkov proračuna in njihova razporeditev v letu 1983 sta zajeta v bilanci proračuna in posebnem delu proračuna.*
2.	člen
8.	člen se spremeni tako, da glasi:
* Prihodki, ki jih na območju občine Izola s svojo dejavnostjo doseže Geodetska uprava Koper, se namensko odstopajo za razvoj in modernizacijo Geodetske službe.
Prihodki, ki jih ustvarijo ostali medobčinski upravni in pravosodni organi, so prihodki občinskih proračunov in če ni drugače dogovorjeno, se razporedijo po občinah v istem razmerju, kot le-te prispevajo za financiranje teh organov.*
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
Številka: 400-7/82 Izola, 8. decembra 1983
Predsednik Branko FURLAN, 1. r.
Na podlagi 20. a in 43. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82), drugega odstavka 1. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78), 203. ter 260. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI, ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNE SLUŽBE SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE
IZOLA
30. decembra 1983 — Št 28
sveta Skupščine občine Izola (Uradne objave, št. 8/80) se spremeni, da se glasi:
*12. člen
Kolegijsko vodeni upravni organ je Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj *
2.	člen
1$. člen odloka se spremeni, da se glasi:
*15. člen
Sekretariat za občo upravo opravlja strokovne naloge za skupščino, izvršni svet ter upravne organe občine s področja finančnega planiranja, usklajevanja splošne in skupne porabe, kadrovskih zadev, in sicer: spremlja in analizira izvajanje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o štipendiranju učencev in študentov ter drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe in daje pojasnila za spremembe in dopolnitve teh aktov: nudi strokovno pomoč kadrovskim službam v delovnih in drugih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, spremlja in pripravlja analize stanja strokovnih in vodilnih kadrov ter individualnih poslovodnih organov v organizacijah združenega dela: vodi kadrovsko evidenco in opravlja vse druge kadrovske zadeve. Opravlja zadeve v zvezi z varstvom borcev NOV, vojaških in civilnih invalidov: opravlja koordinacijo pri dogovarjanju o letnih programih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, sodeluje s strokovnimi službami SIS pri pripravljanju poročil, informacij in analiz: opravlja nadzor nad zakonitostjo dela organizacij s področja družbenih dejavnosti, sodeluje s kraje^himi skupnostmi pri nudenju strokovne pomoči pri nadaljnjem razvoju delegatskega sistema in drugih oblik samoupravnega delovanja v krajevnih skupnostih : skrbi za izvajanje nalog v zvezi z zagotavljanjem položaja in pravic pripadnikov italijanske narodnosti ter izvajanja dvojezičnosti: skrbi za izvajanje in vrši nadzor nad izvajanjem zakona o splošnem upravnem postopku in uredbe o pisarniškem poslovanju ter daje pojasnila in nudi strokovno pomoč v zadevah upravnega postopka: opravlja vsa opravila v zvezi s poslovanjem s spisi in arhiviranjem spisov, ekonomatom. vzdrževanjem zgradb in opreme upravnih organov: pripravlja osnutke samoupravnih aktov delovnih skupnosti upravnih organov in opravlja naloge organizacijsko-kadrovske narave za upravne organe in njihovo samoupravno dejavnost: opravlja vse naloge skupnega pomena za nemoteno delovanje upravnih organov in druge upravne zadeve, ki ne sodijo v delovno področje drugih upravnih organov.*
3.	člen
19.	člen odloka se črta.
4.	člen
V	21. členu odloka se črtajo 12. do vključno 15. alinea.
5.	člen
Za 22. členom odloka se doda nov 22. a člen, ki glasi:
*22. a člen
Za opravljanje strokovnih in upravnih zadev s področja prostorskega urejanja, varstva okolja, gradbenih, komunalnih,stanovanjskih, premoženjsko-pravnih zadev, se pooblašča Zavod za urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola.
Nadzor nad izvajanjem javnega pooblastila iz prejšnjega odstavka opravlja občinski izvršni svet.*
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se z dnem, ko začne z delom Zavod za urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve in finančno računovodski servis občine Izola.
Številka: 021-8-78/83
V	Izoli, 29. decembra 1983
PREDSEDNIK FURLAN BRANKO, 1. r
1.	člen
12.	člen odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe skupščine in izvršnega
30. decembra 1983 — Št. 28
URADNE OBJAVE
405
Na podlagi 3. točke 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83), 18., 19. in 20. člena Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 204. člena statuta Skupščine občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na sejah Zbora Združenega dela in Družbeno političnega zbora dne 8. decembra 1983 ter zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1983 sprejela
ODLOK
O JAVNEM REDU !N MIRU TER VARSTVU PRED HRUPOM V
OBČINI IZOLA (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se predpisujejo ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, družbene discipline, varstva občanov in premoženja ter varstva pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju v občini Izola.
2.	člen
Občani so dolini uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu in počitku, da ne ogrožajo njihovega premoženja, da spoštujejo njihovo disciplino in javno moralo, da opuščajo dejanja, ki so s tem odlokom prepovedana, ali opravljajo dejanja, ki so po tem odloku obvezna.
Starši ali skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov, so odgovorni za prekrške, ki jih mladoletniki storijo, če so prekrški posledica pomanjkljive skrbi za mladoletnika.
11. VARSTVO JAVNEGA REDA IN DRUŽBENE DISCIPLINE
3.	člen
Prepovedana so vsa dejanja na javnih in zasebnih prostorih, ki bi motila javni red in mir okolice in sicer:
1.	izzivanje pretepov, neredov ali prepirov, smešenje ali nadlegovanje občanov,
2.	petje nespodobnih ali žaljivih pesmi, preklinjanje ali žaljenje dostojanstva občanov z nespodobnim zmerjanjem, razkazovanje nespodobnih slik ali predmetov (pornografija. ..),
3.	kajenje v prostorih, kjer je to izrecno prepovedano in zborovanjih v zaprtih prostorih,
4.	zadrževanje vinjenih oseb v gostinskih lokalih in na prireditvah, kjer točijo alkoholne pijače, kljub opominu naj se odstranijo. Točenje alkoholnih pijač osebam, ki kažejo znake vinjenosti in mladoletnikom,
5.	točenje in prodaja alkoholnih pijač med 04.00 in 07.00 uro,
6.	prenočevanje na tržnicah, zapuščenih hišah, senikih, parkih, vežah, tujih čolnih, kletnih prostorih ter drugod, kjer to ni običajno,
7.	zalivanje vrtov, pranje avtomobilov ali drugo podobno trošenje vode iz vodovodnih omrežij v času omejevanja porabe vode zaradi pomanjkanja — suše,
8.	dopuščanje, da psi čuvaji dalj časa lajajo, če s tem motijo okolico,
9.	povzročanje hrupa v bližini šol, zdravstvenih in drugih javnih ustanov v času poslovanja,
10.	povzročanje hrupa med 22. in 06.00 uro zjutraj,
11.	plakatiranje izven mest, ki so za to posebej določena,
12.	stresanje preprog, posteljnine ali metanje predmetov skozi okna in balkone v strnjenih naseljih.
4.	člen
Izvajanje cirkuških in podobnih predstav ter postavitev zabaviščnih naprav je dovoljeno samo na mestih, ki jih določi občinski pristojni organ v soglasju s krajevno skupnostjo.
5.	člen
V strnjenih naseljih je prepovedano organizirati pogrebne in druge sprevode po javnih cestah. Izjemoma lahko tak sprevod dovoli občinski pravni organ, pristojen za notranje zadeve, na pobudo družbeno političnih organizacij.
6.	člen
Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnih prireditvah in gost'"* skih lokalih so odgovorni prireditelji oziroma tisti, ki jih je prire !te j
zato pooblastil, ter upravitelji gostinskih lokalov oziroma tisti, ki so za lokale odgovorni. Ti so dolžni zagotoviti vse potrebno za:
1.	ohranitev reda in miru,
2.	postavitev ustreznega števila redarjev
3.	odstranitev iz prireditvenih prostorov in gostinskih lokalov vinjenih oseb, ki ogrožajo red in mir ali s svojim obnašanjem motijo prisotne,
4.	pravočasen zaključek prireditve in zapiranje gostinskih lokalov ob določenem času, ki je naveden v dovoljenju za prireditev. Prireditelj oziroma odgovorna oseba je dolžna o tem opozoriti goste.
m. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
7.	člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi se ogroža varnost ljudi ali premoženje in sicer:
1.	streljanje z zračnimi puškami, loki ter podobnimi napravami na prostoru izven strelišča, '
2.	nošenje orožja ali predmetov, ki so prirejeni za napad kot tudi predmetov, ki imitirajo določeno orožje (plašilne pištole . . .)
3.	kurjenje in zažiganje trave, grmičevja in raznega odpadnega materiala brez dovoljenja občinskega upravnega organ^ pristojnega za notranje zadeve,
4.	opuščanje varnostnih ukrepov pri gradnjah in adaptacijah, zaradi česar je ogrožena varnost mimoidočih,
5.	brezobzirna vožnja po mokrem cestišču, ki povzroča onesnaženje zgradb ali ljudi,
6.	poškodovanje ali uničenje objektov, opreme, oznak ali naprav, ki imajo določen pomen — namen,
7.	odlaganje ter skladiščenje raznih materialov na površinah, ki so namenjene pešcem ali prometu, brez dovoljenja pristojnega organa za dalj kot 72 ur,
8.	prodaja blaga izven tržnice ali drugčga za prodajo določenega prostora,
9.	metanje ali vžiganje petard ter pirotehničnih sredstev na javnih mestih brez dovoljenja pristojnega organa,
10.	namerna povzročitev manjše škode drugi osebi ali na objektih družbene lastnine.
IV.	VARSTVO PRED HRUPOM V NARAVNEM IN BIVALNEM OKOLJU
8.	člen
Varstvo pred hrupom, ki ureja s tem odlokom ukrepe in aktivnosti, s katerimi delavci v organizacijah združenega dela in občani krajevne skupnosti urejajo svoje okolje tako, da hrup ne presega maksimalne dovoljene ravni.
9.	člen
Za hrup se smatra vsak zvok, ki vpliva na psihično in fizično počutje delovnih ljudi in občanov tako, da jih ovira pri delu, zmanjšuje delovno storilnost, vzbuja nemir ter moti okolje ali preprečuje ljudem počitek.
10.	člen
Zvočne naprave^ radijski sprejemniki, glasbila in druga sredstva se smejo uporabljati le tako, da ne presegajo dovoljene ravni hrupa in s tem motijo okolico. Uporaba zvočnih naprav na javnih prostorih je dovoljena le tistim, ki si priskrbijo posebna dovoljenja občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve.
11.	člen
V času med 22. in 06.00 uro naslednjega jutra je prepovedano opravljanje vsakršnih dejavnosti, ki povzročajo takšen hrup, ki moti nočni mir in počitek v naseljih
Za kršitev se smatra tudi vpitje in prepevanje v stanovanjskih območjih.
'"'t..	.	...
12.	člen
Prireditve zabavnega značaja v času turistične sezone (od 1.6. do 31. 8 ), ki se prirejajo na prostem, zaprtih ali polzaprtih prostorih, v neposredni bližini stanovanjskih poslopij, smejo trajati ob petkih in sobotah najdalj do 24. ure, ostale dni pa do 23.00 ure. Za prireditve iz prvega odstavka tega člena, ki trajajo čez 23. uro si mora prireditelj zagotoviti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve. Dovoljenje se lahko izda za enkratne prireditve oziroma za celo-
406
URADNE OBJAVE
30 decembra 1983 — Št 28
ten program prireditev v času turistične sezone pod pogojem, da stopnja hrupa glasbi! pri izvoru ne presega 70 decibelov v dnevnem in 65 v nočnem času (soglasje krajevne skupnosti?). Za prireditve izven turistične sezone veljajo enaki pogoji s tem, da lahko trajajo najdalj do 23, ure. (asov ne omejitve iz tega člena ne veljajo za prireditve, katere prireja OZD (Organizacija združenega dela) v okviru svoje dejavnosti v posebej zato pripravljenih prostorih oziroma prireditve v posebej za ta namen določenih krajih ter za poslovanje lokalov, ki imajo s posebnim sporazumom odobren daljši delovni čas.
V VARSTVO OTROK IN MLADINE
13.	člen
Otrokom in mladostnikom do 15. leta starosti ni dovoljeno zadrževanje v gostinskih lokalih po 20. uri brez spremstva staršev ali skrbnikov. Mladoletnikom do 18. leta starosti ni dovoljeno obiskovati gostinskih in nočnih lokalov, kjer se točijo alkoholne pijače po 22. uri.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
14.	člen
Z denatno kaznijo 500,00 din se takoj na mestu kaznuje za prekršek:
—	kdor kadi v nasprotju s 3. točko 3. člena,
—	kdor ravna v nasprotju s 5. točko 3. člena,
—	kdor povzroča hrup v bližini šol, zdravstvenih ustanov, 9. točka 3. člena,
—	kdor ravna v nasprotju z določili 8. točke 3. člena.
*	15. člen
Pravna oseba, ki krši določbe 5. točke 3. člena oziroma opusti obveznosti iz 13. člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 5.000,00 do 60.000,00 din, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo 5.000,00 din.
.	16. člen
Z denarno kaznijo 500,00 din se takoj na mestu kaznuje za prekršek :
—	kdor ravna v nasprotju s 4., 5. in 7. točko 7. člena,
—	kdor ravna v nasprotju z določbami 8. točke 3. člena,
—	kdor krši določila 10., 11. in 12. člena.
Pravno osebo, ki krši določbe 10., 11. in 12. člena se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000,00 do 60.000,00 din, njeno odgovorno osebo pa z denarno kaznijo 5.000,00 din.
17.	člen
Z denarno kaznijo od 500,00 do 15.000,00 din se kaznuje za prekršek:	'
—	kdor ravna v nasprotju z 2. točko 3. člena,	*
—	kdor prenočuje v nasprotju 6. točke 3. člena,
—	kdor ravna v nasprotju s 4. točko 3. člena,
—	kdor troši vodo iz vodovodnih omrežij v nasprotju s 7. točko 3. člena,
—	kdor povzroča hrup med 22. in 06. uro zjutraj 10. točka 3. člena,
—	kdor ravna v nasprotju s 5. Členom,
—	kdor krši določbe L, 8., 9. in 10. točko 7. člena,
—	kdor'tavna v nasprotju s 2. točko 7. člena,
—kdor ravna v nasprotju s 4. člena,
—	kdor ravna v nasprotju z točko 3. člena,
—	kdor opustu obveznosti iz 6. člena,
—	kdor ravna v nasprotju s 3. točko 7. člena,
—	kdor poškoduje objekte, opremo, oznake, 6. točka 7. člena.
Pravna oseba se za prekršek iz 6., 9., 11. in 12. alinee tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 2.000,00 do 60.000,00 din, odgovorna oseba pa z denarno kaaadjo od 500,00 do 15.000,00 din.
VII KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Postopek o prekršku se uvede na predlog pristojnega organa, organizacije ali oškodovanca (predlagatelj postopka). Pravni organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so upravni organi, organi za notranje zadeve, inšpektorji, družbeni pravobranilec samoupravljanja in drugi organi ali organizacije, ki izvajajo javna pooblastila ali nadzirajo izvajanje predpisov s katerimi so določeni prekrški
19.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prekrških zoper javni red in mir na območju občine Izola (Uradne objave št. 28/78) in ODLOK o prepovedi točenja alkoholnih pijač na območju občine Izola (Uradne objave št. 28/78).
20.	člen
Ta odlok prične veljati 8. dan po objavi v uradnih objavah. Številka: 22-2IV83 Izola, 29. decembra 1983
Predsednik BRANKO FURLAN, L r.
Na podlagi petega odstavka 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76 in 15/83), določi! zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve in 204. člena Statuta občine Izola je Skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1983 sprejela
ODLOK
O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA OBČINSKE BLAGOVNE REZERVE V LETU 1984
1.	člen
Za zagotavljanje dela potrebnih sredstev za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1984 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984, in sicer po stopnji 0,30%.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih za osnovno preskrbo občanov v izrednih razmerah, kot so vojne in naravne nesreče večjega obsega, kakor tudi motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Izola. V okviru tega sklada se sredstva za izvajanje programa blagovnih rezerv knjigovodsko ločeno prikazujejo.
Za upravljanje s sredstvi za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv je pristojen Izvršni svet Skupščine občine Izola.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
5.	člen
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje ih plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
6.	člen
Ta odlok začne veljati takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
Številka: 010-6/83
Izola, 29. decembra 1983
Predsednik BRANKO FURLAN, 1. r.
30. decembra 1983 — Št 28
Na podlag. 26 člena zakona o financiranju splošnih družben,h potreb v druibenopolmčnih skupnostih (Uradni list SRS. št 39/74 in 4/78) in 204 člena statuta občine fzola je Skupščina občine Izola na sejo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. de-cembra 1983 sprejela
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE IZOLA ZA LETO 1984
L člen
Do sprejetja proračuna občine Izola za leto 1984 se bodo proračunske potrebe občine Izola financirale na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov v mejah A5% proračuna občine Izola za leto 1983.
2.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Izola za leto 1984.
3.	člen
V	primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov, lahko občina Izola najame posojilo za kritje proračunskih izdatkov po tem odloku iz lastnih sredstev rezervnega sklada.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1984 dalje
Številka: 400-6/83
V	Izoli, 29. december 1983
Predsednik BRANKO FURLAN, 1. r
Na podlagi 204. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) ter 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 43/83) je Skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29. decembra 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN PLA ČIL ZA STORITVE V OBČINI IZOLA
1.	člen
Tarifna št. I odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Izola (Uradne objave, št. 18/77, 11/81, 14/81 in 8/83) se spremeni in se glasi:
Od prometa rabljpnih cestnih motornih vozi! ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm se plačuje davek:
—	po stopnji 15 %, če je vozilo prodano pred potekom enega leta od nabave;
—	po stopnji 10%, če je vozilo prodano po poteku enega leta do dveh let od nabave
OPOMBA
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje
—	od prodaje rabljenih cestnih motornih vozi! in motornih koles, katerih prodajo opravi v imenu lastnika zavarovalnica po svojih predpisih o javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice,
—	če je prodaja posledica trajne invalidnosti ali smrti lastnika vozila.
2.	člen
Točka I tarifne številke 2 se spremeni tako, da se glasi:
Od alk.h.ln.h pijač phzv.df rtih z več kol 30 % iz domačih surov,n.
računamo po vrednosti:	. ..	*
—	od naravnega vina, penečega vina in vinsko sa m ptjac r
—	od piva — 40 %
—	od naravnega žganja in vinjaka 40% od drugih alkoholnih pijač — 70%
URADNE OBJAVE	407
3.	člen
"Opomba k taksni tarifi št. 6 se dopolni s točko d, ki se glasi:
Organizator prireditve, katere dohodek je predviden za humanitarne namene ali razvoj delovanja društev, vpisanih v register pri Skupščini občine Izola, je oproščen plačila davka po tej tarifni številki.
O izjemah iz tega odstavka odloča Izvršni svet na vlogo organizatorja.«
4.	člen
"Opomba k taksni tarifi št. 7 se dopolni z novim odstavkom, ki glasi:
Prireditelj igre na sr^čo, katere dohodek je predviden za humanitarne namene ali razvoj delovanja društev, vpisanih v register pri Skupščini občine Izola, je oproščen plačila davka po tej tarifni številki.
O izjemah iz tega odstavka odloča Izvršni svet na vlogo prireditelja.«
5.	člen
! a odlok začne veljati osmi d:tn po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa sc od 1. januarja 1984. leta dalje.
Številka: 422-4/83 Izola, 29. decembra 1983
Predsednik BRANKO FURLAN, 1. r
Na podlagi 6. in I L člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 204. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI IZOLA
L člen
V prvem odstavku 6. člena odloka o davkih občanov (Uradne obja-\c. št 8/83) se stopnja občinskega davka od osebnega dohodka delavcev 0,5(1% nadomesti s stopnjo (1,20%.
2.	člen
Besedilo K), člena se spremeni tako, da se glasi: Zavezanci, ki niso zdravstveno in pokojninsko zavarovani na podlagi dohodkov od samostojnega opravljanja kmetijskih dejavnosti plačujejo davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji:
—	za II. skupino	18%
—	zalil skupino	14%
—	za IV. skupino	12%
3	člen
V prvem odstavku ! 8. člena odloka se spremenijo osnove in stopnje davka, ki sc odmerja po dejanskem dohodku:
od osnove	do	po stopnji
	60.000	18%
nad 60.0(10	90.000	23%
nad 90.000	140.000	28%
nad 140.000	200.000	33%
nad 200.00(1	270.000	38%
nad 270.000	350.000	43%
nad 350.000	450.000	48%
nad 450.000	800.000	53%
	nad 800.000	56%
4	člen
Besedilo 24 člena se spremeni tako, da se glasi: * Zavezancem za davek iz gospodarske dejavnosti, razen dejavnosti prevoza z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinske dejavnosti v obratih bifejskega značaja in okrepčevalnicah ter zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna
408
URADNE OBJAVE
30 decembra 1983 — Št 28
davčna olajšava, ob pogojih iz 60. člena zakona o davkih občanov za:
—	naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40% od vloženih sredstev:
—	naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu Davčna olajšava se prizna v višini 40% od vloženih sredstev.
Davčna olajšava po tem členu se porazdeli na trt leta tako. da znaša v pršem letu 60 %, v drugem letu 25 %, v tretjem letu 15 % od skupne priznane davčne olajšave.
Davčne olajšave iz'tega člena se ne priznavajo zavezancem za sredstva. vložena v nakup osebnih avtomobilov, ki so vodeni kot osnovno sredstvo.
5.	člen
Za 26. členom se doda nov 26. a člen. ki se glasi "Zavezancu davka, ki je dodatno zaposlil nove delaš ce. se s letu. za katero sc davek odmerja. za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 1(1% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zapo-sslenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčno olajšavo sc prizna pod pogojem, da je bi! novo zaposleni delaš ec s letu. za katero se priznav a dav čna olajšaš a. s delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev, ( c je zavezanec dodatno zaposli! novega delasca s drugi polov ici leta. za katero se davek odmerja, se dasčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega delavca se ne šteje delavec, ki je skleni! delovno razmerje za določen čas. niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
6.	člen
V	27. členu se za besedo "leto« na končki stavka črta pika in doda besedilo: »s tem. da se olajšava iz 26. a člena ne všteva s navedeno omejitev«.
7.	člen
V	1 točki 29. člena se črta besedilo: ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 % invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela.
V	2. odstavku 29. člena se za besedo "materiala« na koncu stavka piko nadomesti z vejico in doda: od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki šo izgubile vid. duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela ter ob izvedbi akcij, ki se financirajo iz proračuna občine Izola.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od ! januarja 1984 dalje.
Številka: 422-3/83
Izola, 29. decembra 1983
Predsednik BRANKO FURLAN, 1. r
Na podlagi 93. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81) in 204. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1983 sprejela
ODLOK
O UGOTAVLJANJU VREDNOST! STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V OBČIN! IZOLA, KI SO V LAST! OBČANOV
1.	člen
S	tem odlokom se določajo merila za ugotavljanje novih vrednost! stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v lasti občanov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki ter način, kako se ugotavlja njihova vrednost.
2.	člen
Nova vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš se ugotovi po stanju na dan ocenitve tn se dopolnjuje (revalorizira).
3.	člen
Pri določanju vrednosti stanovanj stanovanjskih hiš se upošteva:
—	kakovost konstrukcije glede na čas izgradnje objekta
—	vrsta in kakovost stavbnega pohištva (okna, vrata)
—	vrsta in kakovost obdelave talnih in stenskih površin
—	vrsta in kakovost opremljenosti stanovanja z instalacijskimi napravami,
—	vrsta in možnost rabe skupnih prostorov stavbe
—	kakovost toplotne in zračne zaščite
—	negativni vplivi na rabo stanovanja (kletno, podstrešno, senca, vlaga. hrup. onesnaženi zrak tn okofica ter druge motnje)
4.	člen
Vrednost stanovanja se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meri! iz 3. člena tega odloka.
Točkovanje se opravi v skladu s Pravilnikom o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj tn stanovanjskih hiš ter sistemom točkovanja (Uradni list SRS št 25/81), po tabeli za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš. '
5.	člen
Vrednost stanovanja se ugotovi z ovrednotenjem elementov iz 3. člena na podlagi točkovanja in uporabne tlorisne površine.
Za uporabno tlorisno površino po prejšnjem odstavku se šteje čista tlorisna, površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju!kuhinje, stranišča, kopalnice (sanitarije), shrambe in drugih prostorov, ki spadajo k stanov anju kot so balkoni, odprte in pokrite terase, lože, kleti, drvarnice, garale v stanovanjski hiši in drugi prostori
6.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za stanov anjske zadeve vsako leto izenači v rednost točke z vrednostjo točke, ki velja za izračun v rednosti stanov anj v družbeni lastnini in jo izračunana Samouprav na stanov anjska skupnost občine Izola.
7.	člen
Vrednost stanov anja in stanovanjske hiše se ugotovi tako. da se seštejejo ugotovljene vrednosti vseh stanovanj jn prostorov v stanovani-ski hiši.
8.	člen ,
Osebe — popisovalce, kt ugotavljajo vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov, določa občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve.
9.	člen
Lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše lahko da pripombe, ki jih mora popisovalec v ključiti v zapisnik. Pripombe, ki niso v zvezi z ugotavljanjem vrednosti stanovanja in stanovanjske hiše. se ne v pisujejo v zapisnik
10.	člen
Lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše mora omogočiti popisovalcem pridobitev ustreznih podatkov za točkovanje.
1 L člen
Lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše mora spremembe v stanovanju ali stanovanjski hiši javiti v 30 dneh od nastanka spremembe občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve.
12. člen
Sredstva za popis stanovanj in stanovanjskih hiš po tem odloku se zagotovijo v občinskem proračunu.
. 13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 36-8/83
Izola, 29. decembra 1983
PREDSEDNIK BRANKO FURLAN, 1. r.
30 decembra 1983 — Št. 28
URADNE OBJAVE
409
Na podlag) 14 15. in 52. člena zakona o varstvu živali pred kužn.mi bolezn.m, (Uradu, list SRS. št. IH'77 in 2/78) in 204. člena statuta občine Izola (Uradne objave, štev. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na sej) zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne
29.	decembra 1983 sprejeta
ODLOK
O ORGANtZACtJt, UREDtTVt !N POSLOVANJU VETER! NARSKO-HtGlENSKE SLUŽBE V OBČtN! tZOLA
1.	eten
S tem odtokom se dotoča organizacija, ureditev in način postovanja in financiranja veterinarsko-higienske stužbe v občini tzota.
opravtja Veterinarski zavod Primorske Sežana, DE Koper. Stroški dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije gredo v breme uporabnika ustu-ge.
9.	čten
Stroške Za vzdrževanje veterinarsko higienske stužbe ptačajo posestniki živati in drugi koristnik) storitev veterinarsko higienske stužbe ter upravtjatci tovišč.
Višino prispevka, način zbiranja sredstev in druge pogoje dotoči izvršni svet Skupščine občine izota z odredbo, najkasneje v enem mesecu od uvetjavitve tega odtoka.
Prispevki iz prejšnjega odstavka se zbirajo na žiro račun izvajatca veterinarsko higienske stužbe Veterinarski zavod Primorske Sežana pod posebno postavko veterinarsko higienska stužba.
2.	čten
Za opravtjanje veterinarsko-higienske stužbe v občini tzota je poo-btaščen Veterinarski zavod Primorske, Sežana DE Koper Poobtaš-čena organizacija je dotžna opravtjati nastednje natoge:
—	zagotoviti stužbo za sprejemanje prijav pogina živati,
—	zagotoviti prevoz živatskih trupe! do zbiratnicc ati secirnice in razkuževanje prostora oziroma mesta, kjer je trupto težato,
—	zagotoviti prevoz živatskih trupe!, za katere se sumi na kužno bolezen, do secirnice,
—	zagotoviti zbiranje in prevoz živatskih odpadkov iz prodajaln mesa. manjših predetovatnic, farm in drugih obratov, kjer ni urejena zbiratnica in organiziran staten transport v obrat za predetavo,
—	organizirati in opravtjati stužbo za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijojer zagotoviti higiensko tehnično vzdrževanje zbiratnic in vozi! za prevoz živatskih trupe! in odpadkov,
—	zagotoviti, da se opravi raztetesitev živatskih trupe! in ugotoviti vzroke pogina
3.	čten
Organizacije združenega deta in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živati, špedicije ter organizacije, pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo živatski ostanki (v nadatjnjem beseditu: posestniki živati) morajo preprečevati zdravju škodljive postedice. ki nastajajo pri poginu živati, in moti)jo z' živatskimi truptr in drugimi živatskimi ostanki (v nadatjnjem beseditu živatski ostanki) ravnati ta^o, da ni ogroženo zdravje drugih živati in tjudi
tt). čten
S samoupravnim sporazumom se dotoči medsebojno razmerje gtede dolžnosti in pravic med Skupščino občine tzota in Veterinarskim zavodom Primorske Sežana.
Za sktenitev samoupravnega sporazuma sc poobtašča izvršni svet Skupščine občine tzota.
! !. čten
Nadzor nad izvajanjem tega odtoka opravtja Medobčinska veterinarska inšpekcija.
!2. čten
Za kršitev dotoči! tega odtoka se uporabtjajo kazenske dotočbe iz 5. čtena, 3. in 7. točke 64. čtena, 65 in 66. čtena zakona o varstvu živati pred kužnimi boteznimi (Uradni tist SRS. št. 18/77 in 2/78).
13.	čten
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Števitka: 322-4/83
V tzoti. 29 decembra 1983
PREDSEDNIK, BRANKO FURLAN, !. r
OBČtNA KOPER
4.	čten
Posestnik živati je dotžan takoj prijaviti Veterinarskemu zavodu Primorske, Sežana, DE Koper vsak. pogin živati ati nastanek živatskih ostankov.
Voznik, ki je povzročit pogin živati, upravtjatci javnih cest in organi za notranje zadeve, morajo prijaviti Veterinarskemu zavodu Primorske Sežana, DE Koper, vsako živatsko trupto na javnih cestah. Pogi-nuto divjad v toviščih oziroma gozdovih so dotžne prijaviti tovske in gozdnogospodarske organizacije.
5.	čten
Prijavitelj iz prejšnjega čtena je dotžan spraviti in zavarovati živatsko trupto do prihoda detavca pooblaščene veterinarske organizacije ter preprečiti drugim osebam in živatim odstop do trupta.
6.	čten
Posestniki živati so dotžni živatska trupta pripetjati do prevozne ceste v primeru, ko ni možen do živatskega trupta dostop s higienskim vozitom, pomagati veterinarsko higienski stužbi pri naktadanju na \o zito in omogočiti ter pomagati pri razkužbi objektov in oko tee.
Špediterske organizacije pa so dotžne živatska trupta pripe jati na posebno dotočeno mesto.
7.	čten
Veterinarski zavod Primorske Sežana, DE Koper mora zagonov iti redno odvažanje živatskih ostankov do zbiratnice živatskih ostan oziroma v kafiterijo.
8.	čten
izinfekcijo mesta, kjer so biti živatski ostanki, prevoznega srce nakladalno raAladalnc rampe, zbirališča, sec,mice. me ter objektov ali mest. kjer se ugotovi ž.valska kužna bolezen.
Na podtagi 72., 73., 74. in 75. čtena zakona o votitvah in detegiranju v skupščine (Uradni tist SRS, št. 24/77 in 22/81) ter 239. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 sprejeta
ODLOK
O SPREMEMBAH tN DOPOLNtTVAH ODLOKA O DOLOČt-TVt ŠTEVtLA DELEGATOV, KI JtH DELEGtRAJO DELEGA-CHE OZtROMA KONFERENCE DELGACtJ V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA !N V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNQSTt SKUPŠČINE OBČtNE KOPER
L čten
V 4. čtenu odtoka o določitvi števita delegatov, ki jih detegirajo dete-gacije oziroma konference detegacij v zbor združenega deta in v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Koper (Uradne objave, št. 5/82) se v:
2.	točki za besedilom: »TOZD Hote! Trigtav Koper« doda besedi-!o: »DSSS Sežana — enota Koper«;
4.	točki besedito: »TOZD Btagovni promet« nadomesti z besedi-tom: »TOZD Citroen servis in prodaja«, števito detegatskih mest »1« pa se nadomesti s števitom »2«;
9.	točki za beseditom: »TOZD Gradbeni izdetki« doda besedito: »TOZD Obnova stanovanj«;
12. točki besedito: »CENTER Koper — TOZD Gradbene dejavnosti, TOZD Kovinarske dejavnosti, TOZD Mavčni izdetki, TOZD CT servis, TOZD Storitvene dejavnosti, DSSS« nadomesti z beseditom: »Detovna organizacija DOM Koper«, števito detegatskih mest »2« pa se nadomesti s števitom »1«;
15.	točki za beseditom: »Jugosped Beograd — izpostava Koper« — doda beseditor »Jugokontrota Rijeka — Agencija Koper«;
410
URADNE OBJAVE
30 decembra 1983 — §t 28
19.	točki besedito: *Hempro Beograd — Predstavništvo Koper« nadomesti z beseditom: ^CENTROCOOP Beograd — TOZDCentro-coop Koper«.
ditu davek iz gospodarskih dejavnosti«), ki se odmerja po dejanskem dohodku, se ptačuje od ostanka čistega dohodka po nastednji progresivni davčni stopnji
2.	č!en
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 020-13/53
Koper. 27. decembra 1953
Predsednik BRUNO KORELtČ. t.r.
Na podtagi 26. č!cna zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopotitičnih skupnostih v SR Stovemji (Uradni !ist SRS, št. 34/79 in 4/78) in 239. č!ena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 sprejeta
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB V OBČINI KOPER V L TRIMESEČJU 1984
L čten
Do sprejetja proračuna občine Koper za teto 1984 najdtje pa do 31. marca 1984 se bodo proračunske potrebe občine Koper financirate na podtagi proračuna občine Koper za teto 1983.
2.	čten
Razporeditev prihodkov proračuna iz 1. čtena tega odtoka ne sme presegati 25 % vseh sredstev, razporejenih #c odtokom o proračunu občine Koper za teto 1983 in s spremembo odtoka
3.	čten
Prihodki in razporeditev prihodkov po tem odtoku so sestavni de! prihodkov in razporeditve prihodkov proračuna za teto 1984.
4.	čten
Izvršni svet skupščine občine Koper je poobtaščen, da v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna najame posojito iz sredstev rezerve občine, ki ga je treba vrniti najkasneje do konca tekočega teta.
5.	čten
Ta odtok začne vetjati po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od 1. januarja 1984 datje.
Št.: 402-52/83
Koper, 27. december 1983
Predsednik BRUNO KORELIČ, t.r.
Na podtagi 6. čtena zakona o davkih občanov (Uradni tist SRS, št. 1 !/82) in 239 čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 sprejeta
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČIN! KOPER
1.	čten
V	4. čtenu odtoka o davkih občanov v občini Koper (Uradne objave, št. 8/83) se stopnja 0,50% nadomesti s stopnjo 0,35%.
2.	čten
V	6. čtenu se stopnja 35% nadomesti s stopnjo 15 %.
3.	čten
Prvi odstavek 10. čtena se spremeni in se gtasi:
* Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadatjnjem bese-
od osnove dinarjev
do 60.000 nad 60 OOO dr* 90 000 nad 90.000do!40.000 nad ! 40.000 do 200.000 nad 200.000 do 270.000 nad 270.000 do 350.000 nad 330.000 do 450.000 nad 450.000 do 800.000 nad 800.000
po stopnji . !8'/ 71% 28% 33% 38% 43% 48% 53% S6%«
4.	čten
V	t. točki prvega odstavka 24. čtena se črta besedito: *ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100%-ni invatidi — paraptegiki, če opravtjajo ročna deta preko organizacij združenega deta«.
V	drugem odstavku 24. čtena se na koncu črta pika in doda besedito: *ter od dohodkov, ki jih dosežejo invatidi s 100%-no tetesno okvaro, osebe, ki so izgubite vid. duševno botne in duševno prizadete osebe, če opravtjajo ročna deta preko organizacij združenega deta«
5.	čten
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja! pa se bo od !. januarja 1984.
Št.: 42-4/83
Koper, 27. decembra 1983
Predsednik BRUNO KORELIČ. !r.
Na podtagi !. čtena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni tist SFRJ, št. 43/83) in 239. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zhoré združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne, 27. decembra 1983. sprejeta
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORtTVE V OBČIN! KOPER
L čten
V	odtoku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od ptači! za storitve v občini Koper (Uradne objave št. !5/83) se spremeni tarif. št. 1, ki se gtasi:
»Od prometa rabtjenih cestnih motornih vozit, razen motornih kotes, če so prodajatci in kupci občani ati zasebne pravne osebe, se ptača davek:
—	po stopnji 15 %, če je vozito prodano pred potekom enega teta od pridobitve;
-	po stopnji IB %, če je vozito prodano po preteku enega do dveh tet od pridobitve.«
V	Opombi k tej tarif. št. se črta besedito zadnje atinec.
2.	čten
V	tarif. št. 2 pod točko L se prva atinea spremeni in se gtasi:
E — od naravnega vina, vina tipa .biser*, penečega vina in vinsko-sadnih pijač — 6%
Druga atinea (od penečega vina) se črta.
3.	čten
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja! pa se bo od 1. januarja 1984.
Št.: 421-8/83
Koper, 27. decembra 1983
Predsednik BRUNO KORELIČ, ! r.
30 decembra 1983 — $t 28
URADNE OBJAVE
' !
411
Na podlag. 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni listSRS.st. t9/7b.n '5^^)'"239.členastatutaobčine Koper je skupščina ohč.ne Koper na sej. zbora združenega dela in na seji zbora kra-jevnih skupnosti dne, 27. decembra 1983, sprejeia
ODLOK
O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA BLAGOVNE REZERVE OBČINE KOPER V LETU 1984
!. č!en
$ tem odtokom se uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka de-!avcev v !etu 1984 po stopnji 0,15% za zagotovitev deta potrebnih sredstev za izvedbo programa btagovnih rezerv občine Koper v !etu !984.
t	2. č!en
Sredstva, zbrana iz prispevka po !. etenu se usmerjajo za obtikovanje občinskih btagovnih rezerv v sktadu s programom btagovnih rezerv občine Koper za teto i 984 in se namenjajo za nabavo btaga, obnavtjanjc in tekoče vzdrževanje btaga v rezervah, za kritje maniputativnih stroškov in za zagotavtjanjc sktadiščnih prostorov ter ustrezno investicijsko vzdrževanje.	'
3.	čten
Tako zbrana sredstva se usmerjajo v občinske btagovne rezerve preko samoupravnega sktada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, kjer se posebej vodijo in prikazujejo kot strogo namenska sredstva in se sprotno uporabtjajo v sktadu s programom btagovnih rezerv za teto 1984.
izvršni svet skupščine občine Koper tekoče spremtja uporabo teh sredstev.
4 čten
Osnova za obračunavanje in ptačevanje tega prispevka je osebni dohodek. namenjen za zadovotjevanje detavčevih osebnih porreh skupno z \scmi prispevki, ki ga bremenijo.
Prispevek se obračunava in ptačuje na enak način, kot je to dotočeno s predpisi za obračunavanje in ptačevanje prispevkov za zadovotjevanje skupnih potreb za področje družbenih dejavnosti za obračunavanje in ptačevanje prispevkov iz osebnega dohodka
5.	čten
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Ltradnih objavah in se uporabtja od !. januarja !984.
$t : 4112-51/83
Koper, 27. decembra t983
Predsednik BRUNO KORELtC, t. r.
Stopnja prispevka se dotoči v sktadu s smotri, dotočenimi v dogovoru o temetjih družbenega ptana občine Koper za obdobje od 1981 do 1985.
3.	čten
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od L januarja 1984 datje.
$t : 420-15/83
Koper, 27. decembra 1983
Predsednik
^	BRUNO KORELIČ, t r.
!..	i'-'t	-
Na podtagi 21. čtena Zakona o naravni in kutturni dediščini (Uradni tist SRS, št. 1/80) ter 239. in 241. čtena statuta občine Kóper je skupščina občine Koper na seji zbora krajevnih skupnosti dne, 27. decembra 1983, sprejeta
ODLOK
O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA OBČINSKO KULTURNO SKUPNOST ZA LETO 1984
1.	čten
Za občinsko kutturno skupnost se za obdobje od 1. januarja 1984. do 31. decembra 1984 dotoči stopnja prispevka od bruto osebnega dohodka v višini 0,95^.
2.	čten
Po stopnji 1. čtena tega odtoka obračunavajo in ptačujejo občinski kutturni skupnosti delavci in detovni tjudje, ki so zavezani ptačevati prispevek, pa niso imeti možnrosti izreči svoje votje in tisti, ki niso skte-niti samoupravnega sporazuma o temetjih ptana občinske kutturne skupnosti za obdobje 1981 -1985.
Predpisana stopnja se dotoca v sktadu s smotri, dotočenimi v dogovoru o tefnetjih družbenega ptana občine Koper za obdobje 1981 -1985.
3.	čten
Ta odtok začne vetjau aastednji dan po objavi v Llradnih objavah, uporabtja pa se od t - "'tiarja 1984 datje.
$t.: 420-16/83
Koper, 27. decembra 1983
*	Predsednik
BRUNO KORELIČ, 1. r
Na podtagi 29. čtena Zakona o svobodni menjavi deta na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni tist SRS,št. 1/80) ter 239. in 241 čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne. 27. decembra ! 983. sprejeta
ODLOK
O DOLOČI! V! PRISPEVNE STOPNJE ZA OBČINSKO IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST ZA LETO 1984
1.	čten
At občinsko izobraževalno skupnost se za obdobje od I januarja 19X4 do .11. decembra 19X4 določa stopnja prispevka 'z bruto oseb-nega dohodka v višini 5,38 T.
2.	čten
Po stopnji iz t čtena tega odtoka obračunavajo in ptačujejo prtspe-vek občinski izobraževali skupnosti detavci in detovm tjudje. kt so zavezani ptaččvati prispevek, pa niso skteniti samoupravm sporazumo temetjih ptana občinske izobraževatne skupnost, za obdobje 198! -1985.
Na podtagi 25. čtena Zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni tist SRS. št. 1/80) in 239. .n 241. čtena statuta obč.ne Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne, 27. decembru 1983, sprejeta
ODLOK
O DOLOČI TV! PRISPEVNE STOPNJE ZA OBČINSKO ZDRAVSTVENO SKUPNOST ZA LETO 1984
L člen	-	^	:
Za občinsko zdravstveno škupnost Koper se za obdobje od 1. januarja 1984 do 31 decembra 1984 dotoči prispevna stopnja
a)	iz bruto osebnega dohodka - (1.55 T
b)	iz dohodka (osnova bto OD) 10.06 T
2. čten
Po stopnjah iz L čtena tega odtoka obračunavajo in ptačujejo prispevek detavci in detovni tjudje v občinski zdravstveni skupnosti, ki so zavarovanci te skupnosti in zavezani ptačevati prispevek, pa niso skteniti samoupravnega sporazuma o temetjih ptana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 198! -1985.
S prispevnima stopnjama zagotavtjajo uresničevanje programa te skupnosti, predpisane stopnje pa se dotočijo v sktadu s smotri, dotoče-
412
URADNE OBJAVE
30 decembra 1983 — Št. 28
nimi v dogovoru o teme!jih družbenega piana občine Koper za to časovno obdobje.
3.	č!en
Vse druge kategorije zavarovanih oseb, ki ne plačujejo prispevke po
1.	č!enu tega odtoka, ptačujejo prispevek po dotočitih sktepa o prispevkih za zdravniško varstvo, ki ga sprejme skbpščina občinske zdravstvene skupnosti Koper.
4.	č!en
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah in se uporabtja od 1. januarja 1984 datje.
Št.: 420-19/83
Koper, 27. decembra 1983
Predsednik BRUNO KORELIČ, Ir.
2.	čten
Po stopnji iz 1. člena tega odloka obračunavajo in ptačujejo prispevek občinski tetesnokutturni skupnosti detavci in detovni tjudje, ki so zavezani ptačevati prispevek, pa niso imeti možnosti izreči svoje votje in tisti, ki niso skteniti samoupravnega sporazuma o temetjih ptana občinske tetesnokutturne skupnosti za obdobje 1981 —1985.
Predpisana stopnja se dotoča v sktadu s smotri, dotočenimi z dogovorom o temetjih družbenega čtana občine Koper za obdobje 1981 -1985.
*	3. čten
Ta odt^k začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, porabtja pa se od 1. januarja 1984 datje.
Št.: 420-17/83
Koper, 27. decembra 1983
Predsednik BRUNO KORELIČ, t.r.
Na podtagi 7 in 8. čtena Zakona o skupnosti sociatnega varstva (Uradni tist SRS, št. 1/80) ter 239. in 241. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 sprejeta
Na podtagi 44. čtena Zakona o raziskovatni dejavnosti in raziskovat-nih skupnostih (Uradni tist SRS, št. 35/79) in 239. in 241. čtena Statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 prejeta
ODLOK
O DOLOČITVI PRISPEVNIH STOPENJ ZA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA, SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA IN SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE OBClNE KOPER ZA LETO
1984
1.	čten
Za skupnost otroškega varstva občine Koper se za obdobje od 1. januarja 1984 do 31. decembra 1984 dotoči stopnja prispevka iz bruto osebnega dohodka, in sicer:
za skupnost otroškega varstva občine Koper:
—	redna dejavnost - 1,76%
-	za denarne pomoči - 1,10%
Za občinsko skupnost sociatnega skrbstva Koper se za obdobje od 1. januarja 1984 do 31. decembra 1984 dotoči ( ispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka v višini 1,31 %.
Za občinsko skupnost zapostovanja Koper r & obdobje od 1. januarja 1984. do 31. decembra 1984 dotoči pr.^cvka stopnja iz bruto osebnega dohodka kot osnove v višmt 0,25 %, ki se ptačuje iz dohodka.
2.	čten
Po stopnjah iz 1. čtena tega odtoka obračunavajo ip ptačujejo prispevek navedenim skupnostim detavci in detovni tjudje, ki niso skteniti samoupravnih sporazumov o temetjih ptanov za obdobje 1981 -1985.
ODLOK
O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA OBČINSKO RAZISKOVALNO SKUPNOST ZA LETO 1984
1.	čten
Za občinsko raziskovatno skupnost Koper se za obdobje od 1. januarja 1984 do 31. decembra 1984 dotoči stopnja prispevka iz dohodka v višini 0,025 %.
2.	čten
Po stopn ji iz prvega čtena tega odtoka obračunavajo in ptačujejo prispevek detavci in detovni tjudje v občinski zdravstveni skupnosti, ki so zavezani ptačevati prispevek, pa niso skteniti samoupravni sporazum o temetjih ptana raziskovatne skupnosti.
Stopnja prispevka se dotoči v sktadu s smotri, dotočenimi v dogovoru o temetjih družbenega ptana občine Koper za obdobje 1981 -1985.
3.	čten
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od 1. januarja 1984 datje.
Št.: 420-20/83
Koper, 27. decembra 1983
Predsednik Bruno KORELIČ, !. r.
3.	člen
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od 1. januarja 1984. datje.
Št.: 420-18/83
Koper, 27. decembra 1983
Predsednik Bruno Koretič
Na podtagi 12. člena Zakona o svobodni menjavi deta na področju tetesne kutture (Uradni tist SRS, št. 1/80), 239. in 241. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 sprejeta
ODLOK
O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA OBČINSKO TELE-SNOKULTURNO SKUPNOST ZA LETO 1984
1.	čten
Za občinsko tetesnokutturno skupnost Koper se za obdobje od ! januarja 1984 do 31. decembra 1984 dotoči prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka v višini 0,51 %.
Na podlag) 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni listi SRS. st. 8/82) .n 239. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na sej) zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupno-st! dne 27. decembra 1983 sprejeta
PRISPEVKA ZA GOSPODARJENJE S KOMU
r)PRA^!^Ìf^r ^ OPRAVAMI SKUPNE RABE TER RAVtJANJE CESTNE DEJAVNOST! V OBČINI KOPER V
LETU 1984
1.	čten
13 gospodarjenje s komunah
dr^hT'z Prejšnjega čtena so detavci v temetjni
- ""°-"
nost z osebnim delom s sred^	^
niti k samnurwMJi „	^	^ *astmna občanov m ki niso pri
30. decembra 1983 — Št 28
URADNE OBJAVE
413
Tega prispevka ne plačujejo ,is,i porabniki proračuna, ki jim prora-čun za to ne zagotavlja potrebnih sredstev.	^	^
3.	člen
Prispevek iz prejšnjega člena se plačuje iz dohodka. Osnova za obra-
^ ^ ^ ^ ^ ^
Delovni ljudje, k, z osebnim delom s sredstvi, ki s. lastnina občanov, samostojno opravljajo dejavnost) m se jim ugotavlja dohodek plačujejo pnspevek ,z dela dohodka, ki se na podlagi Ib. člena zakona, dav-
k,h občanov (Uradn, hst SRS. št. 2 W4 in S/7S) šteje za osebni dolio-dek.
4.	člen
Prispevek se plačuje po stopnji 1.85 % in se uporablja od t. januaria 1984 da!je.
3. č!en
Od!ok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
Številka: 420-21/83.
Koper, 27. decembra 1983.
Predsednik Bruno KORELIČ, 1. r.
Na podlagi 16. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Koper (Uradne objave št. 17/81 in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 sprejela
5.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov. Za delovne ljudi, ki z osebnim delom in s sredstvi, ki so v lasti občanov, samostojno opra\ljajo dejavnost, odmerja in realizira prispevek Uprava za družbene prihodke.
6.	člen
Prispevek po tem odloku je dohodek Samoupravne komunalne interesne skupnosti Koper.
7.	člen
la odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 420-23/83
Koper, 27. decembra 1983
Predsednik BRUNO KORELIČ, l.r.
SKLEP
O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA OBMOČJE OBČINE KOPER ZA LETO 1984
1.
Določi se vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Koper za leto 1984 v višini 0,0167 din na kv. m.
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 420-22/83.
Koper, 27. decembra 1983.
Predsednik
BRUNO KORELIČ
Na podlagi 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 sprejela
ODLOK
O VIŠIN! PRISPEVKA ZA SOLIDARNOST NA PODROČJU STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V OBČIN! KOPER ZA
LETO 1984
1.	člen
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter drugi zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper za obdobje 1981 —1985 plačujejo v letu 1984 nepovratno naslednje prispevke za solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva:
-	prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj na ravni občine po stopnji (1,84 % na bruto osebni dohodek iz dohodka,
-	prispevek za solidarnost ga gradnjo domov za učence in študente na ravni SR Slovenije po stopnji (1,292 % na bruto osebni dohodek iz dohodka,
-	prispevek za solidarnost za zagotovitev bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij na ravni SR Slovenije po stopnji (1,0(13 % na bruto osebni dohodek iz dohodka.
*	2. člen
Sredstva iz ! člena tega odloka se obračunavajo mesečno ob dvigu sredstev za plačilo osebnih dohodkov. Izplačevalci osebnih dohodkov morajo ob dvigu osebnih dohodkov predložiti Službi družbenega knjigovodstva naloge za plačilo obračunanih prispevkov.
Na podlagi 617., 627., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80), 87. in 89. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. 12. 1983. .. sprejela
SKLEP
O SPREMEMB! SKLEPA O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOST! OBČINE KOPER, V SAMOUPRAVNI INTERESNI SKUPNOSTI ZA GOSPODARJENJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM OBČINE KOPER, V SAMOUPRAVNI/KOMUNALNI INTERESNI SKUPNOSTI KOPER TER V DELOVNI SKUPNOSTI STROKOVNIH SLUŽB SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI KOPER
1.
5.	točka sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v Samoupravni stanovanjski skupnosti, v SIS za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem občine Koper, v SKIS Koper ter v Delovni skupnosti strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti občine Koper (Uradne objave št. 5/83 in 17/83) in 24/83) se spremeni in se glasi:
aZa začasni organ se imenuje Gorazd Bertok iz Kopra, Vojkovo nabrežje 3 l/a.*
2.
6.	točka se spremeni in se glasi:
K Naloge začasnih vodij gospodarsko-finančnega oddelka in sploš-no-pravnega oddelka prevzame začasni organ *
, 3.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 023-3/83.
Koper, 27. decembra 1983.
Predsednik BRUNO KORELIČ, l.r.
414
URADNE OBJAVE
30. decembra 1983 — št 28
OBČ!NA P!RAN
Na podlagi 6. člena in ! !. č!ena zakona o davkih občanov (Uradni tis! SRS, št. 44/82) in 221. č!ena statuta občine Piran (Uradne objave, št 12/78 in 6/82) je skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega dc!a in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela. ,
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI PIRAN
! člen
V tretjem odstavku 5. člena odloka o davkih občanov v občini Piran (Uradne objave, st. 8/83) se stopnja 29% nadomesti s stopnjo 14%.
*
2.	člen
Prvi odstavek 15. člena odloka se spremeni tako. da se glasi Davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti se plačuje od ostanka čistega dohodka po naslednjih progresivnih stopnjah:
	do 60.000 din	stopnja v % 18
od 60.000	do 9O/J00 din	23
od 90.000	do 140.000 Jin	28
od 140.000	do 200 000 din	33
od 200.000	do 270.000 din	38
qd 270.000	do 350.000 din	43
od 350.000	do 450.000 din	48
-od 450.000	do 800.000 din	53
	nad 800 000 din	56
	3. člen	
V	1 točki prvega odstavka 2(1. člena odloka se črta besedilo, »ter od dohodkov, ki jih dosežejo ltm % tn\a!tdi paraplegik!, če opra\!jajo ročna dela preko organizacij združenega dela.*
V	2. odstavku 20. člena odloka se za besedo »obrti« na koncu stavka črta pika in doda besedilo: »terod dohodkov, ki jih dosežejo 100'^ invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela«
^	4. člen
Za 25. členom odloka sc doda nov 25. a člen. ki se glasi:
Zavezancem davka, ki dodatno zaposlijo nove delavce se v letu za katero se davek odmerja, za vsakega na novo zaposlenega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza K) % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvi v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bi! novo zaposleni dč-lavec v letu, za katero se priznava davčna olajšava, v delovnem razmerju prt zavezancu najmanj devet mesecev (e je zavezanec dodatno zaposli! novega delavca v drugi polov ici leta. za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna od odmeri /a naslednje leto.
Za novozaposlcncga delavca sc šteje delavec, ki je skleni! delovno razmerje za nedoločen čas in ne nadomešča delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
.	5. člen
29 člen odloka se dopolni tako, da se glasi:
Skupne olajšave za davek iz gospodarske dejavnosti ne smejo presegati 80 % odmerjenega davka v posameznem letu, s tem. da se olajšava iz 25. a člena vsteva'v navedno omejitev.
6.	člen
1 a odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
Številka: 402-21/82-83
Piran. 26. december 1983
PREDSEDNIK DRAGO ŽERJAL ! r.
Na podlagi 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. !2/78 in 6/82) in 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOK A O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV !N OD PLAČIL ZA STORITVE V OBClN! PIRAN
1.	člen
Tarifna številka 1. odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve v občini Piran (Uradne objave, št. 18/77, 1/78, 3(P79, 11/81 in 7/83) se spremeni in glasi:
Od prometa rabljenih cestnih motornih vozi! ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm se plačuje davek:
- po stopnji 15 %, če je vozilo prodano pred potekom enega leta od nabave,
—	po stopnji 1(1%, če je vozilo prodano po poteku enega do 2 let od nabave.
Opomba
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje rabljenih cestnih motornih vozil in motornih koles, katerih prodajo opravi v imenu lastnika vozila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapi-sntka o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica trajne invalidnosti ali smrti lastnika vozila.
2.	člen
V prvi točki tarife številka 2, se prva in druga alinea združita in določi novo besedilo, ki se glasi:
—	»od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač 6 % *.
3.	člen
2.	točka opombe tarifne številke 5 se spremeni in glasi:
Davčna osnova je znesek plačila za opravljeno storitev po obditku materialnih in prevoznih stroškov, če so v računu posebej izkazani
4.	člen
Statutarno-pravno komisijo Skupščine občine Piran se pooblasti, da izda prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Piran.
5.	člen
1 a odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1984 dalje.
Številka: 421-1/70-83
Piran, 26. december 1983
Predsednik DRAGO ŽERJAL. 1 r
Na podlagi 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 221. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26 decembra 1983 sprejela
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH PO! REB OBČINE PIRAN ZA CAS OD 1. JANUARJA DO 3! MARCA
1984
1.	člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1984, se bodo proračunske potrebe občine Piran financirale na podlagi trimesečnega načrta proračunskih prihodkov in odhodkov, vendar največ do četrtine odhodkov proračuna občine Piran za leto 1983.
2.	člen
Prihodki in odhodki trimesečnega plana po tem odloku so sestavni del prihodkov in odhodkov proračuna občine Piran za leto 1984.
30. decembra 1983 — $t 28
URADNE OBJAVE
415
3.	č!en
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih Piran !ahko najame posoji!o za kritje proračunskih od!oku iz tastnih sredstev rezervnega sk!ada.
prihodkov občine odhodkov po tem
4.	Čl6n
l a odtok začne vetja), osm, dan po objav} v Uradnih objavah. up„-rah!ja pa se od ! januarja 1984 da!je Številka: 402-18/83 Piran, 26 december 1983
Predsednik DRAGO ŽERJAL, ! r
' * !
s!i! novega delavca v drugi polovtct leta. za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod enakimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se nc šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomesti! delavca, ki mu je prenehalo delovno razmerje
h. člen
V	26. členu se črta drugi odstavek
7.	člen
V	29. členu se stopnja 26'v nadomesti s sfopnjo 15 0?
OBČtNA POSTOJNA
Na podlagi 6., tl. in 14. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS,št.44/82) in 168.členastatutaobčine Postojna(Ur.objave,št. 24/ in 22/83) je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBClN! POSTOJNA
1.	člen
V odloku o davkih občanov v občini Postojna (Uradne ohja\e, št 7/83) se v 3. odstavku 7. člena stopnja 25 % nadomesti s stopnjo 10 %, stopnja 40 % pa s stopnjo 20 %.
2.	člen
V	22. členu odstavka se spremenijo osnove in stopnje tako, da znašajo:
Ce znaša ostanek čistega dohodka din:
do 60.000 nad 60.000 do 90.000 nad 90.000 do 140.000 nad 140.000 do 200.000 nad 200.000 do 270.000 nad 270.000 do 350.000 nad 350.000 do 4 50.000 nad 450.000 do 800.000 nad 800.000
3.	člen
V	23. členu se spremenijo stopnje za olajšave, io sicer:
-	v prvi alinei: za dobo treh let 75% odmerjenega davka,
-	v drugi alinei: za dobo enega leta 75%, v drugem letu 50'? odmerjenega davka.
stopnja
*22%
26%
30%
35%
38%
43%
48%
53%
58%
%
4.	člen
V 24. členu se 1. in 2. odstavek združita v ! odstavek, ki se glede določb za oprostitev plačevanja davka in znižanja davka spremeni in se ^ pravilno glasi:
"Zavezancem, ki opravljajo dejavnost storitvenega značaja kot glavni poklic, se pri nadaljnjem poslovanju odmerjeni davek zniža /a 40'% za dejavnosti naštete v 1. in 2. odstavku do sedaj veljavnega odloka.« 3. odstavek postane 2. odstavek tega člena, 4. odstavek pa 3. odstavek tega člena, ki pa se spremeni in se v celoti pravilno glasi:
"Zavezancem davka, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 '% celotnega prihodka s strežbo hrane m prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 20% od odmerjenega davka «
5.	člen
Za 24. členom se doda nov 24. a člen, ki sc glasi.
"Zavezancu davka, ki je dodatno zaposli! nove delavce, se v letu. za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni da\ck zniža za znesek, ki ustreza 10 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka z^, ienih delavcev v gospodarstvu v SR Slovcntj' v preteklem letu «
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposlen) de lavcc v letu za katero se prizna davčna olajšava v delovnem ra/nm m pri zavezancu najmanj devet mc^c ' ' '
K Člen
V	1 odstavku 34. člena se v 1. točki črta besedilo: ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 % mvalidi - parap!eg)ki. če opravljajo ročna &!a preko organizacije združenega dela «
V	2. odstavkusc na koncu doda novo besedilo, ki se glas::
"in od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 % telesno okvaro, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela «
9.	člen
35. člen se spremeni m se glasi:
Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku pia čujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnjah !Z 22. člena tega odloka.
10.-člen
V 41. členu se L odstavek spremeni in se glaši:
»Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe turistom, se davek ne odmeri, če celotni dohodek ne presega letno 25.000 din. V drugem odstavku se črta besedilo razen od dohodkov, doseženih po prejšnjem odstavku tega člena.«
! 1. člen
Za 41. členom se doda.nov 4L a. člen. ki se glasi:
Davek od dohodkov iz premožen ja se plačuje tudi od dohodkov doseženih s prodajo premičnih predmetov trajnejše uporabne v rednosti, k jterih posamična vrednost presega bO ' : povprečnega letnega čtstega OD zaposlenih delavcev v gospodari u v SRS v preteklem letu.
Ta davek se ne plačuje, če je od pridobitve premoženja preteklo 5 let.
Nabavna v rednost premičnin se pri prodaji v aiorizira z indeksom cen na drobno in koregira za stroške v času uporabe, ki morajo biti dokumentirani
Pri prodaji premičnin, ki jih je davčni zavezanec uporablja! kot osnov na sredstv a od katerih mu je bila pnznana atnortiyaeij kot strošek. se od prodajne vrednosti odšteje neodpisana vrednost izkazana v poslovnih knjigah '
12 člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objav j v Uradnih objavah, uporablja pa se s 1. januarjem 1984.
Številka: 422-1/83-4	,
Postojna. 7/deccmhra 1983
Predsednica HORVAT STANK A 1. r.
Na podlagi ! ,4.. 17. in 39,č!enu zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur list SFRJ št. 43/83) in 168. Člena statuta občine Postojna (Ur objave št 24/80) je skupščina občine Postojna na zboru združenega dela m zboru krajev nih skupnosti dne. 20. decembra 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMB AH IN DOPOLNITVAH ODLOK A O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV !K OD PLAČIL ZA STORITVE
L člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in
416
URADNE OBJAVE
30 decembra 1983 — Št. 28
20/76, 18/77, 11/81 in 5/83) se tar. št. 1 spremeni in se g!asi:
Posebni občinski davek od preprodaje motornih vozi! in motornih ko!es z de!ovno prostornino motorja nad 125 ccm znaša:
Posebni občinski davek od preprodaje motornih vozi! in motornih ko!es z de!ovno prostornino motorja nad 125 ccm znaša:
—	15 %, če je vozi!o prodano pred iztekom enega !eta od nabave
—	10 %, če je vozi!o prodano po poteku enega do dveh !et od nabave.
Davek po tej tar. št. se ne p!ačuje od prodaje poškodovanih motornih vozi!, katerih prodajo opravi v imenu !astnika zavarova!na skupnost po svojih predpisih na javni hcitaciji.
Davek se tudi ne p!ača, če je prodaja pos!edica nasta!e trajne inva-hdnosti a!i smrti !astnika motornega vozita.
Davčna osnova je kupnina, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi osnovo Uprava za družbene prihodke.
Davčni zavezanec je prodajalec.
2.	č!en
V tar. št. 2 se črta 1. in 2. točka pod A) in nadomesti z novo 1. točko, ki se g!asi:
od vina, vinskosadnih pijač in penečega vina 8%.
3.	č!en
Ta od!ok začne ve!jati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, upo-rabtja pa se od 1. januarja 1984.
Štev. 422-1/72-4
Postojna, 20. decembra 1983
Predsednica HORVAT STANKA, t.r.
Na podtagi 26. č!ena Zakona o financiranju sp!ošnih družbenih potreb družbenopo!itičnih skupnosti v SR S!oveniji (Uradni !ist SRS, št. 39/74) in 168. č!ena Statuta občine Postojna (Uradne objave št. 24/80) je Skupščina občine Postojna na seji zbora združenega de!a in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra 1983 sprejeta
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE POSTOJNA ZA I. TRIMESEČJE LETA 1984
1.	č!en
Dok!er ne bo sprejet občinski proračun za !eto 1984, se bodo proračunske potrebe Skupščine občine Postojna začasno financirate na pod-!agi reba!ansiranega p!ana prihodkov in odhodkov, toda največ do četrtine odhodkov proračuna Skupščine občine Postojna za !eto 1983.
2.	č!en
Prihodki in odhodki po tem odtoku so sestavni de! prihodkov in odhodkov proračuna občine Postojna za teto 1984.
3.	čten
Zaradi neenakomernega dotekanja proračunskih prihodkov tahko Skupščina občine najame posojito iz sredstev obvezne rezerve.
4.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, upo-rabtja pa se od 1. januarja 1984 datje.
Števitka: 400-3/82-5.
Postojna, 20. decembra 1983.
Predsednica STANKA HORVAT, 'r.
OBČ!NA SEŽANA
Na podtagi 23. čtena zakona o financiranju sptošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni tist SRS. št. 39/74, 4/78 in 18/80) in 162. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra t983 sprejeta
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE SEŽANA
ZA LETO t983
1.	čten
L čten odtoka o proračunu občine Sežana za teto !983 Uradne objave, št. 8/83 in 19/83) se spremeni tako, da se gtasi:
a Predvideni prihodki proračuna občine Sežana bodo v tetu 1983 znašati	122.068.000,00 din
od tega razporejeni odhodki	122.068.000,00 din.*
2.	čten
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
Števitka: 400-1/83
Sežana, dne 28. decembra 1983
Predsednik L r TIHOMIR KOVAČIČ
BILANCA PRIHODKOV IN
Sprememba
Vrsta prihodka	Ptan	ptana
— Davek iz OD	40,070.000	39.800.000
— Prometni davek, davek		
od premož. in na doh. od premož.	33.005.000	37,235.000
— Takse	21,100.000	18,844.000
— Dohodki po poseb. predpisih	5,010.000	4.510.000
— Doh. upr. org. in drugi prihodki	10.626.364	12.605.098
— Doh. od drugih DPS	6,661.000	2,161.000
— Prenesena sredstva	6,912.902	6,912.902
SKUPAJ PRIHODKI	123,385.266	121.868,000
SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV
Vrsta odhodka	ptan	Sprememba ptana
— Dejavnost organov DPS	.88,281.000	87.867.000
— Ljudska obramba	3,542.000	3,542.000
— Dejavnost DPO in društev	4,604.000	4,819.000
— Negospodarske investicije	7,165.000	7,165.000
— Sócialno skrbstvo	9,963.000	10,883.000
— Zdravstveno varstvo	53.000	60.000
— Komunalna dejavnost	2,015.420	2.269.420
— Odstoptjeni prihodki	4,401.988	4.201.988
— Tekoča pror. rezerva in obv.		
iz prej. let	2,098.000	—
— Krediti, vezana in iztoč. sredstva	1,261.858	1,260.592
SKUPAJ ODHODKI	123.385.266	121,868.000
30. decembra 1983 — Št 28
URADNE OBJAVE
417
Na podlagt 26. dena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v druzbenopoht.čn.h skupnostih (Uradni list SRS št 19/74 4/7M
in ]M0)in 162.členastatuta.bčin.S.žana(Uradneobjave št 25/83)
je skupscna občne Sežana na seji zbora združenega dela in na sei zbora krajevnth skupnosti dne 28. decembra 1983 sprejela
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNA OBČINF SF ZANA V I. TRIMESEČJU 1984
1. čten
Do sprejetja proračuna občine Sežana za leto 1984 se bodo začasno vendar najdlje do 31. marca 1984, financirate naloge, ki so skupnega' pomena za občino na podlagi trimesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve v skladu z določiti odloka o spremembah odloka o proračunu občine Sežana za !eto 1983.
.	2. č!en
Razporeditev prihodkov iz 1. č!ena tega odtoka ne sme presegati 25 % vseh sredstev razporejenih z zadnjo spremembo odtoka o proračunu občine Sežana za teto 1983.
Začasno financiranje se izvaja na podtagi trimesečnega načrta, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Sežana.
Odhodki po tem dotoku so sestavni de! odtoka o proračunu občine Sežana za teto 1984 in se morajo izkazovati v zaktjučnem računu za teto 1984.
3.	čten
la odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporab!ja pa se od 1. januarja 1984.
$tevi!ka: 400-8/83
Sežana, dne 28. decembra 1983
Predsednik TIHOMIR KOVAČIČ, t. r.
Na podtagi 0., It in 14. čtena zakona o davkih občanov (Uradni tis! SRS, št 44/82) in 102. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave, št 25/83) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1983. sprejeta
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNtTVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV OBČINE SEŽANA
1. čten
3 čten odtoka o davkih občanov občine Sežana (Uradne objave, št. 8/83 in !5/83) se spremeni in se na novo gtasi:
"Davek od osebnega dohodka detavcev se ptačuje po stopnji 0.35 % Ta davek se neptačuje od osebnih dohodkov, ki jih izptačujejo svojim detavcem invatidske detavnice.«
proizvodnem detu oziroma detovni praksi, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 20% od odmerjenega davka «
Dosedanji šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi...
5. člen
V 19. čtenu se osnove in stopnje nadomestijo z nastednjimi novimi
osnovami m stopnjam!		od osnove dinarjev
»nad	do	po stopnji
	60.000	18%
60.000	90.000	23%
90.000	140.000	28%
! 40.000	200.000	33%
200.000	270.000	38%
270.000	350.000	43%
350.000	450.000	48%
450.000	800.000	53%
800.000	6. čten	56 %«
Za 26 čtenom se doda nov čten 26. a, ki se gtasi:
»Zavezancem davka, ki so dodatno zapostiti nove detavce, se v tetu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega detavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% poprečnega enotetnega čistega osebnega dohodka zapostenih detavcev v gospodarstvu v SR Stoveniji v pretektem tetu.
Davčna otajšava se prizna pod pogojem, da je bi! novo zaposteni de-!a\ec \ !etu. /a kateto se pnznava da\čna otajšava, \ detovnem razmet ju pti /a\e/ancu najmanj de\et mesece\ če je zavezanec dodatno zaposti! novega detavca v drugi potovici teta, za katero se davek odmerja, se davčna otajšava prizna pod istimi pogoji ob odmeri za na-stednje teto. Za dodatno zapostenega detavca se ne šteje detavec. ki je sktenit detovno razmerje za dotočen čas, niti detavec, ki je s sktenitvijo detovnega razmerja nadomesti! detavca, kateremu je prenehato detovno razmerje«
7.	čten
28.	čten se spremem in se na novo gtasi:
"Skupne otajsave za davek iz gospodarskih dejavnosti ne smejo presegati 8(t% odmerjenega davka v posameznem tetu, s tem, da se otajšava iz 26. a čtena ne všteva v že navedeno omejitev «
8.	čten
V	L točki 30 čtena se za besedami: »postranskih kmetijskih dejavnosti« póstavi pika m se ostato besedito črta.
V	drugem odstavku 30. čtena se črta prika in doda besedito:
»tet od dohodko\, ki jih dosežejo m\a!id) s HK!% tetesnook\aro. osebe, kt so izgubite \td, du^etno hotne it! duse\no prizadete osebe, sc opnotjajo točna deta preko organizacij združenega deta «
9.	čten
V	32 čtenu se doda nov tretji odstavek, ki se gtasi:
»Davek po odbitku iz pokticnih dejavnosti se tudi ne ptačuje od dohodkov, ki jih bodo občani prejemati za deta in natoge v zvezi s popisom itt točko\atijem stano\anj in postovnih prostoro\ «
2.	čten
V 6. čtenu se stopnja 25% nadomesti s stopnjo *10 %« in stopnja 40% s stopnjo *20%«.
3.	čten
Za 8. čtenom se doda nov 8. a čten. ki se gtasi:
"Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vktjučeni v družbeno organizirano tržno proizvodnjo, sprejemajo in izpotnjujejo vse pogodbene obveznosti pod pogojem, da obdetujejo kmetijska zemtjišča \ sktadu z zakonom o kmetijskih zemtjiščih. se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža:
—	etanom TOK v višini 50%
—	združenim kmetom v višini 30%.
Pravico do otajšave uvetjavtja zavezanec s pismeno v togo. Orgamza tor družbene proizvodnje mora upravi za družbene prihodke do ! ja nuarja, posredovati seznam vseh, ki so vktjučeni v družbeno otgam/t rano tržno proizvodnjo za teto v katerem se davek odmerja «
4.	čten
Za petim odstavkom 9. člena se doda nov šesti odstavek, k. se glas.:
"Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in štu
10.	čten
35. čten se spremeni in se na novo gtasi:
»Davek od dohodko\ iz premoženja in premoženjskih pravic (v na-datjnjem beseditu »davek od dohodkov iz premoženja«) se ptačuje po nastednji progresivni davčni stopnji:
nad	do	po stopnji
	30.000	28%
30.000	60.000	33%
60.000	! 00.000	37%
! 00.000	! 50.000	4! %
! 50.000	200.000	45%
200.000	300.000	49%
300.000	11. čten	52 %«
Ta odtok začne vetjati	nastednji dan po objavi	v Uradnih objavah,
uporab!ja pa se od 1. januarja 1984. $tevi!ka: 422-7/83-5		
Sežana, dne 28. decembra 1983		
Predsednik TIHOMIR KOVAČIČ I r.
418
URADNE OBJAVE
30. decembra 1983 — Št. 28
Na podtagi 20. č!ena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni !ist SRS, št. 1/79), drugega odstavka 3. čtena zakona o zagotavtjanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 — 1985 (Uradni !ist SRS, št. 3/82 in 25/83) in 162. čtena statuta občine Sežana zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28 decembra 1983 sprejeta
ODLOK
O SPREMEMB! ODLOKA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE V OBDOBJU 1982 - 1985
1.	č!en
V 1. etenu odtoka o zagotavtjanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 — 1985 (Uradne objave, št. 20/82, 34/82, 19/83 in 27/83) se stopnja *0,4 % nadomesti s stopnjo:
*0,55%*.
2.	eten
Ta odtok se objavi v Uradnih objavah in začne vetjati 1. januarja 1984.
Števitka: 402-2/82-3 Sežana, 28. decembra 1983
Predsednik TIHOMIR KOVAČIČ, !. r.
Na podtagi 74. čtena zakona o varstvu pred požarom (Uradni tist SRS, št. 2/76) in 162. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1983 sprejeta
ODLOK
O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA tZVAJANJE SREDNJEROČNEGA PLANA ZA OBDOBJE 1981-1985 ZA LETO 1984 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE SEŽANA
1.	čten
Temetjna organizacija združenega deta, detovne skupnosti in druge skupnosti ter občani, ki z osebnim detom z tastnimi sredstvi opravtjajo gospodarsko ati negospodarsko dejavnost v občini Sežana, ki niso pristopiti k samoupravnemu sporazumu o temetjih piana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pored požarom občine Sežana za obdobje 1981—!9H5 združujejo sredstva v tetu 1984 po stopnji 0,25% od osnove bruto osebnega dohodka iz dohodka.
2.	čten
Ta odtok se objavi v Uradnih objavah in začne vetjati L januarja 1984.
Števitka: 402-10/77-3
Sežana, dne 28. decembra 1983
Predsednik TIHOMIR KOVAČIČ, t.r.
Na osnovi drugega odstavka 40. čtena zakona o komunatnih dejavnostih (Uradni tist SRS, št. 8/82) in 162. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28 decembra 1983 sprejeta
ODLOK
O DOLOČITVI PRISPEVKA ZA VZDRŽEVANJE IN OBNAVLJANJE VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1984
1.	čten
Temetjnc organizacije združenega deta s sedežem v občini Sežana, temetjne organizacije združenega deta, katerih deti trajno detajo na območju občine Sežana in imajo sedež zunaj,območja občine, samou-
pravne in druge skupnosti, ki ugotavtjajo dohodek po zakonu o ugotav-tjanju in obračunavanju cetotnega prihodka in dohodka v temetjnih organizacijah združenega deta, druge detovne skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega deta na območju občine Sežana ter občani, ki z osebnim detom z tastnimi sredstvi opravtjajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost v občini Sežana, ki niso pristopiti k aneksu k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev na območju občine Sežana za vzdrževanje in obnavtjanje vodovodnih objektov in naprav na območju občine Sežana v tetih 1981 —1985, združujejo sredstva za te namene po stopnji 3,9 % od osnove osebnih dohodkov iz dohodka mesečno ob izptačitu osebnih dohodkov.
2.	čten
Ta odtok se objavi v Uradnih objavah in začne vetjati s 1. januarjem 1984.
Števitka: 400-9/83	Predsednik
Sežana, dne 28. decembra 1983	TIHOMIR KOVAČIČ, t.r.
Na podtagi 40. čtena zakona o komunatnih dejavnostih (Uradni tist SRS, št. 8/82) in 162. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1983 sprejeta
ODLOK
O DOLOČITVI PRISPEVKA ZA VZDRŽEVANJE KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV SKUPNE RABE NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1984
1.	čten
Organizacije združenega deta in postovne enote s področja gospodarstva, ki imajo sedež matične organizacije združenega deta v občini ati zunaj občine Sežana ter občani na območju občine Sežana, ki z osebnim detom z tastnimi sredstvi opravtjajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavtja dohodek, ki niso pristopiti k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavtjanje posameznih komunatnih objektov in naprav skupne rabe za obdobje od 1981 do 1985, združujejo sredstva za te namane po stopnji 1 % od osnove osebnih dohodkov iz dohodka mesečno ob izptačitu osebnih dohodkov.
2.	čten
Ta odtok se objavi v Uradnih objavah in začne vetjati s 1. januarjem 1984.
Števitka: 400-9/83
Sežana, dne 28. decembra 1983	Predsednik
TIHOMIR KOVAČIČ, ! r
Na podtagi 40. čtena zakona o komunatnih dejavnostih (Uradni tist SRS, št. 8/82) 162. čtena statuta občine sežana zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28 decembra 1983 sprejeta
ODLOK
O DOLOČITVI PRISPEVKA ZA VZDRŽEVANJE IN OBNAVLJANJE CEST V OBČINI SEŽANA ZA LETO t984
1.	čten
Organizacije združenega deta in postovne enote s področja gospodarstva, ki imajo sedež matične organizacije združenega deta v občini ati zunaj občine Sežana ter občani na območju občine Sežana, ki z osebnim detom z tastnimi sredstvi opravtja dogodek, ki niso pristopiti k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavtjanje cest vobčinizaobodbjcod !98! do 1985, združujejo sredstva za te namene po stopnji 0,5 % od osnove osebnih odhodkov iz dohodka mesečno ob izptačitu osebnih dohodkov.
2.	čten
1 a odtok se objavi v Uradnih objavah in začne vetjati s I. januarjem 1984.
Števitka: 400-9/83
Sežana, dne 28. decembra 1983	PREDSEDNIK
TIHOMtR KOVAČIČ, ! r
30. decembra 1983 — St. 28
URADNE OBJAVE
419
Na potagi 10 . H12. in [ 3. čtena zakona o urbanističnem ni ,nira f	H""".'.r '93.čien" s?am,?^:
čine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je Izvršni svet Skupščine občin. Sežana na svoj, 43. seji dne 20. decembra 1983 sprejel nasiednji
SKLEP
: Javno sc razgrne osnutek urbanističnega načrta za Divačo ki ga je pod št. 76/83 v juntju 1983 izdeiat SUP Kraški zidar Sežana TOZD P^ojekt.vn. b.ro Sežana in osnutek zazidainega načrta individuale stanovanjske gradnje 33 iokacij v območju Si 9 osnutka urbanističnega nitčrta. k. ga je pod št. i 73/83 v avgustu Ì983 izdeiat SGP Kraški zidar Sežana, TOZD Projektivni biro
}
< 2.
; Osnutek urbanističnega načrta Divača in osnutek zazidainega načrta iddividuatne stanovanjske gradnje v Divači bosta javno razgrnjena na hpdniku v 2. nadstropju nove upravne stavbe SO Sežana, Partizanska cèsta 4 in v prostorih krajevne skupnosti Divača v času 30 dni od dneva objave v uradnem g!asi!u.
3-
; V času javne razgrnitve bo oddetek za urbanizem in gradbene zadeve SO Sežana organizira! javno razpravo z vsemi zainteresiranimi dejavniki.
!
!	4
' V času javne razgrnitve tahko dajo pripombe občani, detovne in dhtgc organizacije v pismeni obhki na oddetek /a urbanizem in gradbene zadeve Skupščine občine Sežana
-	S.
, Ta sk!cp ve!ja takoj.
$t. 33(1-4/83
' Sežana, 20. decembra 1983	PREDSEDNIK
!ZVR$NEGA SVETA STEFAN MIKUŽ, ! r.
j
Na podtagi !(!., 1!.. ! in !3. č!ena zakona o urbanističnem ptanira-nju (Uradni !ist SRS, št ! h^b7. 27/72 in 8/78) ter ! 93. č!cna statuta občine Sežana (Uradne objave, št 25/83) je Izvršni svet Skupščine občine Sežana na svoji 43. seji dne 20 decembra !983 spre je! nas!ednji
SKLEP
!
.Javno se razgrne osnutek zazida!nega načrta »Pt)d Taborom« v Sežani, ki ga je pod št. ! 75/83 v !etu !983 izdc)a!a poob!aščena urbanistična organizacija SGP Kraški zidar Sežana, TOZD Projektivni biro.
2. '
Osnutek zazida!nega načrta bo javno razgrnjen v prostorih občinske upravne stavbe. Partizanska 4 in v prostorih Krajevne skupnosti Sežana, Srebrničeva 1 v času 30 dni od objave v uradnem gtasitu
-	3.
V	času javne razgrnitve bo odde!ck za urbanizem in gradbene zadeve SO Sežana organizira! javno razpravo z vsemi zainteresiranimi dejavniki
i	-	-
4.
V	času javne razgrnitve !ahko dajo pripombe občani, detovne in druge organizacije v pismeni obhki na odde!ek za urbanizem in gradbene zadeve SO Sežana
i	.S.
* Ta sk!cp ve!ja takoj. l$t.: 330-3/83-3
Sežana, 20. decembra !983	,	,
Podpredsednik
STEFAN MIKUŽ, ! r.
OBČ)NSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST SEŽANA
Na podtagi 55. č!ena samoupravnega sporazuma o temetjih p!ana Občinske zdravstvene skupnosti Sežana za obdobje 1981 -1985. !eta
fttradnP flhiavf* st	!n tu ^!%*n**	f,. U
skupnosti Sežana je skupščina skupnosti na svoji seji dne 27. decembra !983 spreje!a nas!ednji
SKLEP
Skupščina skupnosti ugotav!ja, da je več kot dve tretjini de!avcev v teme!jnih in drugih organizacijah združenega de!a ter dc!ovnih skupnosti do 27. 12. 1983 pristopi!o k aneksu št. ! k samoupravnemu sporazumu o temc!jih p!ana Občinske zdravstvene skupnosti za obdobje od !98! do 1985 !eta.
S tem je sprememba samoupravnega sporazuma sk!adno s 55. čte-nom veljavna.
$tevi!ka: 18-1/83-Z Datum: 27 decembra 1983
Predsednik skupščine skupnost) MAKS PAVŠIČ, ). r.
Na podtagi do!očb Zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni !ist SRS, št. 1/80 in 45/82) in dotočb aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o skupnih teme!jih p!ana zdravstvenih skupnosti v SR S!oveniji za obdobje 1981 -1985 sprejmemo detavci in drugi de!ovni!judje ter občani. organizirani v Občinski zdravstveni skupnosti Sežana
ANEKS
K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJ!H PLANA OBČtNSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI SEŽANA ZA OB DOBJE !981 -1985
L č!en
De!avci in drugi dc!ovni !judjc ter občani, združeni v Občinski zdravstveni skupnosti Sežana, ugotav!jamo, da so se zavoljo zaostrenih gospodarskih razmer spremenite tudi razvojne možnosti zdravstvenega varstva, ki si ga kot uporabniki zagotavtjamo v zdravstveni skupnosti.
2.	č!en
Zaradi čeda!je večjega razkoraka med potrebami po zdravstvenem varstvu in sposobnostjo združenega detp. da za njihovo zadovoljevanje zagotovi ustrezna sredstva, je potrebno s poostritvijo normativov in standardov doseči bo!jšo in smoternejšo organizacijo de!a v izvajatskih organizacijah. Poteg tega je potrebno s tem aneksom dosledno izpetjati dotočita zakona gtede prenosa obveznosti financiranja storitev in so-ciatnc varnosti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravtjenjem in rehabititacijo pokticnih botezni in poškodb na detu m detno tudi socialne varnosti v temetjne organizacije združenega deta ter usktaditi natožheno dejavnost z materialnimi možnostmi združenega deta.
3.	čten
Sktadno z usmeritvami iz prejšnjega čtena se za 15. členom dodajo nov 15. a, !5.b in 15. c čten z nastednjo vsebino:
15. a čten
Za storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravtjenjem in rehabititacijo pokticnih botezni in poškodb na detu zagotavtjajo sredstva detavci združeni v temetjni organizaciji združenega deta oziroma detavci skupnosti in z združevanjem sredstev na načetih sotidarnosti v detovni oziroma sestavljeni organizaciji.
V občinski zdravstveni skupnosti pa združujejo sredstva za uresničevanje sotidarnosti med temetjnimi organizacijami združenega deta in delovnimi skupnostmi na ravni skupnosti v sktadu z meriti in pogoji iz !5.b čtena tega sporazuma.
15.b čten
Temetjna organizacija združenega deta oziroma detovna skupnost je upravičena do sotidarnostnih sredstev v zdravstveni skupnosti za pokrivanje stroškov iz 1. odstavka 15. a čtena, če:
420
URADNE OBJAVE
30. decembra 1983 — St 28
—	je poduzela predpisane varstvene ukrepe,
—	je uresniči!a predpisane zdravstvene preglede svojih delavcev,
—	in bi stroški za tovrstne zdravstvene storitve v posameznem koledarskem letu presegli 10% sredstev, ki jih je temeljna organizacija združenega dela oz. delovna skupnost v istem koledarskem letu združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve iz svojega dohodka. Obračun med letom se opravi in poračunava trimesečno (kumulativno), dokončno se poračun opravi po zaključku poslovnega leta.
Na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka tega člena temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost uveljavi pravico do solidarnosti na podlagi dokazi! o plačanih računih za zdravstvene storitve v zvezi s poškodbo pri delu oziroma poklicno boleznijo svojih delavcev in o višini vplačanih prispevkov iz dohodka ter je pri tem upravičena do zneska, ki presega 10% sredstev, ki jih je v istem obdobju združila/pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve.
15.c člen
V skladu z določili 15. a in 15. b člena tega sporazuma se bodo ustrezno znižale in v skladu s 5. členom tega aneksa ustrezno zvišale potrebna sredstva za uresničitev zagotovljenega programa zdravstvenih storitev v občinski zdravstveni skupnosti, ki opredeljena v 15. členu tega sporazuma in bodo znašala po stalnih cenah iz leta 1980:
za leto 1983	40.736.000
za leto 1984	44.651.695
za leto 1985	46.056.030
.	4. člen
* Za 22. členom sporazuma se dodata 22.a, 22. b člen, 22.c člen in
22.	d člen, ki se glasi:
22.a člen
Delavci v organizacijah združenega dela oziroma v delovnih skupnostih. delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in zasebni delodajalci zase in za pri njih zaposlene delavce zagotavljajo socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom iz lastnih sredstev oziroma z vzpostavljanjem solidarnosti v okviru organizacije oziroma sestavljene organizacije.
Z združevanjem sredstev v zdravstveni skupnosti pa si delno zagotavljajo socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom za tiste primere, ki se posebej določijo s samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva.
22. b člen
V zdravstveni skupnosti se združujejo tudi sredstva za uresničevanje solidarnosti v zvezi z nadomestili osebnih dohodkov, ki se izplaču jejo iz sredstev temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih ljudi.
Pri tem so temeljne organizacije združenega dela in delovni ljudje upravičeni do solidarnostnih sredstev pri občinski zdravstveni skupnosti, če:
—	skrbijo za predpisane sistematične preglede delavcev in varstva pri delu v skladu z zakonom in posebnimi predpisi,
—	v odsotnosti z dela za 30% presegajo povprečje, ugotovljeno za občinsko zdravstveno skupnost v enakem obdobju prejšnjega leta. Obračun se opravi na zahtevo delovne in druge organizacije, kadar zh trimesečje ugotovijo razliko, ki dajejo pravico do solidarnostnih sredstev. Obračun med letom se opravi in poračunava trimesečno (kumulativno), dokončno se poračun opravi po zaključku poslovnega leta,
—	če izplačani znesek za nadomestila osebnega dohodka, ki si jih delavci zagotavljajo v organizacijah združenega dela oziroma delovni ljudje sami, v trimesečju (kumulativno) presega 30 <% znesek, ki ga je organizacija oziroma so ga delovni ljudje združili pri zdravstveni skupnosti za uresničevanje solidarnostnih nalog v zvezi z zdravstvenimi storitvami.
22. c člen	.
Višino nadomestil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela določijo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih. Pri tem so dolžni upoštevati odstotke od osnov, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva, kot najmanjši odstotek, ki služijo kot konkretna merila za solidarnost po 22.b členu.
22. d člen
V	skladu z določbami 22. a, 22. b in 22. c člena ter sporazuma se bodo ustrezno znižala potrebna sredstva za uresničitev socialne varnosti, ki je opredeljena v 22. členu tega sporazuma in bodo znašala po stalnih "cenah iz leta 1980:
-	za leto 1984	7.921.620
-	za leto 1985	8.040.690
5.	člen
V	cilju uskladitve sredstev za naložbe z dejanskimi materialnimi možnostmi združenega dela se spremeni višina sredstev za naložbe, ki so opredeljena v 27. členu in bodoznašala po stalnih cenah iz leta 1980:
Leto	Spl. bolnišnica Izola, novogradnja	Bolnišnica !R Sežana	Lekarna Komen
1983	6.544.000	3.272	488
1984	4.902.000	2.451	—
1985	4.806.000	2.403	—
Dogovorjeni naložbi v nov Zdravstveni dom Sežana in stanovanjsko izgradnjo ostaneta, vendar se v tem srednjeročnem obdobju zaradi ne-zagotovljenih sredstev ne izvajata.
6.	člen
Na osnovi novih pravic, dogovorjenih v aneksu, se spremeni višina potrebnih sredstev za uresničevanje vseh programov iz 29. člena in
znaša:
1984	leta	*	163.731.315 din
1985	leta	167.050.720 din
7.	člen
Na osnovi določb 3. in 4. člena tega aneksa je potrebno za 3 !. a členom dodati še 31. b člen:
Z dnem, ko bo uveljavljen prenos po 1. odstavku 15. a člena in 22. a člena, se bo znižala obveznost temeljnih in drugih organizacij ter skupnosti in zasebnikov za:
a)	prenese obveznosti za stroške v zvezi z nesrečami in poklicnimi boleznimi (iz dohodka po osnovi BOD) - 0,10
b)	prenese obveznosti za nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti zaradi bolezni, nesreč pri delu in poklicnih bolezni (iz brutto osebnih dohodkov) — 0,34
8.	člen
Na koncu 39. člena sporazuma se v skladu s spremembo zakona o zdravstvenem varstvu drugi odstavek nadaljuje z besedilom:
.. .»in delno za zagotovljeni program zdravstvenih storitev po zakonu«.
9.	člen
Na osnovi aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SRS za obdobje 198 L -1985 in odloka o kriterijih in načinu za povrnitev sredstev za uveljavljanje in uživanje zdravstvenega varstva vojaških invalidov in drugih uživalcev zdravstvenega varstva po zakonu o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (uradni list SFRJ, št. 77/82) se udeleženci tega aneksa zavezujemo, da bomo od 1.1. 1983 dalje načrtovali in zagotavljali uresničevanje pravic do zdravstvenega varstva vojaškim invalidom in drugim upravičencem.
10.	člen
, Naziv »samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva« se povsod, kjer je uporabljen v tem sporazumu, zamenja z nazivom »samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva«.
11.	člen
Ta aneks je sklenjen, ko k njemu pristopi 2/3 udeležencev. Veljati začne osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 7. 1983 dalje, razen za prenesene obveznosti po 15. c in 22. d členu, povezanih s 7. členom tega aneksa, ki bodo uveljavljene s 1. 1. 1984.
Številka: 18-1/83-Z
Sežana, 27. decembra 1983
30. decembra 1983 — Št. 28
URADNE OBJAVE
421
OBČTNSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA F!RAN
Na podtagi 45. č!ena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni iist SRS. št. 35/79) je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Piran na sejt zbora uporabnikov in zbora izvajaicev dne 30. 6. 1983 sprejeta
STATUT
OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA PIRAN (prečiščeno besedilo)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. č!en
Občinska skupnost otroškega varstva Piran (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, drugi delovni ljudje in občani po načetih solidarnosti in vzajemnosti zagotav-tjajo in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z varstvom materinstva in sociatno varnostjo otrok ter za uresničevanje dogovorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok.
2.	člen
Upoštevaje poseben družbeni pomen dejavnosti družbenega varstva otrok, se s tem statutom določa in opredeljuje:
—	status skupnosti,
—	dejavnost skupnosti.
—	samoupravna organiziranost s pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi organov skupnosti,
—	ljudska obramba in družbena samozaščita,
—	samoupravna delavska kontrola in nadzor,
—	postopki samoupravnega planiranja,
—	položaj strokovne službe,
—	postopek za uveljavljanje pravice do denarnih in materialnih pomoči,
—	povezovanje z drugimi skupnostmi,
—	javnost dela in
—	postopek sprejemanja statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
!L STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Skupnost je družbeno pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Skupnost se vpiše v sodni register v skladu z zakonom.
4.	člen
Skupnost posluje pod imenom »Občinska skupnost otroškega varstva Piran*. V italijanskem jeziku se ime glasi: »Comunità Comunale per la tutela dell'infanzia Pirano*.
5.	člen
Sedež skupnosti je v PIRANU, Kidričevo nabrežje 2. Skupnost lahko spremeni sedež. Sprememba sedeža se vpiše v sodni register.
6.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike s premerom 3,4 cm, na katerega zunanjem robu je izpisano ime skupnosti v slovenskem in italijanskem jeziku.
7.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Za zastopanje skupnosti v pravnem prometu lahko skupščina skupnosti pooblasti delavca strokovne službe.
8.	člen
Skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namest nik ali pooblaščeni delavec strokovne službe.
fH. DEJAVNOST SKUPNOSTI
9.	člen
Dejavnost skupnosti je družbeno varstvo otrok, ki se v nomenklaturi dejavnosti vodi pod šifro 13021.
Družbeno varstvo otrok zajema dejavnost in ukrepe, s katerimi se zagotavljajo pogoji za varstvo materinstva, za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok ter vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter določajo delovni in razvojni programi varstva matere, otroka in družine, obseg pravic in način njihovega uresničevanja ter uresničujejo drugi skupni interesi na področju družbenega varstva otrok.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 1 Sestava skupščine skupnosti
10.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu —
skupščina).
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
11.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti, delegate v zbor izvajalcev pa delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojo in varstvo predšolskih otrok kot glavno dejavnost ter delegacije družbenih organizacij in društev, če s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok v okviru sprejetih vzgojnovarstvenih programov. Zbor uporabnikov ima 28 delegatskih mest, zbor izvajalcev pa 9 delegatskih mest.
12.	člen
Sklep o določitvi števila delegatskih mest v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev Občinske skupnosti otroškega varstva Piran je sestavni de! tega statuta.
13.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita izmed delegatov vsak svojega predsednika in njegovega namestnika, oba zbora pa predsednika skupščine in njegovega namestnika.
Mandat predsednika skupščine in predsednikov zborov ter njihovih namestnikov traja 2 leti z možnostjo ponovne ižvolitve za nadaljnje 2 leti.
2. Pristojnost skupščine
14.	člen
V skupščini skupnosti delegati zlasti:
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok,
—	sestavljajo m predlagajo članom skupnosti programe dela in razvoja,
—	sprejemajo finančni načrt in zaključni račun skupnosti, sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume za izvrševanje nalog skupnosti,
—	sprejemajo statut ter druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	volijo in razrešujejo predsednika in njegovega namestnika, pred-sednika skupnih organov skupščine in njihove namestnike ter druge delavce sklada s tem statutom,
—	dajejo priznanje organizacijam združenega dela in posameznikom za izjemne dosežke na področju družbenega varstva otrok,
—	sklepajo o drugih zadevah, odločenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, statutom in drugimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti.
15.	člen
Po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, določajo delegati v skupščini o samoupravnih splošnih aktih, s katerimi urejajo materialne pravice.
16.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti:
—	oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok v ob-
422
URADNE OBJAVE
30. decembra 1983 — Št. 28
čini sprejemajo samoupravne sptošne akte, ki jih ne sprejemajo enakopravno in točeno v obeh zborih ati samostojno v zborih,
sprejemajo ugotovitvene sktepc o sprejetih prispevnih stopnjah za financiranje programov skupnosti,
—	votijo predsednika skupščine in njegovega namestnika, čtane skupnih organov ter druge organe, komisije in detovna tetesa,
—	votijo deiegate za skupščino Občinske skupnosti sociatnega varstva Piran,
—	odtočajo o organiziranosti, natogah in odgovornostih skupnosti na področju tjudske obrambe in družbene samozaščite,
—	dajejo sogtasje k statutu detovne skupnosti skupne strokovne stužbe, ki se nanašajo na uresničevanje natog, zaradi katerih je bita strokovna stužba ustanovtjena,
—	dajejo sogtasje k programu det in natog skupne strokovne stužbe ter k razvidu de! in natog,
—	skupa j s skupščinami drugih S!S v občini imenujejo vodjo skupne strokovne stužbe,
—	imenujejo odredbodajatca za izvajanje finančnega načrta skupnosti,
—	dajejo predhodno sogtasje za zadotžitve strokovnega detavca iz
7.	čtena tega statuta,
odtočajo skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi o ustanovitvi Skupne strokovne stužbe in sktenejo Samoupravni sporazum o medse* bojnih pravicah in odgovornostih med skupnostjo in detovno skupnostjo skupne strokovne stužbe,
—	obravnavajo anatize, poročita, informacije in drugo gradivo o detu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne stužbe ter organizacij združenega deta na področju družbenega varstva otrok ter organizacij, ki sočtani skupnosti,
—	obravnavajo pripombe, mnenja in priporočita skupščine in drugih organov skupščine občine, družbenopotitičnih organizacij v občini terdrugih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z detom skupnosti ter jih obveščata o svojih sta-tiščit) oz. sprejetih sktepih,
r- obravnavajo pripombe, predtoge in mnenja ter poročito o detu odbora samoupravne detavske kontrote,
dajejo priznanja organizacijam združenega deta oziroma posameznikom za dosežke na področju družbenega varstva otrok,
odtočajo o drugih zadevah za katere je pristojna skupščina po zakonu in drugih sptošnih predpisih ter samoupravnih aktih.
17.	čten
Enakopravno in točeno v obeh zborih detegati ztasti:
-- sodetujejo pri sprejemanju dogovora o temet^nih ptana,
—	obtikujejo etemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temetjih ptana skupnosti,
—	določajo predtog samoupravnega sporazuma o temetjih ptana skupnosti,
—	sprejemajo samoupravni sporazum o temetjih ptana skupnosti,
—	sprejemajo ptan skupnosti,
—	sprejemajo statut skupnosti,
—	dotočajo standarde in normative za opravtjanje vzgojnovarstve-nega dela,
—	obtikujejo merita za izvajanje svobodne menjave deta pri izvajanju vzgojnovarstvenih programov in posameznih vzgojnih storitev,
—	obtikujejo merita za sotidarnostno izvajanje zagotovtjenega deta programa vzgoje predšotskih otrok,
—	odtočajo o sotidarnostnem zagotavtjanju minimatnega obsega denarnih pomoči,
—	odtočajo o pogojih in višinah denarnih pomoči,
—	odtočajo o drugih zadevah, za katere sta zbora pristojna po zakonu in drugih sptošnih predpisih ter samoupravnih sptošnih aktih.
18.	čten
V zboru uporabnikov detegati:
—	votijo predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	izvotijo 3 detegate v skupščino Občinske skupnosti sociatnega varstva Piran,
—	izvotijo 4 detegate v detegacijo za zbor uporabnikov skupščine skupnosti otroškega varstva Stovenije;
—	odh)čajo o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih sptošnih predpisih ter samoupravnih sptošnih aktih.
19.	čten
V	zboru izvajatcev detegati:
—	votijo predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	izvotijo 3 detegate v skupščino Občinske skupnosti sociatnega varstva Piran:
—	izvotijo 4 detegate v detegacijo za zbor izvajatcev skupščine Skupnosti otroškega varstva Stovenije,
—	odtočajo o drugih zadevah za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih sptošnih predpisih ter samoupravnih sptošnih aktih,
3.	Sprejemanje odtočitev v skupščini in njenih zborih
20.	čten
Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zborov. Odtočitve in sktepi skupščine o zadevah, o katerih odtočajo detegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, so sprejeti, če je zanje gtasovata večina vseh detegatov obeh zborov.
Odtočitve in sktepi skupščine, o katerih odtočata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem beseditu sprejeta večina vseh detegatov v vsakem zboru.
Odtočitve in sktepi, o katerih odtoča posamezni zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje gtasovata večina detegatov tega zbora.
21.	čten
Gtasovanje v skupščini in v zborih skupščine je pravitoma javno.
22.	čten
Če ni doseženo sogtasje med zboroma, se izvede usktajevatni postopek	*	t
usktajevatni postopek izvede komisija, v katero imenuje vsak zbor 3, detegate.
Predsednika komisije imenuje skupščina.
23.	čten
Skupščina tahko na isti seji nadatjuje razpravo in sprejem odtočitev o zadevi, o kateri ni bito doseženo sogtasje, če komisija iz prejšnjega čtena tega statuta usktadi statišča in predtaga predtog odtočitve.
Če ktjub usktajevanju ni doseženo sogtasje v skupščini in skupščina ne more sprejeti odtočitev s potrebno večino gtasov, se predtog odtočitve začasno umakne z dnevnega reda, komisiji iz prejšnjega čtena tega statuta pa natoži, da usktajevatni postopek ponovi.
V	primeru iz prejšnjega odstavka tega čtena, mora komisija v roku, ki ga dotoči skupščina, vendar ne daljšem od ! $ dni predtožiti predsedniku skupščine predtog odtočitve.
Predsednik skupščine je dotžan predtog odtočitve predtožiti skupščini
24.	čten
Če tudi po usktajevatnem postopku iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega čtena tega statuta, skupščina ne sprejme predtoga odtočitve. Od!očitev'pa je pomembna in bi z nesprejeto odločitvijo bito ogroženo opravtjanje dejavnosti družbenega varstva otrok, tahko da pobudo skupščini Občinske skupnosti sociatnega varstva Piran za ustrezen ukrep, ki naj bi bi! sprejet v Skupščihi občine Piran.
4.	Predsednik skupščine
25.	čten
Predsednik skupščine vodi deto skupščine predstavtja skupščino skupnosti in predstavtja ter zastopa skupnost.
26.	čten
Poteg natog, dotočenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi ter natog dotočenih v tem statutu, predsednik skupščine ztasti:
—	koordinira in usktajujc deto obeh zborov skupščine,
—	skrbi da deta skupščina v sktadu z poslovnikom,
—	podpisuje akte skupščine in akte skupnosti,
—	skrbi za sodetovanje in povezovanje skupnosti s predstavniki DPS in DPO, ter drugimi samoupravnimi skupnostmi in društvi,
—	predtaga skupščini formiranje občasnih organov skupnosti,
—	spremtja deto samoupravnih organov skupnosti,
—	opravtja druge natoge, ki mu jih dotoči skupščina skupnosti
27.	čten
Za svoje deto je predsednik skupščine odgovoren skupščini.
30. decembra 1983 — $t. 28
URADNE OBJAVE
423
5.	Pravice dolžnosti in odgovornosti delegatov skupščine
28.	člen
Delegati v zborih odločajo v skladu s temljnimi stališči delegacij ki so jih delegirale. kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbe-nimi potrebami in interesi.
Deicgati so samostojni pri opredeijevanju in glasovanju.
29.	člen
Delegat ima zlasti naslednje pravice:
-	sporazumevati se z drugimi delegati o zadevah, ki so na dnevnem redu.
-	predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega reda.
-	predlagati obravnavo samoupravnih splošnih aktov ter njihove spremembe in dopolnitve ter obvezno razlago,
-	dajati pobude za sprejem samoupravnih splošnih aktov o zadevah s področja družbenega varstva otrok,
-	predlagati ukrepe za uresničevanje stališč, smernic in sklepov skupščine oziroma skupnega organa,
-	predlagati izvolitev, imenovanje in razrešitev članov skupnih or-gahov.
30.	člen
Delegat je dolžan:
-	sodelovati v delu skupščine in njenih organov, katerih član je in redno spremljati delo skupnosti,
- zastopati politiko, dogovorjeno v skupnosti,
-	poročati delegaciji, ki ga je delegirala o sklepih in stališčih sprejetih v skupščini skupnosti ter o svojem delu.
6.	Skupni organi skupščine
31.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje nalog ter ter odločitev skupščine imenuje skupščina izmed delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev naslednje skupne organe:
-	odbor za svobodno menjavo dela in planiranje.
-	odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve,
-	komisijo za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic.
32.	člen
Člane odborov, predsednika in namestnika izvoli skupščina za dobo 4 let izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predsedniki in namestniki teh organov ne morejo biti ponovno izvoljeni za naslednjo mandatno dobo.
33.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela in planiranje šteje 9 članov, odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve šteje 3 članov
40. člen
Odbor za svobodno menjavo dela in planiranje opravlja zlasti na slednje:
-	skrbi za usklajene aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov in o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci skupnosti,
-	oblikuje izhodišča (osnove in merila ter druge elemente) <a k! panje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki (elementi cene, normativi in drugo),
-	spremlja in analizira rezultate svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci,
-	oblikuje predloge letnih in srednjeročnih planov,
-	oblikuje predlog letnega finančnega načrta in zaključnega rnč'n < ter posreduje zborom skupščine svoje mnenje.
-	predlaga morebitne izredne ukrepe za izvajanje delovnih programov in finančnega načrta,
-	spremlja in proučuje razvoj družbenega varstva otrok v etn ini
-	usklajuje in spodbuja delovanje strokovnih institucij ter pi -meznikov z namenom, da bi zagotovili uspešen razvoj vseh pred o!,kih otrok,
-	spremlja, usklajuje in vspodbuja ter pospešuje uveljavitev takih razmer in tehnoloških rešitev na področju družbenega varstva otrok, ki zagotavljajo največje učinke pri pridobivanju novih vzgojnov v uh zmogljivosti,
-	opravlja druge naloge, ki mu jih poverita zbora skupščine skupnosti iz področja svobodne menjave dela med uporabniki n izvajalci
4 !. člen
Odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske z idcv oprav
Ija naslednje:
-	pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih spora* zumov in drugih splošnih aktov. sklepov In ukrepov, o kateribsc r a /umevajo in dogovarjajo delegati uporabnikov in izvajalcev v skup* čini skupnosti.
obravnava samoupravne iti druge akte skupne strokovne s!u/ v oblikuje morebitne pripombe ali dopolnitve in jih predlaga v sp e)J skupščini skupnosti ter spremlja delo in prizadevati ja skupne strokom < službe ali drugih izvajalcev, ki opravljajo dela in naloge za sk n tos .
spremlja samoupravne odnose in leleg.ttsk. intern tet ; ukrepe za izboljšanje teh odnosov.
-	evidentira predloge kandidatov za člane odborov in k ) nisi j skupnosti in predlaga ustanovitev občasnih komistj
-	zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi skupščine o! č skupnosti socialnega varstva in drugimi samoupravnimi mtcrust skupnostmi ter z družbenopolitičnim! organizacijami v občini
predlaga priznanja organizacijam združenega dela in posarne/ nikom za izjemne dosežke na področju družbenega varstva trok
-	oprav lja druge naloge, ki mu jih poverita zbora skupščine v,/ve/! s samoupravnimi, organizacijskimi in kadrovskimi zadevam
34.	člen
Odbora delujeta na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsedmk. v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika odbora.
Odbora v el javno sklepata, če je na seji navzočih večina članov odborov.
35.	člen
Natančne odločbe o delu skupščine, zborov skupščine in skupnih or-
ganov ureja poslovnik.	,, .
Komisija za uveljavljanje denarnih in materialn.h prav,c ,ma 11 de-
legatov.
37.	člen
Delegate imenujejo samoupravni organi temeljnih orgamzactj združenega dela, krajevne skupnosti, društev in družbenopolitičnih orgam-zacij na podlagi sklepa skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva o imenovanju komisije.
38.	člen
Predsednika komisije in namestnika izvolijo delegati na prvi seji komisije
39. člen
Način delovanja komisije za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic določa pravilnik o postopku za uveljavljanje denarnih m ma e-
nalnihpravic.obiavljenvUradnemlistuSRS.št. 13,z ne.
42.	člen
Natančne določbe o postopku dodeljevanja priznanj so opredeljene \ posebnem pravilniku.
43.	člen
Komisija za uveljavljanje denarnih tu materialnih pravic ptedv cm odloča:
-	o prav ici do denarnih ali materialni!! pomoči v primeru, kadar se ihčanu z ugotovitvijo odkloni pravica ali se le -ta samo delno prizna (34. člen pravilnika).
-	obravnava občanove pripombe in ugotavlja, ali so le te . cmc Ijcne. o čemer izda sklep. Občan ima prav ico akti v no sodelovati prt ra /reševanju sporne zadeve (44. člen pravilnika)
-	strokovnemu delavcu za denarne pomoč! naloži dopolnitev postopkov in določa v kateri smeri je potrebno izvesti dopolnilne poizvedbe.
-	v primeru, ko komisija ugotov i, da je bila izdana neprav dna ugo-tovitev ali da je hi! nepravilno uporabljen predpis, razveljav upuo -tev in sama reši zadevo (49. člen pravilnika).
obravnava zahtevo, kadar v predpisanem roku ni bila i/dana ugotovitev od strani strokovnega delavca (5(h člen pravilnik ).
-	odloča o vračilu denarnih pomoči in o zahtevkih občanov za oprostitev plačila,
-	odloča o vseh drugih spornih primerih, kadar občani uveijavlja jo pravico do nadomestila za porodniški dopust ali opravict do opreme za novorojenca.
424
URADNE OBJAVE
30 decembra 1983 — čt. 28
—	po prosti presoji odtoča o priznanju a!i ukinitvi pravice do denarne pomoči, če so dejanske razmere v družini drugačne, kot izhaja iz dokazi! o dohodku.
44.	č!en
Kadar komisija obravnava in odioča o individuatiti zadevah, je pri de!u komisije javnost pravitoma izk!jučena.
Vsi č!ani komisije in druge osebe, ki so navzoče na seji komisije, so dotine varovati kot tajnost vse kar zvedo na sejah oziroma v zvezi z opravtjanjem deta v komisiji.
Komisija o svojem detu poroča skupščini skupnosti najmanj enkrat tetno.
45.	čten
Kadar se skupščina skupnosti ne more sestati, da bi obravnavata gradivo za skupščino Skupnosti otroškega varstva Stovenije se sestane izvotjena detegacija, ki detegira detegata v zbor uporabnikov in zbor izvajatcev skupščine Skupnosti otroškega varstva Stovenije.
46.	čten
Za opravtjanje natog in izvrševanje odtočitev skupščine skupnosti, tahko skupščina imenuje tudi občasne samoupravne organe.
Sestavo, natoge in trajanje mandata čtanov samoupravnih organov iz 1. odstavka tega čtena dotoči skupščina skupnosti ssktepom o imenovanju organa.
V.	LJUDSKA OBRAMBA !N DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
47.	čten
Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in izvršuje druge pravice in dotžnosti na področju tjudske obrambe v sktadu z zakonom in obrambnimi načrti ter sktepi družbenopotitičnih skupnosti, organizira in izvaja priprave za deto v vojni ter za zaščito in reševanje detovnih tjudi in ma-teriatnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, zagotavtja sredstva za tjudsko obrambo in opravtja druge natoge, pomembne za tjudsko obrambo.
Za načrtne in učinkovite obrambne priprave skupnosti je odgovorna njena skupščina.
Skupnost dotoča načrt izvajanja obrambnih priprav v okviru svojih razvojnih načrtov oziroma programov deta ter v sktadu s svojimi nato-gami za detovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
48.	čten
Za neposredno izvrševanje natog s področja tjudske obrambe izvoti skupščina izmed detegatov odbor za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor ima 5 čtanov.
Po potožaju sočtani odbora predsednik skupščine, predsednika obeh zborov skupščine in predsednika obeh odborov.
49.	čten
Odbor ima ztasti nastednje natoge:
—	sprejema in dopotnjuje obrambni načrt skupnosti,
—	usktajuje svoje obrambne priprave z obrambnimi pripravami Sveta za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito pri Skupščini občine Piran, izvajatci vzgojnovarstvene dejavnosti v občini in krajevnimi skupnostmi,
—	predtaga obrambne etemente v razvojnih načrtih in drugih sptoš-nih aktih ter ukrepe s področja tjudske obrambe, za katere je pristojna skupščina,
—	organizira obrambno vzgojo detavcev v skupni strokovni stužbi in jih seznanja z njihovimi dotžnostmi v vojni gtede na predvidene vojne razmere,
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za tjudsko obrambo po načetih družbene samozaščite,
—	opravtja druge natoge s področja tjudske obrambe v sktadu z zakonom.
50.	čten
V primeru, da bi nastopite izjemne razmere (izredne razmere neposredne vojne nevarnosti, vojna) mora skupnost pritagoditi svoje deto načrtom za deto v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno deto ter odstranjevanje postedic takega stanja. Način deta skupnosti in njenih organov dotoči odbor za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito, če ni način detovanja v takih pritikah dotoči! državni organ. Po prenehanju nevarnosti ati napada mora biti takoj skticana seja skupšči-
ne, odbor za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito pa ji mora poročati o detu v času neposredne vojne nevarnosti ati nenadnega napada.
51.	čten
Skupnost se za usktajeno in učinkovito načrtovanje deta v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopotitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
52.	čten
Skupnost mora v samoupravnem sporazumu o temetjih ptanov in drugih ptanskih aktih zagotoviti tudi sredstva, potrebna za deto v izjemnih razmerah.
Vt. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA !N NADZOR
53.	čten
Nadzorstvo nad izvajanjem sprejete potitike, nad uvetjavtjanjem pravic in obveznosti detavcev, drugih detovnih tjudi in občanov, združenih v skupnost nad uresničevanjem odtočitev, nad uporabo sredstev ter nad detovanjem skupnosti izvoti skupščina Odbor samoupravne de-tavske kontrote.
54.	čten
Odbor samoupravne detavske kontrote nadzira:
-	izvajanje sprejete potitike skupnosti,
-	izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, njenega statuta in drugih samoupravnih sptošnih aktov,
-	izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeteženka je skupnost,
-	izvajanje sktepov organov skupnosti,
-	sktadnost aktov in sktepov organov skupnosti s samoupravnimi pravicami, dotžnostmi in interesi čtanov skupnosti,
-	združevanje sredstev, uporabo in razpotaganje s sredstvi skupnosti,
-	obveščanje detegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odtočanje in opravtja druge natoge, dotočene z zakonom oziroma sptošnimi akti skupnosti.
55.	čten
Odbor samoupravne detavske kontrote ima pravico in obveznost dajati pobude in predtoge za potrebe in ustrezne ukrepe pristojnim organom skupnosti.
Odbor samoupravne detavske kontrote ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrotirajo postovanje skupnosti, s tem pa mora odbor samoupravne detavske kontrote seznaniti skupščino skupnosti.
56.	čten
Organi skupnosti, strokovni detavec skupnosti in skupna strokovna stužba morajo dati potrebne podatke odboru samoupravne detavske kontrote.
Podatke morajo organi in stužbe iz 1. odstavka tega čtena posredovati v 15 dneh od prejema zahtevka, ki mora biti pismena.
(e organi in stužbe iz l. odstavka tega čtena ne ravnajo po zahtevah oziroma pobudah organa samoupravne detavske kontrote, mora organ samoupravne detavske kontrote o tem obvestiti skupščino, (e skupščina ne izvrši ukrepov, obvesti o tem za družbeno varstvo otrok pristojni upravni organ občine Piran.
57.	čten
Odbor samoupravne detavske kontrote mora najmanj enkrat tetno poročati o svojem detu skupščini skupnosti.
58.	čten
Odbor samoupravne detavske kontrote ima 5 čtanov.
(tani odbora ne morejo biti hkrati detegati v skupščini.
(tane odbora voti jo in odpok tičejo preko skupščine detegacije uporabnikov in izvajatcev, ki so čtani skupnosti.
Detegati odbora izvotijo predsednika in namestnika predsednika odbora.
Kandidate za čtane odbora predtaga komisija za kadrovske zadeve pri Občinski konferenci SZDL Piran.
Mandat čtanov odbora traja 2 teti; ista oseba je tahko največ dvakrat zaporedoma izvotjena za čtane odbora.
30 decembra 1983 — $t. 28
URADNE OBJAVE
425
59.	čten
Delegati samoupravne delavske kontrole so lahko odpoklicani pred
potekom mandata, če se ugotovi, da ne opravljajo dolžnosti za katero so izvoljen).
Pobudo za odpoklic posameznega delegata a!i odbora v celoti lahko poda posamezen zbor skupščine ali drug organ skupščine.
60.	člen
Podrobnosti o izvrševanju in izvajanju samoupravne delavske kontrole način volitev in odpoklica delegatov odbora samoupravne delavske kontrole, določa poseben samoupravnj splošni akt skupnosti.
61.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela in poslovanja skupnosti izvaja za družbeno varstvo otrok pristojni organ občine Piran.
VU SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SKUPNOSTI
)
62.	člen
Nosilci samoupravnega in družbenega planiranja na področju družbenega varstva otrok so delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti.
Pravico in dolžnost planiranja, delavci, drugi delovni ljudje in občani v skupnosti uresničujejo tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in sporazume o temeljih plana občine, da sprejemajo pline skupnosti in da ukrepajo ter delujejo za njihovo uresničevanje.
63.	člen
Skupnost planira dolgoročni, srednjeročni in letni razvoj družbenega varstva otrok.
Dolgoročni plan se'sprejema za razdobje desetih let ali več, srednjeročni plan se sprejema za razdobje petih let, z njim se določi uresničevanje usmeritev dolgoročnega plana.
Letni plan se sprej ne za obdobje enega leta, z njim se določi uresničevanje usmeritev srednjeročnega plana.
64.	člen
/a postopek pri pripravljanju dolgoročnega plana se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o postopku pri pripravljanju in sprejemanju srednjeročnega plana.
65.	člen
Financiranje v skupnosti se prične s sklepom o pripravi plana, ki ga sprejme skupščina.
$ sklepom o pripravi plana določi skupščina roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni. Osnutek plana pripravi odbor za svobodno menjavo dela in planiranje.
66.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela in planiranje pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
Elemente iz L odstavka tega člena določi s sklepom skupščina.
67.	člen
Elemente za sporazum iz 63. člena tega statuta sprejmejo delavci, drugi delovni ljudje in občani kot udeleženci samoupravnega spora-zuma o temeljih plana skupnosti.ter jih po svojih delegatih usklajujejo v skupščini.
6H. člen
Uporabniki sprejemajo zlasti naslednje elemente.
-	vrste, obseg in kakovost programov vzgojnovarstvenih stontev.
-	razmestitev vzgojnovarstvenih zmogljivosti v skladu z zakonom, določenimi pogoji za opravljanje vzgojnovarstvenega dela,
-	sredstva, ki jih uporabniki predvidevajo za izvedbo načrtovani programov,
-	druge elemente v skladu z zakonom in samoupravnim sporazu mom o ustanovitvi skupnosti.
Izvajalci sprejemajo zlasti naslednje elemente.
-	vrste vzgojnovarstvenih programov, ki jih lahko izvajajo.
-	obseg kakovosti programov, ki jih lahko zagotovijo g e ^	^
drovske in materialne možnosti ob upoštevanju veljavni stan ar
in normativov za kakovost vzgojnovarstvenega dela v vzgojnovarstvenih organizacijah ter število otrok, ki jim lahko zagotovijo vzgojo in varstvo v okviru teh programov,
-	pričakovano ceno za posamezno vzgojnovarstveno storitev oziroma povračilo za opravljanje programa teh storitev.
69. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti vsebuje:
-	vrsta, obseg in kakovost storitev za opravljanje vzgojnovarstvenega dela,
-	normative in standarde za opravljanje vzgojnovarstvenega dela,
-	zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju,
-	dodatnj program občinske skupnosti otroškega varstva,
-	merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev, oziroma cene posameznih vzgojnovarstvenih storitev,
potrebna sredstva za izvedbo nalog skupnosti,
osnove in merilu za oblikovanje sredstev zavezancev ter način z združevanja sredstev in ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti,
-	pogoje za uveljavitev pravic do solidarnosti, obseg, osnove, merila, način ter zavezance za združevanje teh sredstev,
-	pogoje in merila za določanje soudeležbe staršev k plačilu posameznih vzgojnovarstvenih storitev,
-	način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta v planskem obdobju,
-	način ugotavljanja kakovosti storitev,
program graditve objektov ter sredstva, ki se združujejo v ta namen.
-	pogoje in merila za uveljavljanje denarnih pomoči,
-	skupne naloge družbenega varstva otrok, ki jih uporabniki po skupnosti uresničujejo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije ter obseg in način zagotavljanja sredstev v ta namen.
-	način nadzora nad izvajanjem tega sporazuma.
7(1. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti sprejemajo der. lavci. drugi delovni ljudje in občan: preko svojih delegatov v skupščini
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti je sprejet, ko ga sprejmejo organi upravljanja vseh organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev ter vseh krajevnih skupnosti.
Ugotovitev, da je samoupravni sporazum o temeljih plana sklenjen, -sprejme skupščina skupnosti.
71.	člen
Na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupščini plan skupnosti, ki vsebuje zlasti določbe o:
-	politiki in srednjeročnih ciljih razvoja družbenega varstva otrok na območju občine,
-	ndlogah. obveznostih in sredstvih prikazane po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
-	nalogah, ki jih prevzema skupnost po drugih zakonih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih,
organizacijskih, kadrovskih in materialnih ukrepih za uresničevanje nalog določenih v planu.
72.	člen
V primeru, da ni sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti in da niso zagotovljeni pogoji za potrebna sredstva pri izvajanju z zakonom določenih nalog vzgoje in varstva predšolskih otrok ali zagotovljen minimalni obseg denarnih pomoči. Skupščina občine Piran uuotovi obseg teh nalog oziroma potrebna sredstva in predpiše obveznosti plačevanja prispevkov in način uporabe teh sredstev.
Vil! STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOST!
73.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti, ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini skupno strokovno službo, ki se organizira kot delovna skupnost.
Skupščina skupnosti daje soglasje k določbam statuta skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je
426
URADNE OBJAVE
30 decembra 1983 — št. 28
bi!a skupna strokovna stuiba ustanovtjena; k programu deta ter k razvidu de! in na!og, ki jih oprav!ja skupna strokovna s!užba.
74.	čten
Pravice, obveznosti in odgovornosti de!avcev v de!ovni skupnosti skupne strokovne s!užbe ureja samoupravni sporazum, ki ga sk!cnejo delavci detovne skupnosti s skupnostjo in ostatimi ustanoviteljicami skupne strokovne s!užbe.
75.	čten
Detavci detovne skupnosti skupne strokovne stužbe pridobivajo dohodek iz cctotnega prihodka, ki ga detovna skupnost ustvari s svobodno menjavo de!a.
Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi de!a med de!ovno skupnostjo skupne strokovne stužbe in skupnostjo ter drugimi ustanovitetjicami skupne strokovne s!užbe na osnovi oprav!jenih storitev v sk!adu s sprejetim programom dc!a.
IX	UVELJAVUANJE DENARNIH IN MATERIALNIH PRAVIC
76.	č!en
Pravico do nadomestita osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta, pomoči pri opremi novorojenca in do denarne pomoči (52. čten zakona o družbenem varstvu otrok. Uradni tist SR5 št. 55/79) uvetjav-tja upravičenec z vtožitvijo zahtevka pri detovni organizaciji kjer združuje deto oziroma pri Občinski skupnosti otroškega varstva ati Občinski skupnosti otroškega varstva poobtaščeni strokovni stužbi. Dokončno odtoča o zahtevku komisija za uvetjavtjanje denarnih in materialnih pravic.
Če občan ni zadovotjen z dokončno odtočitvijo komisije občinske skupnosti otroškega varstva Jahko v 30 dneh od prejema dokončne rešitve uvetjavtja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega deta. Pred tem sodiščem lahko uvetjavtja sodno varstvo tudi, če organ ne odtoči v roku, ki je dotočen v samoupravnem sptošnem aktu.
Do ustanovitve posebnega sodišča združenega deta občan uvetjavtja sodno varstvo pri pristojnem sodišču združenega deta.
77.	čten
Postopek za uvetjavtjanje denarnih in materiatnih pravic se dotoči s statutom in drugim samoupravnim sptošnim aktom Skupnosti otroškega varstva Stovenije.
X	POVEZOVANJE Z DRUGIMI SKUPNOSTMI
I. Povezovanje z Občinskimi skupnostmi otroškega varstva Izota, Koper in Piran
78.	čten
Zaradi sktadnejšega razvoja otroškega varstva, usktajevanja statišč in enotnega reševanja pravic in interesov s področja družbenega varstva otrok na obatnem območju, se občinske skupnosti otroškega varstva Izota, Koper in Piran medsebojno povezujejo.
79.	čten
Dogovarjanje in usklajevanje se izvaja preko organov skupščine skupnosti. Usktajene predtoge obravnavajo skupščine skupnosti v enakem beseditu.
Predmet dogovarjanja in usktajevanja so predvsem naslednje dejavnosti
1.	Obtikovanje enotnih izhodišč pri ptaniranju družbenega varstva otrok,
2.	Obtikovanje in usktajevanje kadrovske potitike na področju družbenega varstva otrok.
3.	Dogovori in sporazumi (samoupravni akti) o enotnih pogojih in merititi za pridobitev pravice do denarnih pomoči otrokom in dogovori o izvajanju pravice do porodniškega dopusta,
4.	Dohodkovni pogoji in kriteriji za pridobitev pravice do denarne pomoči otrokom ter višine denarnih pomoči,
5.	Obtikovanje minimatnih normativov in standardov, kriterijev za ovrednotenje programov vzgojnovarstvenega deta,
6.	Kriterije in merita za obtikovanje cen vzgojnovarstvenih storitev ter kriterije in merita za udetežbo staršev.
7.	Kriterije in merita za sprejem otrok v vzgojnovarstvene organizacije,
8.	Obtikovati usktajen nastop do repubtiških institucij in Skupnosti otroškega varstva Stovenije,
9.	Druge zadeve, ki so skupnega pomena za urejanje družbenega
varstva otrok v obatnih občinah.
'
80.	čten
Način in postopek dogovarjanja ter usktajevanja dotoča posebni po-stovnik, ki ga sprejmejo skupščine Občinskih skupnosti otroškega varstva Izota, Koper in Piran v enakem beseditu.
2. Sodetovanje s samoupravno interesno skupnostjo za prosveto in kutturo pripadnikov itatijanske narodnosti
81.	čten
Skupnost za prosveto in kutturo pripadnikov itatijanske narodnosti obtikujc srednjeročni program vzgoje in varstva otrok z enakopravnim odtočanjem z občinsko skupnostjo otroškega varstva na skupni seji skupščin obeh skupnosti.
Usktajen in soglasno sprejet program skupnosti za prosveto in kutturo pripadnikov itatijanske narodnosti postane sestavni det programa občinske skupnosti otroškega varstva, ki za njegovo izvajanje tudi za-gotavtja potrebna sredstva.
82.	čten
Brez usktaditve statišč obeh skupščin ni mogoče sprejeti nobene od-točitve, ki zadeva posebni interes narodnosti. V primeru, da se obe skupščini po dveh zaporednih obravnavah o spornem vprašanju ne zedinita, se ustanovi skupna komisija, v katero izvoti vsaka skupščina 5 detegatov.
Skupna komisija izdeta predtogza razrešitev spornega vprašanja. (e se skupna komisija ne sporazume ati če njenega predtoga ne sprejmeta obe skupščini, se predtog odtoži z dnevnega reda. Zadevo obravnavata in o njej dokončno odtočata zbor združenega deta in druženopotitični zbor občinske skupščine.
XI	URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI PRIPADNIKOV ITALIJANSKE NARODNOSTI
*	83. čten
Občani itatijanske narodnosti se enakopravno in v svojem jeziku vktjučujejo v deto skupščine in njenih organov in v svojem jeziku uvetjavtja jo pravice in dolžnosti uporabnika oziroma izvajatca v skupnosti.
Pri sestavi organov skupnosti se zagotavtja ustrezno zastopanost občanov itatijanske narodnosti.
84.	čten
Ustno in pisno komuniciranje z občani itatijanske narodnosti, z njihovimi organizacijami in društvi v okviru skupnosti, se opravtja v obeh jezikih.
85.	čten
Za nositce funkcij v organih skupnosti, za opravtjanje deta in natog strokovnega detavca in vodje v skupni strokovni stužbi je obvezno znanje obeh jezikov.
86.	čten
Izvajatske organizacije s pddročja skupnosti opredetijo v svojih samoupravnih aktih tiste funkcije, deta in natoge, za katere je obvezno znanje obeh jezikov.
87.	čten
Ustanovitveni akt, statut, ptanski dokumenti ter sktep o sredstvih skupnosti, sc objavijo v obeh jezikih.
Drugi sptošni akti, vsa gradiva za javno obravnavo, ki so pomembna za svobodno menjavo deta v skupnosti, so dvojezična.
XII	JAVNOST DELA
88.	čten
Deto skupnosti je javno.
Skupnost obvešča detavce, druge detovne tjudi in občane o svojem. detu, stanju in probtemih po njihovih detegatih — skupščini in skupnih organih, preko sredstev javnega obveščanja in na drug primeren način.
30 decembra 1983 — St. 28
URADNE OBJAVE
427
89.	člen
Predovniki združenega deta, krajevnih skupnosti, družbenopoh. tičnih organtzactj tn skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti sredstev javnčga obveščanja in občani, imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine tn njen.h organov ter sodeiovati v razprav,, nimajo pa pravice odločanja.
90.	člen
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popotno obveščanje javnosti z!asti o stanju in prohtematiki na področju varstva otrokv občini, o njegovem razvoju in o uresničevanju sprejete poiitike in vseh samoupravnih odločitev v skupnosti, dalje o delovanju delegatskega sistema in delegatskih odhosov, o de!u skupne strokovne službe, o uporabi sredstev za otroško varstvo in o drugih pomembnih vprašanjih družbenega varstva otrok.
91.	člen
Poročanje o delu skupnosti se izvaja:
-	preko delegatov v skupščini in zborih.
-	s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih organov.
-	s pomočjo sredstev javnega obveščanja,
-	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih posebej določi skupščina skupnosti.
92.	člen
Za redno in pravočasno obveščanje javnosti o delu skupnosti je odgovoren predsednik skupščine.
93.	člen
Skupščina in njeni organi v posebno utemeljenih primerih sklenejo, da bodo določena vprašanja obravnavali brez navzočnosti javnosti Takosklcnejozlasti v primerih, kadar to določa zakon ali drug predpis, ki šteje določene podatke kot tajnost
94.	člen
Akti skupnosti in pomembnejše odločitve skupščine so objavljene v Uradnih objavah Primorskih novic.
\H! POSTOPEK ZA SPREJEMANJE STATUTA IN DRUGIH SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV SKUPNOST!
95.	člen
Statut sprejme skupščina na seji zbora uporabnikov m seji zbora izvajalcev po predhodni javni razpravi v trajanju 3d dni b osnutku statuta. ki ga prav tako sprejme skupščina.
9h. člen
Po istem postopku sc izvršijo tudi spremembe in dopolnitve statuta, razen tistih, ki se nanašajo na uskladitev statuta z zakonodajo
Spremembe in dopolnitve statuta, ki izhajajo iz usklajevanja z novo zakonodajo, sprejemajo delegati zbora uporabnikov in delegati zbora izvajalcev s sklepom.
97. člen
Spremembe in dopolnitve statuta lahko predlaga vsaka delegacija delegatov ip tudi vsak delegat v skupščini.
9H. člen
Drugi samoupravni splošni akti skupnosti se sprejmejo praviloma po postopku, ki velja za sprejem statuta
\!V PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE
99. člen
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina.
Ta statut začne veljati, ko nanj da soglasje Skupščina občine 1 iran tn je óbjavljcn v Uradnih objavah Primorskih novic
Idd. člen
Določbe statuta tolmači skupščina Občinske skupnosti otro^ Lgj
varstva Piran
številka: 025-3/80-83	Predsednik
Pintn. 30. junij;, )9H3	skupščine skupnosti
[gor POLAJNAR. L r.
OBČtNSKA RAZ!SKOVALNA SKUPNOST P!RAN
Na podlagi 52. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti Piran je skupščina občinske raziskovalne skupnosti po opravljeni javni razpravi sprejela dne 25. decembra 198! naslednji
STATUT
OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOST!
PIRAN
! TEMELJNE DOLOČBE
i	l
L člen
S tem statutom se določajo in opredeljujejo:
-	statusne zadeve,
samoupravna organiziranost s pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi njenih organov,
-	volilni postopki in razrešitve voljenih organov občinsko-raziskoval ne skupnosti,
-	samoupravna delavska kontrola in SLO,
postopek sprejemanja samoupravnih sporazumov o temeljih plana, položaj delovne skupnosti strokovne službe,
postopek sprejemanja statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov in njihovih sprememb in dopolnitev.
Člani občinskih raziskovalnih skupnosti so: delavci v svojih TOZD m delovnih skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki raziskovalnega dela in storitev.
2.	člen
Ime občinske raziskovalne skupnosti je: Raziskovalna skupnost občine Piran (v nadaljnjem besedilu ORS).
Sedež ORS je v Piranu Levstikova 7.
ORS je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi svojimi sredstvi neomejeno
ORS ima pečat okrogle oblike z besedilom: Raziskovalna skupnost občine Piran Pečat je v slovenskem in italijanskem jeziku.
3.	člen
ORS predstavlja in zastopa predsednik skupščine ORS.
V njegovi odsotnosti pa predstavlja in zastopa ORS namestnik predsednika.
Podpisovanje za ORS določa samoupravni sporazum o ustanovitvi ORS
Vodja delovne 'k upnosti zastopa delovno skupnost skladno z določili samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti strokovne službe, za zastopanje oziroma predstavljanje ORS pa ga lahko pooblasti predsednik ORS, ki določi tudi meje njegovih pooblastil.
4.	člen
ORS lahko ustanovi temeljne skupnosti in enote, če so izpeljani naslednji pogoji:
če posamezni uporabniki in izvajalci ugotovijo, da je podana potreba. da se poleg sprejetega skupnega programa ORS izvaja poseben raziskovalni program in če je ta potreba skupna delavcem ene ali več temeljnih organizacij izvajalcev in tistih uporabnikov, katerih potrebe in intefese ti izvajalci zadovoljujejo.
- če so zagotovljena sredstva za izvajanje tega programa.
11 SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
Skupščina
5.	člen
ORŠ upravlja skupščina, ki jo sestavljajo delegati ustanoviteljev kot uporabniki raziskovalnth storitev in raziskovalnega dela.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi ORS določa sestav skupščine ter zadeve, o katerih odloča skupščina, ter večino, potrebno za sprejent posameznih sklepov ter sklepčnost
6.	čjen
Delegati so za svoje delo odgovorni delegatski bazi, ki jih je izvolila oziroma imenovala.
428
URADNE OBJAVE
30 decembra 1983 — Št 28
7.	č!en
Seje skupščine skticuje predsednik skupščine na tastno pobudo a!i če to zahteva:
-	15 detegatov skupščine,
-	odbor samoupravne detavske kontrote ORS,
-	skupščina družbenopohtične skupnosti ati pa organi občinskih družbenopotitičnih organizacij.
V odsotnosti predsednika skticuje skupščine namestnik predsednika skupščine.
(e predsednik skupščine v 8 dneh po prejemu zahteve po skticanju skupščine te te ne sktiče, jo tahko sktiče tisti, ki je skiic zahtevat.
Tisti, ki je sktic skupščine zahteva! sktiče skupščino ter predtoži skupščini gradivo o zadevi, ki je na dnevnem redu.
8.	čten
Sktic za seje skupščine ter gradivo morajo biti postani vsaj t4 dni pred sejo predsednikom detegacij, ki detegirajo detegate v skupščino ati detegatom, ki so biti dotočeni, da zastopajo posamezne detegacije na zasedanju skupščine Le izjemoma se tahko sktiče skupščina tudi v krajšem roku, vendar mora skticatetj utemetjiti tak sktic.
9.	čten
Gradiva za skupščino morajo jasno opredetjevati zadeve ter možnosti, o katerih skupščina odtoča predvsem pa morajo imeti podatke in utemetjitve, ki so potrebni za odtočitev.
Za izvajanje dotoči! tega čtena je odgovoren predsednik skupščine in vodja skupne strokovne stužbe.
10.	čten
Votitve v ORS se opravtjajo na podtagi kandidatne tiste.
Predtog kandidatne tiste pripravi komisija za votitve in imenovanja v sodetovanju z OK SZDL.
Predtog se dopotni s kandidati, ki jih predtagajo posamezni detegati, če se za predtog izreče vsaj 10 detegatov v skupščini
(e predtagajo detegati v smistu 3. odstavka tega čtena kandidata za funkcijo, za katero je potrebno usktajevanje v okviru Sociatistične zveze detovnega tjudstva, se tahko votitve opravijo šete po takem usktajeva-nju.
1 L čten
Skupščina voti z javnim gtasovanjem predsednika skupščine, namestnika skupščine, predsednika in čtane odborov, čtane odbora samoupravne detavske kontrote in predsednike komisij ter imenuje vodjo skupne strokovne stužbe.
(e je za posamezno funkcijo več kandidatov se votitve tahko izvedejo tajno, ati pa če tako sktene skupščina.
Za izvedbo tajnih votitev imenuje skupščina 3-č!ansko komisijo.
Predsednik skupščine in namestnik predsednika skupščine ORS
12.	čten
Predsednika oziroma namestnika predsednika skupščine ORS voti skupščina skupnosti izmed čtanov detegacij, ki detegirajo detegate v skupščino skupnosti.
Za predsednika oziroma namestnika skupščine je izvotjen kandidat, ki je dobit več kot potovico gtasov vseh detegatov.
13.	čten
Predsednik oziroma namestnik predsednika skupščine opravtja poteg natog iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ORS še nastednje na-toge:
-	skrbi za deto skupščine v sktadu s postovnikom skupščine,
-	podpisuje akte skupščine,
-	skrbi za sodetovanje z drugimi raziskovatnimi skupnostmi,
-	skrbi za sodetovanje ORS z družbenopotitičnimi skupnostmi, družbenopotitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizsami ter društvi,
-	opravtja druge natoge, ki mu jih natoži skupščina.
Za svoje deto je predsednik skupščine oziroma namestnik predsednika skupščine odgovoren skupščini.
Odbori, komisije in druga tetesa skupščine
^	14. čten
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje natog se obtikujejo odbori, ki jih dotoča samoupravni sporazum o ustanovitvi ORS.
15.	čten
Predsednike in čtane odborov voti skupščina skupnosti.
(tani in predsedniki odborov so izvotjeni, ko so dobiti največ gtasov detegatov pri odprti kandidatni tisti, pri zaprti pa, če so dobiti več kot potovico gtasov.
16.	čten
Predsednik odbora skticuje in vodi seje odbora, usktajuje deto odbora in njihovih detovnih tetes, če ima odbor taka tetesa, skrbi za izvajanje sktepov odborov ter opravtja druge natoge, ki mu jih poveri odbor oziroma skupščina.
Za opravtjanje specifičnih natog in pripravo gradtv tahko imenuje skupščina komisije, ki so staine ati Občasne.
17.	čten
Komisije skupščine sestavtjajo detegati čtanov. Pri sestavi teh statnih ati občasnih komisij je potrebno upoštevati enakopravno zastopanost uporabnikov in izvajatcev, če so v skupščini tudi izvajatci.
18.	čten
Komisije detujejo v sktadu z dotočiti tega statuta na podtagi sprejetega postovnika o detu, po poobtastitih ter sktepih organa, ki jih je imenovat.
Komisija skrbi za ursničevanje programa skupnosti ter spremtja m proučuje probtematiko svojega področja deta.
S postovniki o detu komisij ati z drugim aktom se podrobneje dotoči vsebina in način detovanja komisije.
Odbor samoupravne detavske kontrote
19 čten
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v ORS obtikuje odbor samoupravne detavske kontrote. Sestavo odbora dotoča samoupravni sporazum o ustanovitvi ORS. (tane odbora voti skupščina ORS za dobo 4 tet. Isti čtani so tahko ponovno votjeni še za eno mandatno dobo. Skupščina ORS izvoti tudi predsednika odbora samoupravne detavske kontrote.
20.	čten
Odbor je sktepčen.če je na seji prisotnih več kot potovica vseh čtanov. Sktepi odbora so sprejeti z več kot potovico gtasov vseh čtanov.
21.	čten
Odbor samoupravne detavske kontrote ima poteg natog, dotočenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ORS, nastednje pravice in dotžnosti s tem, da nadzoruje:
- izvajanje dotočb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ORS ter dotočb tega statuta in drugih samoupravnih sptošnih aktov ORS.
-	uvetjavtjanje pravic in dotžnosti ter odgovornosti čtanov ORS,
-	obtikovanje in uporabo sredstev ORS,
-	izvajanje sprejetega piana programov in natog,
-	detovanje strokovne stužbe ORS,
-	izvajanje drugih natog iz področja deta ORS.
22.	čten
Za svoje deto so čtani odbora odgovorni skupščini ORS. Osebno in materiatno so odgovorni za sktepe, ki bi jih sprejeti ktjub opozoritu pristojnega organa mimo svojih poobtasti! ati pa v nasprotju z zakonitimi predpisi.
(tani odbora se tahko odpoktičejo v primerih in po postopku, ki ga dotoča ta statut.
23.	čten
Pri uresničevanju svojih pravic in dotžnosti ima odbor samoupravne detavske kontrote pravico obračati se na organe, ki so pristojni za nadzorstvo nad zakonitostjo deta ORS, na družbenega pr^vobranitca sa-moupravtjanja, na stužbo družbenega knjigovodstva in na druge organe družbenega nadzorstva ter sindikat in z njimi sodetovati.
24.	čten
O svojih statiščih mora odbor samoupravne detavske kontrote obveščati skupščino ORS ter ji predtagati ukrepe za odpravo ugotovtjenih pomanjktjivosti.
Pravitnik o detu odbora samoupravne detavske kontrote natančneje dotoča vse zadeve s področja detovanja odbora samoupravne detavske kontrote.
30. decembra 1983 — Št 28
URADNE OBJAVE
429
!!!. PLANIRANJE V ORS
25.	č!en
Temeljna planska izhodišča za oblikovanje planov in programov občinske raz.skovalne dejavnosti v ORS so elementi za določanje potreb uporabnikov tn kapacitet izvajalcev, samoupravni sporazum o temeljih piana in pian ORS.
26.	č!en
Skupščina skupnosti sprejema doigoročni in srednjeročni pian ter program na temeiju uskiajenih in podp.sanih samoupravnih sporazumov o temeijih piana raziskovaine dejavnosti pri svojih čianih.
Letne piane in programe pa sprejema skupščina ORS na osnovi ar.a-iize deiovanja in rezuitatov v pretekiem ietu in v okvirih doiočenih s srednjeročnim pianom.
27.	čien
Ciani skupnosti opredeijujejo svoje potrebe in zahteve v programu pianiranja posamični aii preko svojih deiegacij, preko svojih organizacij, preko drugih samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopoiitič-nih skupnosti in družbenopoiitičnih organizacij v občini.
28.	čien
Programi ORS se uskiajujejo s programi drugih raziskovainih skupnosti (ostaie ORS v regiji, PORS, RSS),za kar skiepajo posebne sporazume o temeijih skupnega piana aii o uskiajevanju pianov.
Pian ORS mora vsebovati tudi program in sredstva za skupne naioge, ki se uresničujejo v Raziskovaini skupnosti Siovenije.
Za deiovno koordinacijo uskiajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in prediogov osnutka samoupravnega sporazuma o temeijih piana skrbi odbor za družbeno pianiranje m svobodno menjavo deia.
29.	čien
O osnutku samoupravnega sporazuma o temeijih piana se zaradi uskia jevanja potreb in interesov pri vseh udeiežencih sporazuma organizira javna razprava, ki traja najmanj 30 dni.
Na osnovi rezuitatov javne razprave o osnutku programa in ocene možnosti izvajanja za njegovo uresničitev preioži odbor uskiajen pred-iog samoupravnega sporazuma o temeijih piana skupščini Ta ga potrdi in daje udeiežencem v podpisovanje. Sporazum je skienjen, ko ga podpiše več kot 2/3 udeiežencev.
Ugotovitveni skiep o veijavnosti sporazuma sprejme skupščina ORS
30.	čien
Po veijavnosti samoupravnega sporazuma iahko k njemu naknadno pristopijo tudi drugi podpisniki, s tem da veijajo za njih obveznosti ki jih sprejmejo s podpisom tega samoupravnega sporazuma od dneva veijavnosti samoupravnega sporazuma o temeijih piana.
3 L čien
Na osnovi veijavnega samoupravnega sporazuma o temeijih piana skiene skupščina ORS svoj srednjeročni pian, ki zajema ziasti:
-	srednjeročne ciije in poiitiko razvoja raziskovaine dejavnosti v občini,
-	naioge, obveznosti in sredstva za izvajanje raziskovainega programa, programa drugih naiog, programa skupnih naiog, ki se uresničujejo v RSS, programa naiožb, za deiovanje skupnosti in njene strokovne siužbe,
-	naioge, ki jih prevzema ORS po drugih dogovorih, sporazumih in predpisih, ter sredstva za njihovo uresničitev in
-	organizacijske, kadrovske, materiaine in druge ukrepe za uresničitev samoupravnega sporazuma o temeijih piana.
32.	čien
Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeijih piana izvajajo skupščina ORS, njen odbor za družbeno pianiranje in svobodno menjavo deia, pristojni organi skupščine občine in družbeni pravobraniiec samoupravijanja. Ti organi so v okviru svojih pravic in doižnosti doižni ukrepati za uresničevanje oziroma izpoinjevanje sprejetih pianov.
33.	čien
Organ, odgovoren za spremijanje pianov in sporazumov, je v prime ru, da se teh tudi z dodatnimi ukrepi ni možno uresničiti, dolžan predla-
gati spremembe in dopoinitve.
Spremembe in dopoinitve pianskih aktov se izvede na način in pod pogoji, doiočenimi za njihovo sprejemanje.
!V. SODELOVANJE Z DRUG!M! SKUPNOSTMI IN OBLIKOVANJE SKUPNIH ORGANOV
34.	čien
Občinska in posebne raziskovaine skupnost? sodeiujejo med seboj, uskiajujejo deio, se dogovarjajo o skupnih programih, o izvajanju teh programov ter uskiajujejo pogoje svobodne menjave deia. V ta namen ustanovijo tudi skupne organe.
Za izvajanje zadev iz prvega odstavka tega čiena se obiikuje komisija, v kateri imajo vse skupnosti, ki sodeiujejo na naiogah, enako števiio č!anoy. Vsaka samoupravna interesna skupnost, ki sodeiuje v tej komisiji imenuje na skupščini svoje člane v to komisijo.
Komisija na prvi seji izmed svojih čianov imenuje predsednika in namestnika predsednika. Komisija se obiikuje za opravijanje doiočenih naiog ter njeno deio oziroma mandat traja do izvršitve te naioge. V vsakem primeru pa traja mandat te komisije dve ieti. Isti čiani so iahko ponovno izvoijeni še eno mandatno dobo kot čiani te komisije.
Komisija iahko prične z deiom, če je navzočih več kot pdiovica čia-nov. Komisija veijavno skiepa, če za posamezni skiep giasuje več kot poiovica vseh čianov.
35.	čien
ORS sodeiuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in materiaine proizvodnje, se dogovarja o skupnih naiogah in izvajanju teh naiog ter uskia ju je raziskovaine programe. V ta namen ustanavija skupne organe.
Za organe iz prejšnjega odstavka tega čiena se smiseino uporabijajo doiočbe prejšnjega čiena tega statuta. Pri sestavi organa mora biti za-gotovijena števiična enakost vseh interesnih skupnosti, ki sodeiujejo v tej komisiji oziroma temu organu.
36.	čien
ORS sodeiuje z družbenopoiitičnimi skupnostmi in organizacijami tako, da jih redno obvešča o svojem deiu in daje za potrebo njihovih organov informacije, predioge in podobno.
Predstavniki ORS sodeiujejo po potrebi tudi v organih in deiovnih teiesih družbenopoiitičnih organizacij in skupnosti.
37.	čien
ORS redno sodeiuje z občinsko skupščino in družbenopoiitičnimi ornanizacijami in z gospodarsko zbornico tako, da jih redno obvešča o svojem deiu in daje za potrebe njihovih organov potrebne informacije, predioge in staiišča. Skupščina ORS je doižna razpravijati o pobudah, prediogih in staiiščih občinske skupščine in družbenopoiitičnih organizacij in jih seznanjati o sprejetih rešitvah.
V. OBLIKOVANJE DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE IN NJENE MEDSEBOJNE PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI
38.	čien
Zaradi racionainega in strokovnega opravijanja deiovnih naiog se v ORS skupaj z ostatimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini ustanovi skupna strokovna siužba samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in obiikuje deiovno skupnost, ki opravija za potrebe skupnosti finančne, anaiitske, administrativne, strokovne in pomožne naioge.
Skupna strokovna siužba se ustanovi s samoupravnim sporazumom.
39.	čien
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti doiočata samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ter ietni program deia strokovne siužbe.
Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in od-go\ornostih doioča medsebojna razmerja giede pogojev svobodne menjave deia, vrsto dei, ki jih opravija deiovna skupnost, osnove in meriia za pridobivanje dohodka deiovne skupnosti, temeijne pogoje glede strukture deiovnih mest, odgovornost deiovne skupnosti, način reševanja mesebojnih sporov, načine koordiniranja med predsednikom ter vodjem deiovne skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena.
430
URADNE OBJAVE
30 decembra 1983 —. $! 28
Z tetnim pianom de!a se dotoča:
-	konkretna de!a in natoge strokovne stužbe v tekočem tetu,
-	števito detavcev, potrebnih za izvedbo na!og ter kvatifikacijski sestav teh detavcev,
-	obtikovanje prihodka strokovne stužbe,
-	pogoje za obtikovanje pravice detovne skupnosti do večjega a!i manjšega prihodka ter postopek za reatizacijo te pravice,
-	druge zadeve, pomembne za medsebojne odnose.
40.	č!en
Vodjo skupne strokovne stužbe imenujejo in razrešujejo po postopku javnega razpisa, potem ko so dobiti mnenje detovne skupnosti skupne strokovne stužbe, skupščine skupnosti, ki so ustanovite skupno strokovno stužbo.
Mandatna doba vodje traja 4 teta Po preteku mandatne dobe je ista oseba tahko imenovana za vodjo še za nastednje mandatno dobo, pri tem števito mandatov ni omejeno.
Vodja skupne strokovne stužbe je za svoje deto in deto detovne skupnosti odgovoren vsem skupščinam skupnosti, ki so ustanovite skupno strokovno stužbo. Vodja je dotžan enkrat tetno po potrebi pa tudi večkrat poročati skupščinam skupnosti o detu skupne strokovne stužbe.
4!. čten
Skupščina ORS imenuje iz vrst detegatov čtane v razpisno komisijo za imenovanje vodje skupne strokovne stužbe.
42.	čten
Detovna skupnost skupne strokovne stužbe ima statut, s katerim dotoča organizacijo skupne strokovne stužbe in samoupravno organiziranost ter druge zadeve pomembne za deto skupne strokovne stužbe.
K dotočbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje natog zaradi katerih se detovna skupnost skupne strokovne stužbe obtikuje in ustanovi, k programu njenega deta ter k razvidu detovnih natog in opravit je potrebno sogtasje skupščine ORS, ki tako detovno skupnost sama ati skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi ustanovi.
43.	čten
ORS je dotžna skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi zagotoviti detovni skupnosti skupne strokovne stužbe potrebne detovne prostore, detovna sredstva in druge pogoje za deto.
44.	čten
Sredstva za detovanje strokovne stužbe zagotavtjajo skupnosti, ki so ustanovite skupno strokovno stužbo na podtagi sprejetega tetnega ovrednotenega programa deta strokovne stužbe. Ta program predtaga zbor detavcev strokovne stužbe, sprejemajo pa ga skupščine, ki so ustanovite skupno detovno skupnost. Smisetno enak postopek vetja tudi za sprejem samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
VI.	URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI PRIPRADNI-KOV ITALIJANSKE NARODNOSTI
45.	čten
Občani itatijanske narodnosti se enakopravno in v svojem jeziku vktjučujejo v deto skupščine in njenih organov in v svojem jeziku uve-tjavtjajo pravice in dotžnosti uporabnika oziroma izvajatca v Občinski raziskovatni skupnosti Piran.
Pri sestavu organov skupnosti se zagotavtja ustrezno zastopanost občanov itatijanske narodnosti.
46.	čten
Ustno in pisno komuniciranje z občani itatijanske narodnosti, z njihovimi organizacijami in društvi v okviru Občinske raziskovatne skupnosti se opravtja v obeh jezikih.
47.	čten
Za nositce funkcij v organih tetesnokutturne skupnosti (predsednike organov in njihove namestnike) ter za opravtjanje deta in natog strokovnega detavca in vodje v Skupni strokovni stužbi SIS je obvezno znanje obeh jezikov.
4M. čten
Ustanovitveni akt, statut, ptanski dokumenti ter sktepi o sredstvih raziskovatne skupnosti se objavijo v obeh jezikih.
Drugi sptošni akti, vsa gradiva za javno obravnavo, ki so pomembna za svobodno menjavo deta v raziskovatni skupnosti so dvojezična.
VII	PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI
49.	čten
Detegatu oziroma čtanu kateregakoti organa občinske raziskovatne skupnosti oziroma komisij občinske raziskovatne skupnosti preneha njegova dotžnost v primerih:
-	če mu preneha detovno razmerje v detovni organizaciji iz katere je bi! detegiran ozrioma votjen kot predstavnik detovne organizacije oziroma ketere interes zastopa in predstavtja,
-	če je odpoktican,
-	če nastopi deto oziroma funkcijo, zaradi katere ne more biti izvo-tjen za detegata v organ upravljanja ORS.
Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoti dejstva iz prejšnjega odstavka tega čtena.
50.	čten
Odpoktican je tahko posamezni detegat in tudi cetotni organ ORS Cetotni organ ORS je tahko odpoktican:
-	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov, samoupravnih sptošnih aktov ORS, ptanov in programov ORS, pa je tako nespoštovanje imeto za postedico ugotovljene materiatne postedice,
-	kadar sprejme sklep, za katerega je opozorjen, da je v nasprotju z zakonitimi predpisi ati s sptošnimi akti ORS.
\ ^
51.	čten
Cetotni organ ORS je tahko odpoktican kadar tako sktene skupščina z 2/3 večino gtasov vseh detegatov.
Posamezni detegat je tahko odpoktican:
-	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov, samoupravnih sptošnih aktov pri detu v organu upravtjanja, pa ima to za ORS materiatne postedice,
-	če neupravičeno ne prihaja na seje organa ORS, pa ktjub opozo-ritu ne preneha z izostajanjem.
Smatra se, da neopravičeno ne prihaja na sejo, če ne pride trikrat zaporedoma na sejo.
O odpokticu takega detegata oziroma čtana odtoča organ, ki ga je izvotit. Če ni dotočeno drugače je tak detegat oziroma čtan odpoktican, če je za odpoktic gtasov ato več kot 3/4 vseh članov oziroma detegatov organa ORS, ki je takega detegata oziroma čtana izvotito.
VIII	OBLIKE OBVEŠČANJA JAVNOSTI TER POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV ORS
52.	čten
Vsak čtan ORS ima pravico predtagati sprejem samoupravnih sptošnih aktov, njegovih sprememb oziroma dopotnitev. Svojo zahtevo s predtogom poštje čtan preko svoje detegaaje v skupščini ORS. Skupščina ORS razpravlja o predtogu in ga da v 30- dnev no jav no razprav o.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi je sprejet, koga na podtagi posebnih izjav sprejme več kot potovica udetežencev. Skupščina ORS pa z ugotovitvenim sktepom potrdi sprejem samoupravnega sporazuma*
Enak postopek vetja.za sprejem ostatiti samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme občinska raziskovatna skupnost.
53.	čten
Statut, pravitnike, postovnike in druge samoupravne sptošne akte (razen samoupravnega sporazuma) sprejme skupščina ORS po izvedenem postopku dotočenem v prejšnjem etenu, s tem da pripombe oziroma statišča dobtjena v 3()*dnevni javni razpravi usktadi pristojni odbor skupščine ter obtikuje predtog samoupravnega sptošnega akta. Skupščina razpravlja o prcdtaganlh spremembah in dopotnitvah oziroma predtogu samoupravnega sptošnega akta ter gtasuje o sprejemu takega samoupravnega sptošnega akta.
Enak postopek vetja tudi za spremembe oziroma dopotnitve samoupravnih sptošnih aktov. Samoupravni sptošni akt prične vetjati osmi dan po objavi v občinskem gtasitu oziroma na drug običajen način. Statut mora biti objavtjen v občinskem gtasitu.
IX. KONČNE DOLOČBE
54.	čten
K temu statutu da sogtasje skupščina občine Piran.
30.'decembra 1983 — Št 28
URADNE OBJAVE
43!
35. č)en
Tu statut začne vetjati osmi dan po objavi v
$tevi!ka: (H()-t/H3
Piran, 25. decembra !983
Uradnih objavah.
Predsednik skupščine skupnosti
K temu statutu je data junija !9H3.
Jtzrnr /.(JHtL. t. r
sogtasje skupščina občine Piran na seji dne 27.
OB&NSKA SKUPNOST SOC!ALNEGA SKRBSTVA PtRAN
Na podtagi 2. odstavka 39. č!ena Zakona o sociainem skrbstvu (Ur. !ist. SRS št. 35/79) in v sktadu s Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti sociatnega skrbstva Piran je skupščina Občinske skupnosti sociatnega skrbstva Piran na seji zbora uporabnikov in seji zbora izvajatcev dne !(). novembra !9H3 sprejeta
STATUT
OBČINSKE SKUPNOST! SOCIALNEGA SKRBSTVA PtRAN
!. SPLOŠNE DOLOČBE
L č!en
Občinska skupnost sociatnega skrbstva Piran (v nada!jnjem besedi-!u: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo s samoupravnim sporazumom, sklenjenim v apri tu !9K2, ustanoviti detavci v temetjnih organizacijah združenega deta in detovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani detovni tjudje in občani v krajevnih skupno-stth na območju občine Piran - kot uporabniki sociatnoskrbstvenih storitev (v nadatjnjem beseditu: uporabniki), skupaj z dctavci v organizacijah združenega deta na področju sociatnega skrbstva ter detovnimi tjudmi in otočani, organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ati posameznih sociatnoskrbstvenih storitev zadovotjujejo potrebe m interese po teh storitvah - kot izvu-jatci sociatnoskrbstvenih storitev v občini (v nadatjnjem beseditu: i/va-' jatci).
Skupnost je pravni nastednik Občinske skupnosti sociatnega skrbstva, ustanov!jene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti sociatnega skrbstva Piran v maju !97H.
2.	čten
V	skupnosti detavci, drugi detovni tjudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načetih vzajemnosti in sotidar-nosti zadovotjujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese po so-ciatncm skrbstvu ter s temi potrebami io interesi usktajujejo deto na področju sociatnega skrbstva.
V	skupnosti uporabniki in izvajatci uresničujejo svobodno menjavo deta. združujejo deto in sredstva ter enakopravno in skupno odtočajo o opravtjanju dejavnosti sociatnega skrbstva v sktadu s skupnimi interesi in možnostmi, dotočajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, dotočajo potitiko razvoja in pospeševanje sociatnega skrbstva ter uresničujejo druge skupne interese.
3.	čten
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
Skupnost uresničuje svoje natoge v sktadu z ustavo, zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter samoupravnimi sptošnimi akti skupnosti.
4.	čten
Skupnost je ustanovtjena za območje občine Piran (območje občine v nadatjnjem beseditu: občina).
5.	čten
!me skupnosti je: OBC!N9KA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA PtRAN (v nadatjnjem beseditu: skupnost).
V	itatijanskem jeziku se ime skupnosti g!asi:COMUN!1 A
MALE D! PREVIDENZA SOCtALE D! PtRANO
Sedež skupnosti je v Piranu, Kidričevo nabrežje 2
6.	čten
Skupnost je družbeno pravna oseba.
Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi svojimi sredstvi, s katerim) razpotaga.
Skupnost sc vpiše v sodni register v sktadu z zakonom
7.	čten
Skupnost predstavtja in zastopa predsednik skupščine skupnost). V času odsotnosti predsednika skupščine predstavtja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine
V primeru odsotnosti predsednika skupščine in njegovega names! nika tahko zastopa skupnost druga oseba v mejah poobtastit. ki jih <G predsednik skupščine.
8.	čten
Skupnost ima štampitjko okrogte obtike
Na obodu je v krogu besedito: ^Občinska skupnost sociatnega skrbstva« in ^Comunità comunate di previdenza vociate di«, v sredini vodoravno pa je besedito: * Piran« in »Pirano«.
9.	čten
Uporabnici in izvajatci, organizirani v skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi sociatnega skrbstva v Skupnost sociatnega skrbstva Stovenije.
!0. čten
Uporabniki in izvajatci, organizirani v skupnosti, se skupaj z detavci. drugimi tjudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih inte resnih skupnostih področja sociatnega varstva v občini Piran združu jejo v Občinsko skupnost sociatnega varstva Piran, zaradi obhkovanja. usktajevanja in spremtjanja cetovite potitike sociatnega varstva kot hi stvene sestavine sociatne varnosti, opravtjanja drugih natog. ki jih do toča zakon in samoupravni spto^ni akti Občinske skupnosti sociatnega varstva, ter zaradi enakopravnega odtočanja s pristojnimi zbori Sknpš čine občine Piran v zadevah s področja sociatnega varstva, ki spadajo \ ptistojnost skupščine občine.
11.	čten
Skupnost sodetuje z drugimi skupnostmi sociatnega skrbstva v SR Stoveni ji. usktajuje z njimi svoje deto. se dogovarja o skupnih progra mih, o izvajanju teh programov ter usktajuje z njimi pogoje svobodne menjave deta V ta namen tahko ustanavtja skupaj z njimi tudi skupne organe.
Skupnost sode!))je tudi z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini ter občinskimi skupnostmi sociatnega skrbstva obatnih občin zaradi dogovarjanja o skupnih natogah in uskta-jenega detovanja pri izvajanju teh natog.
12.	čten
Nadzorstvo nad zakonitostjo postovanja in deta skupnosti opravtja za zadeve sociatnega skrbstva pristojni upravni organ skupščine občine Piran.
Družbeno nadzorstvo nad detom skupnosti opravtja Skupščin:) ob čine Piran.
tt NALOGE SKUPNOST! tN UPRAVtCENC! DOSTORtTEV !N POMOČ! V SOCtALNEM SKRBSTVU
Natoge skupnosti
!3. č!en
Dctavci. drugi detovni tjudje in občani, organizirani v skupnosti, ure sničujejo v skupnosti ztasti nastednje:
—	obtikujejo potitiko sociatnega skrbstva v občini:
—	skrbijo za izvajanje in razvoj sociatnega skrbstva, ga usktajujejo s sptošni^i družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo program razvoja sociatnega skrbstva v občini;
—	zagotavtjajo materiatne in druge pogoje za uresničevanje natog in citjev sociatnega skrbstva:
—	usktajujejo etemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temetjih ptana:
—	sprejemajo ptanc skupnosti;
—	dotočajo obtike materiatnih pomoči v sociatnem skrbstvu ter pogoje in merita za uvetjavtjanje teh pomoči v sktadu z Zakonom o sociatnem skrbstvu;
432
URADNE OBJAVE
30. decembra 1983 Št 28
—	se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva;
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva in v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije;
—	odločajo o izvrševanju javnih pooblasti! in o upravičenosti posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva po organih. ki jih oblikujejo posebej za ta namen (sveti);
spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave v občini in sodelujejo z organizacijami združenega dela. krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov socialne politike;
—	ustanovijo skupno strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini;
—	ustanavljajo organizacijo združenega dela na področju socialnega skrbstva ter spremljajo njihovo delo in razvoj;
dajejo soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je skupnost;
—	delegirajo delegate v organ upravljanja (svet) organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini v skladu z zakonom. ter delegate v organe upravljanja drugih organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti, v skladu z njihovimi samoupravnimi splošnimi akti;
—	zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izpopolnjevanje delavcev v socialnem skrbstvu;
se dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva;
organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenimi organizacijami m društvi ter preko sredstev javnega obveščanja vzgojno izobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva;
—	opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, samoupravni spo-ta/umi in družbeni dogovori, ter statut in drugi splošni akti skupnosti.
14.	člen
Naloge, s katerimi se uresničujejo določeni širši interesi na področju socialnega skrbstva, oziroma, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi, opravljajo delavci, drugi delovni ljudje in občani, organiziram v skupnosti, po delegatih skupščine te skupnosti, v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, kjer tudi skupno usklajujejo politiko na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji.
Naloge, oziroma pravice in obveznosti v smislu prejšnjega odstavka, se v skladu z zakonom natančneje opredelijo v samoupravnih splošnih aktih Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ter z drugimi samoupravnimi akti.
15.	člen
Naloge in ukrepi skupnosti v zvezi z dejavnostjo socialnega skrbstva, namenjeno neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu, so zlasti:
—	naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi;
—	svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju;
—	diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami;
—	razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok;
—	oskrba in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabljanje;
—	pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti;
—	materialne pomoči;
—	sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo ter pri organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji;
—	sodelovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu.
Dejavnost, opravila in ukrepi socialnega skrbstva, s katerimi se ure-
sničujejo posamezne sestavine soaalne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, se izvajajo na način in v obliki, ki najbolj primerno in učinkovito rešujejo probleme občana in ga hkrati spodbujajo, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov in da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družbeno življenje.
Upravičenci do storitev in pomoči
16.	člen
Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so:
—	otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje, zlasti: otroci brez obeh staršev (oba umrla), otroci neznanih staršev, otroci, ki so jih starši zapustili, otroci staršev, ki jim je bila odvzeta roditeljska pravica, otroci staršev, ki roditeljske pravice ne morejo izvrševati (na primer otroci staršev na začasnem delu v tujini, otroci trajno bolnih staršev ipd.), otroci iz družin z motnjami v družinskih odnosih, otroci razvezanih staršev, ipd.;
—	otroci in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti;
—	otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	materialno ogroženi otroci in mladostniki ter družine:
—	odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanje in zaposlitve pod posebnimi pogoji;
—	odrasle osebe pod skrbništvom;
—	odrasle materialno ogrožene osebe;
—	odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje;
—	osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe;
—	odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebi, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu po prestani kazni;
—	osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katenh je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva;
—	osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč.
!H ODNOS! MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI SOCIALNO SKRBSTVENIH STORITEV V SVOBODN! MENJAV! DELA !N PLANIRANJU
17.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega skrbstva so uporabniki in izvajalci socialnoskrbstvenih storitev. Uporabniki si s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb po socialnoskrbstvenih storitvah.
18.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju dela socialnega skrbstva so socialnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določene socialnoskrbstvene dejavnosti, s katerimi se uresničujejo naloge socialnega skrbstva kot jih določa zakon o socialnem skrbstvu in samoupravni splošni akti skupnosti v skladu z zakonom.
19.	člen
Uporabniki in izvajalci kot udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno:
—	ceno posamične socialnoskrbstvene storitve,
—	povračilo za izvajanje programa storitev,
—	povračilo za izvajanje določene socialnoskrbstvene dejavnosti.
20.	člen
V skupnosti se uporabniki in izvajalci samoupravno sporazumevajo o medsebojnih obveznostih, pravicah in odgovornostih v zvezi z uresničevanjem interesov in zadovoljevanjem potreb po socialnem skrbstvu, ki se uresničujejo s skupnim planiranjem potreb in zmogljivosti, ustvarjanjem in razporejanjem dohodka — v skladu z obveznostmi, ki so jih na podlagi samoupravnega sporazumevanja prevzeli uporabniki in izvajalci, ter z vzajemnim vzdrževanjem in solidarnostnim zagotavljanjem sredstev na območju občine ip republike.
30. decembra 1983 — $t 28
URADNE OBJAVE
433
-7
21.	č!en
Uporabniki in Izvajalci skup,,,, planiraj.socialnoskrbstvenes.ori,ve
,n p.n.oc,,n sredstva za nj.h.vo izvajanje Pravico in dolžnost pia ira! n,a v svobodo, menjav, dela uresničujejo uporabniki in izvajaki zijfti tako. da sklepajo samoupravne sporazume o temeijih piana skupnosti
!!h akt!T'°	^ P°s'opku Pripravljanja
V postopku pripravljanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnost, uporabniki in izvajalci zlasti sprejmejo elemente z, sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter j,h po svoj,h delegat,!, usklajujejo v skupščini skupnosti ter v skupščini Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
V skladu z zakonom o skupnosti socialnega varstva in samoupravnim sporazumom o ustanovttvi občinske skupnosti sociainega varstva je treba opraviti z zakonom predpisane in samoupravno dogovorjene uskladitve tudi v občinski skupnosti sociainega varstva.
22.	č!en
Pri planiranju socialnoskrbstvenih storitev uporabniki in izvajalci upoštevajo poleg tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja, ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
!
23.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, ki temelji na usklajevalnih elementih za sklepanje sporazuma, uporabniki in izvajaki usklajujejo m opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah in pomočeh, določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo plasti predmet svobodne menjave dela. način uresničevanja svobodne menjave dela ter sredstva za uresničevanje obveznosti v svobodni menjavi dela. V zvezi s tem določijo normative in standarde socialnoskrbstvenih storitev. programov storitev ali določene socialnoskrbstvene dejavnosti, osnove in merila za določanje cene. druge oblike in načine povračila za vloženo delo ter se dogovorijo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Posebej določijo namen, način in obseg solidarnostnega združevanja sredstev v skupnosti in po njej za izvajanje zagotovljenega programa.
Samoupravni sporazum olemeljih plana obsega tudi program skupnih nalog, ki jih uporabniki po občinskih skupnostih uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ter obseg in način zagotavljanja sredstev za skupne naloge.
24.	člen
Razen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, urejajo uporabniki in izvajaki svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami.
\ drugih samoupravnih sporazumih oziroma v pogodbah udeleženci v svobodni menjavi podrobneje uredijo zadeve iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti oziroma uredijo druge zadeve. V teh samoupravnih sporazumih ali pogodbah ni mogoče sprejeti določb, ki bi uporabnikom oziroma izvajalcem preprečevale, da izpolnijo obveznosti. sprejete s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
25.	člen
S planom skupnosti, ki temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti, uporabniki in izvajaki opredeljujejo zlasti.
-	politiko in srednjeročne cilje razvoja socialnoskrbstvene dejavnosti v občini;
-	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti;
-	naloge, ki jih prevzema skupnost po drug!h sporazumih, družbenih dogovorih in predpisih, ter sredstva in ukrepe za uresmčitev teh nalog;
-	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresmc!te\ nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
Srednjeročni plan je temelini plan razvoja socialnega skrbstva v srednjeročnem obdobju (5 let).
26.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejema skupščina skupnosti letne planske akte, s katerimi določi politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu
!V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOST!
27.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Stalni skupm organ skupščine so:
!. Odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela;
2.	Odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve;
3.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
4.	Svet za varstvo otrok in družine;
5.	Svet za varstvo odraslih oseb;
6.	Svet za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze;
7.	Odbor za samoupravni nadzor.
Skupščina in oba njena zbora lahko ustanovijo komisije in druga de lovna telesa.
A SKUPŠČINA
2H. člen
Skupščina skupnosti je mesto za sporazumevanje o svohodm mc njavi dela med uporabniki in izvajalci.
Na skupščini.skupnosti delegati sprejemajo plan skupnosti, enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju socialnega skrbstva, sestavljajo in predlagajo članom skupnosti programe dela in razvoja ter sklepe o drugih skupnih zadevah, ki so določene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu v skladu z zakonom. Pri tem se zlasti sporazumevajo in pripravljajo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana skupnost!, predloge o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev, o storitvah socialnega skrbstva, programih storitev oziroma opravljanju do ločene socialnoskrbstvene dejavnosti, o ceni oziroma povračilih in elementih cene. in o pogojih uresničevanja svobodne menjave dela O teh predlogih odločajo člani skupnosti po svojih delegatih v 'skupščini.
I SESTAVA SKUPŠČINE
29.	člen
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih, ter delegati družbenih organizacij in društev, ki so člani skupnosti.
3tl. člen
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v teme!jmh organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegacije delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva.
Člene delegacije volijo in odpoklicu je jo v prejšnjem odstavku navedene organizacije in skupnosti ter društva in družbene organizacije (člani skupnosti) po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom. S samoupravnim splošnim aktom določijo člani skupnosti tudi razmerja med delegacijo in temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnostjo ter njenimi organi upravljanja, ter razmerja med delegacijo in delegati.
31.	člen
Skupščina skupnosti ima 37 delegatskih mest.
Zbor uporabnikov ima 28 delegatskih mest..
Zbor izvajalcev ima 9 delegatskih mest.
32.	člen
Porazdelitev delegatskih mest med delegacije in konference delegacij za zbor uporabnikov in za zbor izvajalcev določi skupščina *kupno*tt s posebnim sklepom.
434
URADNE OBJAVE
30. decembra 1983 — št 28
2	INaviee. obveznosti in odgovornosti delegatov
33.	č!en
ižetega! v skupščini skupnosti ima pravice in dolžnosti. ki jih določa ustava Sk Slovenije. zakon, ta statut in poslovnik skupščine skupnosti m drugih organov skupnosti (v nadatjnjem besedilu: postovnik).
34.	č!en
1 telegat ima pravico hiti voljen v organe skupščine in njena delovna tek s a ter v druge organe skupnosti in je dolžan v njih tvorno sodclova-ti.
Delegat ne sme odkloniti hre/ opravičenega razloga funkcij in natog. ki mu jih v mejah svojega delovnega podrtija poveri skupščina, zhor o/iro'ua delovno telo
35.	č!en
Delegat ima /tasti pravico in dolžnost udeteževati sc sejzhora skupš une. v katerega je delegiran, skupnih sej ohch /borov skupščine ter sej organo\ o/troma detovnih tetes. v katere je i/votjen oziroma imenovan. ter smtetovati pri njihovem detu m odločanju
Delegat ima pravico in dotžnost. da gtasuje o vsakem predtogu. o katerem se *hJloča na seji zbora, v katerega je detegiran. ati na skupni seji ohch zborov skupščine skupnosti.
Delegat una pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem
36 člen
' Prt zavzemanju statišč o vprašanjih, o katerih sc odtoča v skupščini Supposti, ravnajodetegati vsktadu ssmcrnicatnisvojih samoupravnih organizacij ati skupnosti in v sktadu s temetjnimi statišči dctcgacij. ki so jih delegirale. kakor tudi v sktadu s skupnimi in sptošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju
\!cd sprejetnanjem skupnih odločitev ima delegat pravico in dotž !it)st usklajevati stališča z drugitni delegati.
37.	člen
Poleg pra\ ic in dolžnosti iz 4 in 5. člena tega statuta tmajo delegati /lastt še pravico:
- predlagati skupščini stališča in sklepe:
predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, izvrševanje zakonov in samoupravnih akto\. izvrševanje sprejetih planov in programov dela ter drugih sklepov skupščine skupnosti:
predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte skupščine:
biti obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupščini;
—	postavljati delegatska vprašanja;
—	zahtevati pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles skupščine, ki se nanašajo na njihova dela v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo;
—	predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji.
38.	člen
Delegati so dolžni redno spremljati delo skupnosti.
O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v skupščini in o svojenh delu v skupščini so delegati dolžni obveščati delegacijo, ki jih je delegirala v skupščino, delavce, delovne ljudi in občane v temeljnih or-ganizaei tah in skupnostih, ki so jih izvolili v delegacijo. Obveščanje poteka v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov članov skupnosti.
39.	člen
Delegat) v skupščini in drugih organih skupnosti so za svoje delo od govorni članom skupnosti, ki so jih izvolili.
Delegati, ki jih skupščina skupnosti delegira na seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva, ali na seje skupščine skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti oziroma tistemu zboru skupščine skupnosti, ki jih je delegiral.
40.	člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov, način uresničevanja pravic in dolžnosti ter druga vprašanja v zvezi z delom delegatov podrobno določa poslovnik skupščine skupnosti, v skladu z ustavo in zakonom.
3.	Sklicevanje sej
41.	člen
Skupščina dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik skupščine oziroma predsednik zbora.
Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora sklicuje seje na podlagi sprejetega delovnega načrta skupščine oziroma zbora ter glede na potrebe.
Seja skupščine mora biti najmanj 2 krat na leto.
42.	člen
Zbora zasedata in odločata na skupnih ali ločenih sejah
Če zasedeta zbora skupaj, skliče sejo predsednik skupščine in jo vodi oh sodelovanju predsednikov obeh zborov.
43.	člen
Predsednik skupščine skliče sejo na lastno pobudo, v skladu s sprejetim delovnim načrtom, oziroma v drugih nujnih primerih
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo. čc to zahteva:
—	najmanj ena tretjina delegacij zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev;
—	odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela;
—	odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve;
—	odbor samoupravne delavske kontrole;
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Če predsednik v ! 5 dneh po prejemu pismene zahteve ne skliče seje. jo lahko skliče predlagatelj.
Določbe tega člena sc smiselno uporabljajo tudi za sklicevanje sej zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev.
44.	člen
Predsednik skupščine ali predsednik zbora skliče sejo s pismenim vabilom in z navedbo dnevnega reda seje. Vabilu za sejo mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo mora biti poslano delegacijam oziroma konferencam delegacij praviloma vsaj petnajst dni pred sejo.
O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitve in ko seje zaradi opravičenega razloga ni mogoče sklicati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, sc lahko skliče sejo in vroči dnevni red z gradivom v krajšetn roku. vendar ne krajšim kot ! 0 dni pred sejo. V vabilu je treba posebej obrazložiti, zakaj je seja sklicana v krajšem roku.
43. člen
Na sejo skupščine se vabijo predstavniki:
—	občinske konference SZDL;
—	zveze socialistične mladine Slovenije v občini;
—	občinske skupnosti socialnega varstva;
—	skupščine občine Piran;
—	za zadeve socialnega skrbstva pristojnega upravnega organa skupščine občine;
—	skupne strokovne službe, ki opravlja za skupnost administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela.
Na seje skupščine se vabi tudi predstavnike drugih interesnih skupnosti v občini, kadar so na dnevnem redu seje vprašanja, ki so v skupnem interesu skupnosti in drugih samoupravnih interesnih skupnosti v občini, pa tudi predstavnike drugih organizacij in skupnosti, če lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine.
46.	člen
Natančnejše določbe o sklicevanju in vodenju sej skupščine vsebuje poslovnik skupščine.
4.	Delovno področje zborov
47.	člen
Zadeve in pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev:
!. Enakopravno na skupni seji obeh zborov
2. V posameznem zboru samostojno
48.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblasti! delegatov na seji zbora;
30. decembra 1983 — $t. 28
URADNE OBJAVE
435
— voh predsednika zbora in delegacij za zbor;
njegovega namestnika izmed č!anov
^	jim določa naloge in odloča o se-
- opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Zbor uporabnikov in kopravno:
49.	č!en
zbor izvajalcev na skupni seji obeh zborov ena-
1. Ugotavljata, da so udeleženci skupnosti:
—	sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti
-	sprejel, samoupravni sporazum o temeljih plana sodalnega
skrbstva,	"
izvolili delegata v odbor za samoupravni nadzor.
2. Volita in razrešujeta:
—	predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	predsednika in člane stalnih in občasnih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev, drugih organov skupnosti ter komisij in delovnih teles,
—	skupino delegatov za skupščino skupnosti socialnega varstva Slovenije
—	delegate za skupščino socialnega varstva občine Piran po načelu enake zastopnosti obeh zborov.
7.	Obravnavata:
—	poročila analize, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, strokovne službe ter organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti,
—	poročilo socialnih zavodov,
—	osnutke in predloge zakonov ter drugih predpisov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajeta pobude in predloge za spremembo ali dopolnitev teh zakonov,
—	pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole,
—	pripombe, mnenja in priporočila skupščine in drugih organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij v občini, občinske skupnosti socialnega varstva ter drugih SIS s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z delom skupnosti ter jih obveščata o svojih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi.
8.	Zagotavljata:
—	stalno in tekoče obveščanje delegatov, delegacij članov skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter javnosti.
9.	Ugotavljata:
—	družbene potrebe in interese po socialnem skrbstvu ter oblikujeta politiko in obravnavata problematiko na področju socialnega skrbstva v občini.
3.	Imenujeta in razrešujeta:
—	skupaj s skupščinami drugih SIS v občini vodjo skupne strokovne službe,
—	odredbodajalce za izvrševanje finančnega načrta skupnosti,
—	delegate v organe družbeno političnih organizacij in skupnosti,
—	predstavnike skupnosti oz. delegirata delegate skupnosti v organe upravljanje organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov.
4.	Sprejemata:
—	statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti,
—	poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih teles skupnosti,
—	programe razvoja socialnega skrbstva v občini,
—	program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu, * '
—	finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta skupnosti.
—	ukrepe za uresničevanje programa in finančnega načrta,
—	usklajene elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva,
—	plan skupnosti in izvedbene akte,
—	predlog cen oziroma poročil za opravljanje socialnoskrbstvenih storitev,
—	kriterije in merila za pridobitev denarnih pomoči,
—	poročila o delu odborov in drugih delovnih teles,
—	sklepe o podelitvi priznanj za izjemne dosežke na področju socialnega skrbstva organizacijam združenega dela. drugim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom.
—	akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina.
5.	Ustanovita:
—	center za socialno delo,
—	splošni socialni zavod.
—	delavnico za delo pod posebnimi pogoji.
—	skupaj z drugimi SIS v občnini Piran delovno skupnost Skupne
strokovne službe.
6.	Dajata soglasje:
—	k statutu Centra za sociAlno delo,	^	^
—	k statutu splošnih socialnih zavodov in delavnice za de o po po sebnimi pogoji, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je s up
nost,
—	k statutu, programu in razvidu de! in nalog skupne stro ovne
s*"žbe,	. ,	.
—	k imenovanju poslovodnega organa Centra za sociano . splošnih socialnih zavodih in delavnice za delo pod pose mm! p
10.	Opravljata še druge zadeve in sicer:
—	dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	odločata o najemanju kreditov,
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini,
—	dajeta pobude in predloge za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva,
—	sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v teh postopkih dogovarjanja in sporazumevanja, oz. o pristopu skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom.
50.	člen
V	zboru uporabnikov delegati samostojno:
—	volijo predsednika in namestnika zbora,
—	odločajo o verifikaciji pooblasti! delegatov na seji zbora,
—	ustanavljajo svoje odbore, komisije in druga delovna telesa,
—	opravljajo druge zadeve, za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih.
51.	člen
V	zboru izvajalcev delegati samostojno:
—	volijo predsednika in namestnika zbora.
—	odločajo o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
—	ustanavljajo svoje odbore, komisije in druga delovna telesa,
—	opravljajo druge zadeve, za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih.
5.	Odločanje
52.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov oziroma na skupni seji zborov.
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Skupna seja obeh zborov je sklepčna, če je navzoča večina vseh delegatov obeh zborov.
53.	člen
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odloča vsak zbor samostojno. so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno na skupni seji so sprejeti, če je v enakem besedilu večina delegatov obeh zborov zanje glasovalo.
54.	člen
Če samoupravni splošni akti in drugi akti skupnosti ter sklepi v zadevah, ki jih sprejemata oba zbora skupščine enakopravno niso sprejeti v
436
URADNE OBJAVE
30. decembra 1983 — Št. 28
enakem besedilu v obeh zborih skupščine, zbora nadaljujeta obravnavo spornega akta ali predloga sklepa in znova glasujeta o spornih vprašanjih; potem ko sta dobila obširnejšo razlago od organov oziroma delovnih teles, ki so pripravili predlog akta ali sklepa.
Zbora lahko skleneta, da bosta razlago organov oziroma delovnih teles poslušala skupaj in da bosta sporna vprašanja skupaj obravnavala, predno bosta o njih ponovno glasovala v zborih.
55.	člen
Če se zbora tudi po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumeta o besedilu samoupravnega splošnega akta ali drugega akta ali sklepa v zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, se začne usklajevalni postopek. V ta namen zbora določita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor po 3 člane.
Delu skupne komisije prisostvuje tudi namestnik predsednika skupščine kot koordinator dela med zboroma in komisijo.
56.	člen
Skupna komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zboroma.
57.	člen
Zbora si prizadevata uskladiti svoja stališča in sprejeti odločitev na podlagi samoupravnega predloga skupne komisije, če je le mogoče na isti seji (po ustrezni prekinitvi seje).
58.	člen
Če so razhajanja med zboroma v stališčih in o spornih vprašanjih v zvezi s temi stališči tako globoka in bistvena, da ni pričakovati, da bi lahko prišlo do uskladitve na isti seji, ali ker je očitno, da bi komisijo za usklajevanje zaradi velike obsežnosti ali zahtevnosti dela ne bo mogla opraviti svoje naloge v tem času oz. ker je treba pripraviti novo besedilo spornega akta ali sklepa na novih izhodiščih, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje, se nadaljuje obravnava in odločanje o zadevi preloži do naslednje seje.
Odločanje o sporni zadevi se predloži do naslednje seje tudi v primeru, če večina delegatov v zboru po obravnavi sporazumnega predloga skupne komisije meni, da je sporazumni predlog teba še delno dopolniti ali spremeniti, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje, ali da se o predlogu skupne komisije ne morejo izjaviti, dokler se o tem ne posvetujejo v delegacijah, ki so jih delegirale na sejo skupščine.
V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se skupni komisiji določi rok, do katerega naj pripravi svoj predlog. Celotna zadeva se v tem primeru vrne v obravnavo delegacijam, skupaj z besedilom sporazumnega predloga skupne komisije ter z ustreznimi obrazložitvami in utemeljitvami predloga.
59.	člen
Če se v skupni komisiji za usklajevanje ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga. se predlog akta ali sklepa določi z dnevnega reda.
Predlog akta ali sklepa v sporni zadevi se lahko da ponovno na dnevni red na predlog enega zbora ali koordinacijskega odbora.
60.	člen
Če skupščina skupnosti tudi po izvedenem usklajevalnem postopku ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo in je s tem bistveno ogroženo opravljanje socialnoskrbstvene dejavnosti v občini, obvesti skupščine občine, ki lahko s svojo odločitvijjo začasno uredi tako vprašanje.
6.	Predsednik skupščine in predsednika zborov
61.	člen
Skupščina skupnosti ima predsednika skupščine in nametnika predsednika skupščine, ki ju volita enakopravno oba zbora skupščine izmed članov delegacij.
Predsednika in namestnika predsednika imata tudi oba zbora. Predsednika in namestnika predsednika zbora voli vsak zbor samostojno izmed članov delegacij za ta zbor.
Volitve za predsednika skupščine in njegovega namestnika ter volitve za predsednika zborov in njuna namestnika se izvedejo z javnim ali tajnim glasovanjem, o čemer odloča vsak zbor samostojno.
Predsednik skupščine ter njegove namestnike ter predsednika zbo-
rov in njuna namestnika so voljeni za 2 leti z možnostjo ponovne izvolitve še za eno mandatno obdobje.
62.	člen
Predsednik skupščine zlasti:
—	predstavlja in zastopa skupnost;
—	usklajuje delo obeh zborov skupščine.
—	sklicuje seje skupščine.
—	vodi skupne seje obeh zborov skupščine,
—	odgovarja za zakonitost dela skupščine,
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihovih funkcij v skupščini.
—	spremlja in nadzira izvajanje sklepov skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte. ki jih sprejema skupščina.
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za javnost dela skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti, ter za sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti skupnosti, ter naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
63.	člen
Namestnik predsednika skupščine:
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko !e-ta ne more opravljati svojih dolžnosti;
—	pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih nalog;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri predsednik ali skupščina.
64.	člen
Predsednik zbora:
—	vodi sejo zbora, če zaseda zbor na ločeni seji;
—	skrbi, da dela zbor po poslovniku skupščine;
—	spremlja in nadzira izvrševanje sklepov zbora, sprejetih v zadevah, ki spadajo v izključno pristojnost zbora.
Če zbora zasedata skupaj, sodelujeta predsednika zborov pri pripravi dnevnega reda seje skupščine.
Če zbora zasedata skupaj, odločata pa o zadevah, o katerih sta pristojna pdločati enakopravno, daje predsednik zbora zadevo oz. vprašanje na glasovanje in ugotovi izid glasovanja v zboru, kateremu predseduje.
Če je predsednik zbora odstoten, ga nadomešča njegov namestnik.
Predsednik zbora in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna zboru, ki ju je izvolil.
B. ODBOR ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN SVOBODNO MENJAVO DELA
65.	člen
Odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela opravlja zlasti naslednje naloge:
—	opravlja naloge v zvezi z uresničevanjem sistema svobodne menjave dela, pri čemer spremlja stanje in daje skupščini predloge za ustrezne ukrepe;
—	skrbi za usklajene aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci v skupnosti;
—	oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela;
—	pripravlja predloge programov socialnega skrbstva v občini;
—	predlaga skupščini v sprejem ceno oz. povračila za opravljanje socialnoskrbstvenih storitev;
—	spremlja izvajanje nalog svobodne menjave dela s področja socialnega skrbstva;
—	opravlja druge skupne naloge, za katere ga zadolži skupščina;
—	pripravlja predloge sklepov in ukrepov, za katere je pristojna skupščina.
Odbor poroča skupščini o svojem delu med dvema zasedanjema. Odbor izdela tudi letno in, če je potrebno, tudi polletno poročilo o svojem delu.
30. decembra 1983 — Št. 28
URADNE OBJAVE
437
66.	č!en
Odbor ima 9 čtanov, vktjučno s predsednikom in njegovim namest-
nikom.
Predsednika, njegovega namestnika in ostate čtane voiita zbora skupščine enakopravno tzmed čtanov delegacij za zbor uporabnikov in zbor izvajatcev.
Mandat traja 4 teta. Pri detu odbora redno sodetujejo predsednik skupščine ter predsednika obeh zborov, kadar je potrebno pa tudi predsedniki drugih organov, komisij in drugih detovnih tetes.
67.	člen
Odbor de!a na sejah, ki jih skhcuje in vodi predsednik.
Odbor veijavno sk!epa, če je na seji navzoča večina č!anov odbora.
Odbor sprejema sk!epe z večino g!asov vseh svojih čtanov.
68.	čten
Natančnejše dotočbe o vsebini ter načinu detovanja odbora vsebuje postovnik.
C.ODBOR ZA SAMOUPRAVNE, ORGANIZACIJSKE IN KA-DROVSKEZADEVE
69.	čten
Odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve oprav-tja ztasti nastednje natoge:
-	pripravtja osnutke in predtoge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov, ter predtoge drugih sktepov in ukrepov, o katerih se uporabniki in izvajatci sporazumevajo o skupščini,
-	pripravtja predtoge sktepa in ukrepov, za katere je pristojna skupščina,
-	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih sptošnih aktov ter sktepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti,
-	zagotavtja sodetovanje z izvršitnimi organi skupščine občine, skupnost sociatnega varstva, in drugih SIS ter družbenopotitičnih organizacij vohčini,
-	opravtja zadeve s področja uresničevanja in izpopotnjevanja de-tegatskega sistema,
-	izvaja natoge v zvezi z vohtvami, imenovanji, odpoktici, razrešitvami v skupščini,
-	opravtja zadeve v zvezi z družbenimi priznanji in nagradami*ter povračiti stroškov, nadomestiti osebnega dohodka in drugo,
-	spremtja deto skupne strokovne stužbe gtede izvrševanja natog za skupnost,
-	opravtja druge skupne-natoge, za katere ga poobtastita zbor upo- .
rabnikov in zbor izvajatcev,
-	opravtja druge izvršitne natoge, za katere ni izrecno dotočeno, da spadajo v pristojnost katerega drugega izvršitnega organa skupnosti.
Odbor poroča skupščini o svojem detu med dvema zasedanjima. Odbor izdeta tudi tetno in če je potrebno tudi pottetno poročito o svojem detu.
70.	čten
Odbor ima 7 čtanov, vktjučno s predsednikom in njegovim namestnikom. Predsednika, njegovega namestnika in ostate čtane votita zbor skupščine enakopravno izmed čtanov detegacij za zbor uporabnikov oz. izvajatcev.
Mandat traja 4 teta. Pri detu odbora redno sodetujejo predsednik skupščine ter predsednika obeh zborov, kadar je potrebno pa tudi predsedniki drugih organov, komisij in drugih detovnih tetes.
71.	čten
Odbor deta na sejah, ki jih skhcuje in vodi predsednik.
Odbor vetjavno sktepa, če je na seji navzoča večina čtanov odbora.
Odbor sprejema sktepe z večino gtasov vseh svojih čtanov.
72.	čten
Natančnejše dotočbe o vsebini ter načinu detovanja odbora vsebuje postovnik.
C ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO !N DRUŽBENO SAMOZAŠČITO *
73.	čten
Odbor za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za izsrse vanje natog s področja sptošne tjudske obrambe in družbene samozas
čite ter opravtja druge natoge v sktadu z zakonom in drugimi predpisi ter samoupravnimi sptošnimi akti skupnosti.
74.	čten
Odbor za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 7 čtanov, skupaj s predsednikom in namestnikom odbora.
Predsednik odbora je vsakokratni predsednik skupščine, namestnika predsednika in čtane odbora pa imenuje skupščina skupnosti.
75.	čten
Pravice in dotžnosti odbora za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito ter sestava odbora se natančneje dotočijo s posebnim samoupravnim sptošnim aktom skupnosti.
D SVET ZA VARSTVO OTROK tN DRUŽINE E SVET ZA VARSTVO ODRASLIH OSEB
76.	čten
Za odtočanje o pravici posameznika ati družine do materiatne pomoči sociatnega skrbstva in za odtočanje o pravicah, obveznosti ati pravnih koristih posameznikov o izvrševanju javnih poobtastit, ki so organom sociatnega skrbstva občinskih skupnosti poverjene z zakonom, ter za opravtjanje drugih natog, ki jih dotočajo samoupravni sptošni akti skupnosti, izvoti skupščina:	*
—	svet za varstvo otrok in družine ter
—	svet za varstvo odrastih.
77.	čten
Pri obravnavanju in odtočanju v individuatiti zadevah je pri detu svetov, navedenih v prejšnjem odstavku, javnost izktjučena.
Vsi čtani svetov in njihovi namestniki (v nadatjnjem beseditu čtani) ter druge osebe, ki so navzoče na sejah svetov, so dotžni kot tajnost varovati vse, kar zvedo na sejah oziroma v zvezi z opravtjanjem svoje funkcije v svetu, in kar bi tahko škodovato ugtedu obravnavanih oseb ati drugih občanov, ati bi imeto za njih kake druge neugodne postedice, če bi za to zvedete nepokticne tretje osebe.
Dotžnost varovanja tajnosti v smistu prejšnjega odstavka tega čtena traja tudi po prenehanju mandata v svetu.
78.	čten
Sveta poročata skupščini skupnosti o svojem detu najmanj enkrat na teto.
79.	čten
Za deto sveta za varstvo otrok in družine ter sveta za varstvo odrastih oseb vetjajo dotočbe 68. in 69. čtena oz. 72. in 73. čtena tega statuta.
SVET ZA VARSTVO OTROK IN DRUŽINE
80.	čten
Svet ža varstvo otrok in družine ztasti:
—	odtoča o materiatnih pomočeh sociatnega skrbstva družinam in mtadotetnim posameznikom;
—	odtoča o zadevah rejništva;
—	odtoča o zadevah posvojitve;
—	odtoča o postavitvi mtadotetnih oseb pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika in drugih zadevah in ukrepih s področja skrbništva nad mta-dotetnimi;
—	odtoča o postavitvi skrbnika za poseben primer mtadotetnim osebam;
—	odtoča o pregtedu zakonskih zadržkov za sktenitev zakonske zveze;
—	odtoča o izvrševanju roditetjskih pravic, če si starši niso med seboj edini;
—	odtoča, pri katerem od roditetjev bo otrok živet, če starši ne živijo skupaj;
—	odtoča o ureditvi stikov med otrokom in roditetjem, pri katerem otrok ne živi;
—	odtoča o prepovedi stikov med otrokom roditetjem;
—	odtoča o odvzemu otroka staršem, o oddaji otroka v zavod in o drugih ukrepih sociatnega skrbstva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ati varstvo otrokovih premoženjskih in drugih pravic in koristi;
odtoča o odobritvi pravnih postov, s katerimi se odsvojijo ati obremenijo stvari iz premoženja mtadotetnih oseb;
438
URADNE OBJAVE
30. decembra 1983 — Št. 38
—	odloča o razvrstitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	odloča o predlogu sodišča za odvzem ali vrnitev roditeljskih pravic staršem in o predlogu za podaljšanje roditeljske pravice čez, otrokovo polnoletnost; *
—	odloča o predlogu sodišča za priznanje popolne poslovne sposobnosti mladoletniku, ki je posta! roditelj,
—	daje mnenje sodišču, kateremu od roditeljev naj se zaupajo v varstvo in vzgojo skupni otroci v primeru razveze zakonske zveze;
—	opravi uskladitev (valorizacijo) preživnin za mladoletno preživninske upravičence;
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti;
—	spremlja na podlagi strokovnih analiz socialne razmere družin v stanju socialne potrebe in predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukre-
pe;
—	opravlja naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti.
81.	člen
Svet za varstvo otrok in družine ima skupaj s predsednikom in njegovim namestnikom 5 članov in 5 namestnikov.
Člane in namestnike izvoli skupščina skupnosti izmed članov delegacij za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti.
w
SVET ZA VARSTVO ODRASLIH
82.	člen
Svet za varstvo odraslih zlasti:
—	odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam;
—	odloča o postavitvi pod skrbništvo odraslih oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, o postavitvi skrbnika, o ukrepih, ki jih zahteva varstvo osebnosti in varstvo premoženjskih in drugih pravic in koristi varovancev, ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad ora-
slimi;
—	odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti;
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer odraslim osebam; opravlja uskladitev (valorizacijo) preživnin za odrasle preživninske upravičence;
—	določi svetovalca (po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sanckij) polnoletnim osebam, ki jim je izrečena pogojna obsodba, za izvrševanje varstvenega nadzorstva, in svetovalca po odpustu s prestajanja kazni;
—	opravlja druge naloge, ki jih določijo samoupravni splošni akti skupnosti;
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri skupščina skupnosti;
—	spremlja na podlagi strokovnih analiz problematiko na področju družbenega varstva socialno ogroženih odraslih in ostarelih oseb v občini in predlaga skupščini skupnosti ukrepe za izboljšanje položaja te skupine občanov.
83.	člen
Svet za varstvo odraslih ima skupaj s predsednikom in namestnikom predsednika 5 članov. Svet ima tudi 5 namestnikov članov.
Člane in namestnike izvoli skupščina skupnosti izmed članov delegacij za delegiranje delegatov v skupščini skupnosti.
*
F SVET ZA OPRAVLJANJE SPRAVNIH POSKUSOV
84.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.
Spravni poskus opravi predsednik sveta ali član sveta, ki ga določi predsednik.
Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
Javnost je pri opravljanju spravnega poskusa izključena
Glede varovanja tajnosti se smiselno uporabljajo določbe 77. člena tega statuta.
85.	člen
Splošno problematiko v zvezi z opravljanjem spravnih poskusov svet občasno obravnava na seji, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta.
Seje sveta morajo biti vsaj dvakrat na leto, zaradi poenotenja dela in medsebojne izmenjave izkušenj med člani sveta.
Na seji sprejme svet tudi letno poročilo o svojem delu, ki ga predloži
skupščini skupnost!.
! - *
86.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov ima skupaj s predsednikom in njegovim namestnikom 5 članov.
Predsednika in njegovega namestnika ter ostale člane sveta imenuje skupščina skupnosti praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. člena Pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju.
Člani sveta so imenovani za štiri leta. Po preteku te dobe so lahko ponovno imenovani za enako obdobje.
6. KOMISIJE IN DRUGA DELOVNA TELESA
87.	člen
Za proučevanje problematike na posameznih področjih ali posameznih vprašanj z delovnega področja skupnosti, določenih skupnih vprašanji, za pripravo predlogov za posamezne ukrepe ter za opravljanje drugih zadev se lahko ustanovijo komisije in druga delovna telesa, ki so talna ali začasna (za izvršitev določene naloge — ad hoc delovna telesa).
Zbora lahko ustanovita skupne komisije in druga delovna telesa, ali pa lastna delovna telesa za proučitev posameznih zadev, oziroma pripravo predlogov za posamezne sklepe.
Naloge, pooblastila in sestavo komisij in drugih delovnih teles se do^ loči s sklepom o njihovi ustanovitvi, če jih ne določa že ta statut ali zakon.
88.	člen
Komisija ali drugo delovno telo ima predsednika, namestnika predsednika in določeno število članov.
Za predsednika komisije ali druga delovna telesa je lahko imenovan le član delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti, za člane pa So lahko imenovani tudi drugi delovni ljudje in občani, pa tudi druge osebe, ki zaradi svojega položaja po zakonu ne morejo biti delegirani kot delegati na sejo skupščine.
89.	člen
Komisije in druga delovna telesa delajo na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik, če je predsednik zadržan pa njegov namestnik.
Delo komisij in drugih delovnih teles natančneje ureja poslovnik.
V. ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR
90.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti kot sredstvaln način uresničevanja nadzorstva nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, sprejetih samoupravnih odločitev ter varstva svdjih pravic in družbene lastnine. Nadzorstvo opravljajo po svojih delegatih v skupščini in njenih organih ter po posebnem organu samoupravne delavske kontrole — Odboru za samoupravni nadzor.
91.	člen
Odbor za samoupravni nadzor ima tele pravice in dolžnosti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov:
%	— nadzira skladnost delovanja organov skupnosti s pooblastili in
statuta in samoupravnih aktov skupnosti;	,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov skupnosti;
—	nadzira porabo sredstev skupnosti;
—	nadzira delo in poslovanje skupne strokovne službe;
—	nadzira obveščanje članov skupnosti;
—	opravlja druge naloge.
92.	člen
Odbor za samoupravni nadzor ima 5 članov.
(lane odbora volijo in odpokličejo delegacije skupnosti na podlagi enotne kandidatne liste.
Mandat članov traja 2 leti.
30. decembra 1983 — Št. 28
URADNE OBJAVE
439
93.	čten
Ctane odbora voti jo in odpokličejo preko skupščine skupnosti dete-gadje uporabnikov in izvajatcev, ki so čtani skupnosti na podtagi enotne kandidatne tiste, ki jo predtoži skupščina skupnosti. Poimenske kandidate za čtane odbora predtaga pristojni organ za kadrovske za-deve pri Občinski konferenci SZDL.
Skupščina skupnosti s posebnim skiepom ugotovi, da so č!ani odbora izvoženi
94.	č!en
(tani odbora samoupravne detavske kontrote izvotijo izmed sebe predsednika odbora in namestnika predsednika.
Predsednika vo!ijo izmed čtanov, ki so čtani detegacij za detegiranje detegatov v zbor uporabnikov.
95.	č!en
Za svoje de!o so č!ani odbora odgovorni skupščini občinske skupnosti socialnega skrbstva. Osebno in materiaino so odgovorni za sklepe, ki hi jih sprejeti ktjub opozoritu pristojnega organa mimo svojih poohta-sti! ati pa v nasprotju z zakonitimi predpisi.
96.	čten
Odbor deta na sejah, ki jih skticuje in vodi predsednik odbora.
Predsednik je dotžan skticati sejo odbora, če to zahtevajo:
—	najmanj trije čtani odbora,
—	predsednik skupščine odbora,
najmanj ena petina vseh detegacij, ki delegirajo detegate v skupščino skupnosti
Odbor se mora sestati najmanj enkrat na teto.
97.	čten
Najmanj enkrat na teto mora odbor samoupravne detavske kontrote v zvezi z izvajanjem vseh svojih natog iz 9 L čtena tega statuta pripraviti poročito o svojem detu, s svojimi ugotovitvami o oceni stanja v skupnosti, ga predtožiti skupščini ter ji predtagati ukrepe za odpravo morebitnih ugotovitvenih pomanjktjivostih.
98.	čten
Natančnejše dotočbe o detu odbora samoupravne detavske kontrote vsebuje poseben pravitnik.
V! LJUDSKA OBRAMBA tN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
99.	čten
Detovni tjudje in občani, organizirani v skupnosti, na podtagi samoupravnega sporazumevanja skrbijo, organizirajo, pripravljajo, us-ktajujejo in uresničujejo natoge sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite tako, da jih opravtjajo v okviru temetjnih dejavnosti, za katere je skupnost ustanovljena. V skupnosti se v sktadu z obrambnimi in varnostnimi načrti zagotavlja učinkovito detovanje ustreznih dejavnosti za primer vojne, ob naravnih ati drugih hudih nesrečah in \ izrednih primerih.
tOO. čten
V primeru oboroženega napada na državo izvaja skupnost mobthza-cijo svojih sit in sredstev za izvršitev natog obrambe in samozasette. Po ukazu organa, ki ga dotoča zakon, se izvaja mobitizacija tudt ob neposredni vojni nevarnosti, ob ìaravnih in drugih hudih nesreča ter o izrednih razmerah
Ob mobitizaciji preide skupnost iz mirodobne v vojno organizacijo in se pripravi za vodenj; sptošnega tjudskega odpora.
!0L čten
Za izredne razmere se šteje oboroženo, subverzivno ati drugačno za-sitno detovanje sovražnih in drugih družbi nevarnih sit, ki neposredno ogroža ustavno ureditev Sociatistične federativne repubtike Jugosta-vije ati Sociatistična repubtika Stovenija ati druge temetjne vrednote sociatistične ureditve, varnost države ati njenih posameznih detov ati živtjenje tjudi in materiatne dobrine v večjem obsegu
102.	čten
Detavci, detovni tjudje in občani, organizirani v skupnosti, zagotav-tjajo s planiranjem sptošne tjudske obrambe kot sestavnim detom planiranja v skupnosti, materiatne in druge pogoje za aktivno in neposredno udetežbo v obrambnih pripravah in za krepitev obrambne in samozaščitne pripravtjenosti.
V ptanih skupnosti se dotoči jo natoge v zvezi z organiziranjem in pri-pravtjanjem sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite, sredstva za uresničevanje teh natog ter drugi ukrepi za pripravo na obrambo države in za deto v vojnih razmerah.
103.	čten
Za izvrševanje natog sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite skrbi Odbor za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito.
104.	čten
Uresničevanje sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite, pravice in dotžnosti organov skupnosti pri tem uresničevanju in druga pomembna vprašanja s področja sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite se podrobneje uredijo z enim ati več samoupravnimi sptošnimi akti skupnosti.
VI! URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOST! PR!PADN!-KOV !TAL!JANSKE NARODNOST!
105.	čten
Občani itatijan. narodnosti se enakopravno in v svojem jeziku vktju-čujejo v deto skupščine in njenih organov in v svojem jeziku uvetjav-tjajo pravice in dotžnosti uporabnika oziroma izvajatca v skupnosti.
Pri sestavi organov skupnosti se zagotavtja ustrezno zastopanost občanov itatijanske narodnosti.
106.	čten
Ustno in pismeno komuniciranje z občani itatijanske narodnosti, z njihovimi organizacijami in društvi v okviru skupnosti, se opravtja v dveh jezikih.
V!!!. OPRAVLJANJE ADMINÌSTRAT1VNO-STROKOVN1H, POMOŽN!H !N TEM PODOBNIH DEL ZA SKUPNOST
107.	čten
Za opravtjanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih det, ki so potrebna za nemoteno detovanje skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti (razen svetov, (80., 82., 84. čten), ustanovi skupščina skupnosti, skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini, skupno strokovno stužbo, ki se organizira kot detovna skupnost.
Kot administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna deta v smistu prejšnjega odstavka se štejejo ztasti ptansko-anatitična deta, pripravtjanje strokovnih podtag in gradiv za deto organov in detovnih tetes skupnosti in za sprejemanje samoupravnih odtočitev. knjigovodska deta in druga finančna opravita, administrativna deta, razmnoževanje in razpošitjanje gradiv za seje organov in detovnih tetes skupnosti itd.
Natoge, ki jih detovna skupnost skupne strokovne stužbe opravtja za skupnost, se natančneje dotočijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, dotžnostih in odgovornostih (109. čten).
108.	čten
Skupna strokovna stužba se ustanovi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, ki ga sklenejo med seboj samoupravne interesne skupnosti, za katere bo detovna skupnost skupne strokovne stužbe opravtjata dotočena deta.
109.	čten
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med detovno skupnostjo in skupnostmi-ustanovitetjicami strokovne stužbe, dotoča samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sktenejo skupščine skupnosti-ustanoviteijic in detovna skupnost.
440
URADNE OBJAVE
30. decembra 1983 — Št. 28
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka tega člena ureja zla-sti:
—	vrsto de!, ki jih de!ovna skupnost oprav!ja:
—	osnove in merita za pridobivanje dohodka delovne skupnosti;
—	pravice, ki jih ima de!ovna skupnost g!ede odločanja o zadevah in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem njenih del;
—	temeljne pogoje glede strukture kadrov v delovni skupnosti;
—	odgovornost delovne skupnosti za opravljanje del;
—	način reševanja medsebojnih sporov;
—	način koordiniranja dela v delovni skupnosti;
—	kvalifikacijsko strukturo kadrov v delovni skupnosti;
—	druga pomembna vprašanja skupnega pomena.
110.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, ki programu njenega dela ter k razvidu del in nalog je potrebno soglasje skupščine skupnosti.
Delavci delovne skupnosti skupne strokovne službe pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela.
Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo strokovne službe in skupnostjo ter drugimi ustanoviteljicami strokovne službe na osnovi opravljenih storitev v skladu s sprejetim programom dela.
111.	člen
V samoupravnem sporazumu iz prejšnjega člena se določijo zlasti naslednje naloge in opravila, ki jih opravlja skupna strokovna služba:
—	priprava osnutkov in predlogov letnih in srednjeročnih planov skupnosti;
—	priprave samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina skupnosti;
—	izvajanje sklepov skupščine skupnosti ter njenih organov;
—	priprave analiz informacij in poroči! o izvajanju nalog skupnosti;
—	priprava strokovnih podlag in gradiv za delo organov in delovnih teles skupnosti;
—	organiziranje in skrb za uresničevanje oz. uveljavljanje denarnih in materialnih pravic;
—	opravljanje administrativnih in tehničnih de! za delovanje organov skupnosti (priprava in razmnoževanje gradiv, pošiljanje gradiv, pisarniško poslovanje in drugo);
—	izvajanje finančno-računovodskega poslovanja za skupnost.
S samoupravnim sporazumom se lahko opredele še druge naloge, ki jih bo opravljala skupna strokovna služba.
112.	člen
Zagotovitev določenih opravi! lahko skupnost uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizirajo ali z upravnim organom.
113.	člen
Delo delavcev skupne strokovne službe vodi in usklajuje vodja strokovne službe. Vodja skupne strokovne službe imenujejo in razrešujejo, potem ko so dobile mnenje delovne skupnosti, skupščine skupnosti, ki so ustanovile skupno strokovno službo.
Mandatna doba vodje traja 4 leta in je lahko ponovno imenovan.
Vodja skupne strokovne službe je za svoje delo in delo delovne skupnosti odgovoren vsem skupščinam skupnosti, ki so ustanovile skupno strokovno službo. Vodja dolžan enkrat letno po potrebi pa tudi večkrat poročati skupščinam skupnosti o delu skupne strokovne službe.
114.	člen
Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva imenuje izmed vrst delegatov člane v razpisano komisijo za imenovanje vodje skupne strokovne službe. Samoupravni sporazum o ustanovitvi delovne skupnosti podrobneje ureja način imenovanja, pravice, dolžnosti in odgovornosti vodje delovne skupnosti.
115.	člen
Delovna skupnost strokovne službe ima statut, s katerim določa organizacijo skupne strokovne službe in samoupravno organiziranost ter druge zadeve, pomembne za delo skupne strokovne službe.
116.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva je dolžna skupaj z drugimi SIS zagotoviti delovni skupnosti skupne strokovne službe potrebne delovne prostore, delbvna sredstva in druge pogoje za delo.
117.	člen
Sredstva za delovanje strokovne službe zagotavljajo skupnosti, ki so ustanovile skupno strokovno službo na podlagi sprejetega letnega ovrednotenega programa dela Strokovne službe. Ta program predlaga zbor delavcev skupne strokovne službe, sprejemajo pa ga skupščine, ki so ustanovile skupno strokovno službo.
SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
118.	člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	samoupravni sporazum o temeljih plana in plan,
—	statut skupnosti,
—	poslovnik skupščine.
—	druge samoupravne splošne akte.
Samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti skladni z zakonom in ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti ter samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki jih je skupnost sklenila ali k njim pristopila.
Postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov določajo ti akti v skladu z zakonom in tem statutom.
Postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov določa v skladu z zakonom ta statut ter splošni akt.
Statut sprejme skupščina z ločenim glasovanjem po predhodni 30-dnevni javni obravnavi osnutka statuta.
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejme po istem postopku kot statut, razen tistih, ki se nanašajo na uskladitev z zakonodajo in jih sprejme skupščina z ločenim glasovanjem obeh zborov s posebnim sklepom.
Ostale samoupravne splošne akte in njihove spremembe sprejme skupščina po istem postopku kot statut oz. njegove spremembe, če ni z zakonom drugače določeno.
Spremembe in dopolnitve statuta lahko predlaga vsaka delegacija in tudi vsak delegat v skupščini skupnosti.
IX. DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU
119.	člen
V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinskih skupnostih, družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom, ki so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in ki so gmotno ogroženi, če tem osebam ru mogoče zagotoviti preživljanje oz. jim pomagati na drug ustrezen način.
Skupščina skupnosti sprejme poseben samoupravni splošni akt. s katerim se v skladu z zakonom natančneje določijo pogoji za uveljavitev in trajanje pravic do materialne pomoči, oblike materialnih pomoči v socialnem skrbstvu v občini Piran, obveznosti in odgovornosti prejemnikov materialne pomoči do občinske skupnosti ter druga pomembna vprašanja v zvezi z materialnimi pomočmi.
Ne glede na vse določbe samoupravnega splošnega akta skupnosti o pogojih za uveljavitev in trajanje pravice do materialne pomoči v socialnem skrbstvu v občini Piran, nima pravice do materialne pomoči občan, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev materialne pomoči, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potreben.
30. decembra 1983 — st. 28
URADNE OBJAVE
441
120.	č!en
Skupščin, skupnosti sprejme kriterije z. dogovarjanje in sklepanje sporazumov o v.š.m pnspevka, ki naj bi ga za preživljanje občana kateri uveljavlja al, v katenkoli obliki že prejema materialno pomoč socialnega skrbstva, prispevale osebe, ki so tega občana po zakonu dolžne preživljat,, a svojega preživninskega prispevka ne dajejo niti na podlagi dogovora o preživnin,, niti na podlagi sodne odločbe ali kakšnega dru gega akta.
Sporazume v smislu prejšnjega odstavka sklepa skupnost, če socialno ogroženemu občanu dodeli materialno pomoč, z osebami ki so dolžne prispevati za preživljanje sprejemnika materialne pomoči
S samoupravnim splošnim aktom iz 119. člena tega statuta se določi način ukrepanja skupnosti v primeru, če osebe, ki so dolžne prispevati za preživljanje občanov iz prvega odstavka, ne dajejo svojega pri-spevka v skladu z navedenimi kriteriji.
X!. JAVNOST DELA *
125.	člen
De!o skupnosti je javno.
Seje skupščine in drugih organov so javne, če s tem statutom za posamezne primere ni drugače določeno.
126.	čten
Predstavniki organizacij združenega de!a, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine in njenih organov ter sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja.
Na seje se redno vabijo tudi predstavniki sredstev javnega obveščanja v občini, zaradi obveščanja javnosti.
121.	člen
Skupščina skupnosti v skladu s planskimi akti skupnosti in drugimi samoupravnimi akti s sklepom dotoči višino denarne pomoči, ki predstavna prejemnikom v občini vir sredstev za preživljanje, najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči ter višino drugih ob!ik materiale pomoči, pri katerih je določitev višine možna. Podrobne določbe o tem vsebuje samoupravni splošni akt skupnosti iz 119. č!ena tega statuta.
Sklepe iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina najmanj enkrat letno, če ni z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom določeno, da se opravi uskladitev (valorizacija) materialnih pomoči tudi med letom, oziroma da se tudi med letom na novo določa višina posameznih oblik materialnih pomoči socialnega skrbstva.
O pravici posameznika ali družine do materialne pomoči odločajo posebni organi skupnosti, in sicer svet za varstvo otrok in družine ter svet za varstvo odraslih oseb, vsak v okviru svoje pristojnosti, določene s tem statutom v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
V nujnih, neodložljivih primerih, ko je socialna stiska občana ali druge upravičene osebe tako huda, da ni mogoče počakati na odločitev pristojnega sveta, odloči o pravici posameznika ali družine do enkratne denarne pomoči individualni poslovodni organ Centra za socialno delo občine Piran, ki pa mora svojo odločitev predložiti v odobritev pristojnemu svetu na prvi seji.
122.	člen
Najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, se ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialne pomoči socialnega skrbstva izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči v skladu z določili samoupravnega splošnega akta iz 119. člena tega statuta (revizija materialnih pomoči).
123.	člen
Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči, za revizijo ter za valorizacijo materialnih pomoči določa Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo mate rialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga sprejme skupščina Skupnost) socialnega skrbstva Slovenije.
< '
X. RAZMERJE SKUPNOSTI DO SKUPŠČINE OBČINE PIRAN
124 člen	. .
Skupnost je dolžna najmanj enkrat na leto poročati skupšč.n.obcme o delu skupnosti, zlasti o izvajanju politike na po skrbstva, izvajanju sprejetih programov razvoja .n dela, drugih samoupravnih odločitev in sprejetih obveznost,, uresmceva j drugih nalog skupnosti ter o drugih pomembnih vprašanj)
naravnava priporočila in mnenj, skupščine °bčmcmn)^ nih organov ter obvešča skupščino občine in njene organ ukrepih v tej zvezi.	/
127.	člen
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno, obveščanje javnosti zlasti o stanju in problematiki na področju socialnega skrbstva v občini, o razvoju socialnega skrbstva, o uresničevanju sprejete politike in vseh samoupravnih odločitev v skupnosti, o delovanju delegatskega sistema in delegatskih odnosih, o delu skupne strokovne službe, o uporabi sredstev združenih za socialno skrbstvo, in o drugih pomembnih vprašanjih.
128.	člen
Obveščanje o delu skupnosti se izvaja:
—	preko delegatov skupščine;
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih organov; *
—	s pomočjo sredstev javnega obveščanja;
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi skupščina skupnosti.
Za redno in pravočasno obveščanje javnosti o delu skupnosti je odgovoren predsednik skupščine.
129.	člen
Skupščina in njeni organi v posebno utemeljenih primerih sklenejo, da bodo določena vprašanja obravnavali brez navzočnosti javnosti. Tako sklenejo zlasti v primerih, kadar zakon ali drug predpis določa, da je določene podatke treba šteti kot tajnost.
130.	člen
Skupščina skupnosti s poslovnikom natančneje uredi uresničevanje načela javnosti dela in varovanja tajnosti.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
131.	člen
Za obvezno razlago določb tega statuta je pristojna skupščina skupnosti.
132.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občinske skupnosti, ki je bil sprejet meseca maja 1978.
133.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da k njemu soglasje skupščina občine Piran.
134.	člen
Ta statut, spremembe — dopolnitve se objavijo v Uradnih objavah. Številka: 02-15/80-83 Piran, 10. novembra 1983
Predsednik skupščine skupnosti ALENKA KUBIK, 1. r.
K temu statutu je dala soglasje Skupščina občine Piran na seji dne 26/12-1983.
442
URADNE OBJAVE
30. decembra 1983 — Št. 28
S :-i HJPRAYNA-STANOVAPHSK^. SKUPNOST OBČiNE P!RAN , .	.r,
' a podlagi 23., 24. in 25. člena Samoupravnega sporazuma o usta-nc tvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran (Ur. objave, št. S 83) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravna stanovanjske skupnosti občine Piran na skupni seji dne 15 12.
,	1983 sprejela
SKLEP
o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije in konference delegacij dt ' gjrajo v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran
L
Zbor uporabnikov šteje 36 delegatskih mest. število delegatov, ki jih vfzbor uporabnikov delegirajo uporabniki pa je naslednje:
Zap	Št. deleg.
št.	Naziv T(OZD), DS, KS	mest
1	M! Droga* Portorož	5
2	Istrameta! Portorož	1
3	SCT TOZD »Gradnje« Piran	1
4. Komunalno podjetje Piran	!
5	Splošna plovba Piran	2
6	Nanos — TOZD »Preskrba« Portorož	!
7	TOP - TOZD Hoteli Palace	!
8	TOP-TOZD GH »Metropol«	1
9	TOP - TOZD Hote! »Piran«	1
10. TOP — TOZD Pralnica in čistilnica	!
11 TOP-DSSS *	1
— TOZD Turizem Avditorij — TOZD Igralnica »Casinò«
12.	SOZD Emona — TOZD Hoteli Bernardin	1
13.	SOZD Emona — TOZD Hotel Riviera	1
14 Dom vojaških vojnih invalidov Strunjan	!
— SOZD Alpetour — TOZD Hoteli Strunjan 15. SIS družbenih dejavnosti	!
— Temeljno sodišče Koper — Enota v Piranu — Sodnik za prekrške — Postaja milice - KZS Piran
— Upravni organi občine Piran — SIS gospodarskih dejavnosti — DPO občine Piran '
16 1 B — SB Koper — Enota Piran	1
— SDK Portorož — Pošta Piran — Knjigovodski servis — MZSV
— Matična knjižnica — DS Obalnih galerij — Muzej »S. Mašera«
— KUD »Karo! Pahor«
- DU »fvan Regent«
17.	VIZ Piran — DSSS	2
— Osnovna šola Piran — Osnovna šola Lucija — Osnovna šola Portorož — Osnovna Šola Sečovlje — Osnovna šola z it. učnim jezikom Piran Osnovna šola z it. učnim jezikom Sečovlje VVZ Piran VVZ Lucija
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28. 29.
30.
-VZ »Elvira Vatovec« Strunjan	,
—	Center za korekcijo sluha in govora Port6r<y ^
Splošna bolnica Piran	1
—	Zdravstveni dom Piran
—	Lekarna Piran, Portorož
Srednja zdravstvena šola Piran	1
—	Gimnazija z it. učnim jezikom Piran
—	VPŠ
—	Srednja pomorska šola
—	Dijaški dom »B. Sajeta«
Krajevna skupnost Piran	1
Krajevna skupnost Portorož	1
Krajevna skupnost Lucija	1
Krajevna skupnost Sečovlje	1
Krajevna skupnost Raven, Padna, Nova vas	1
Krajevna skupnost Stfunjan	1
Obrtno združenje Piran	1
(lani stanovanjske zadruge	1
Društvo upokojencev Piran	1
Delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljaj^ dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, prek osnovnih organizacij	zveze sindikatov	1
Delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujejo za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja, prek zbora stanovanjskih varčevalcev pri	banki 1
Za oblikovanje in sklic konference delegacij so zadolžene temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, navedene kot prve v skupini organizacij, ki tvorijo konferenco delegacij.
H.
Zbor izvajalcev šteje 11 delegatskih mest, število delegatov, ki jih v zbor izvajalcev delegirajo izvajalci, pa je naslednje:
Zap.	Št. deleg.
ŠL Naziv T(OZD)mest
1.	Komunalno podjetje Piran	!
2.	SCT — TOZD »Gradnje« Piran	1
3.	SGP »Stavbenik« Koper	1
4.	SGP »Gorica« - TOZD GO Koper	!
5	Invest biro Koper	!
6.	Rižanski vodovod Koper	!
7.	Elektro Koper	1
8.	Podjetje za PTT promet Koper — TOZD za ptt promet
Koper	1
9^	Medobčinski zavod za spomeniško	varstvo Piran	1
— Center za socialno delo Piran
10.	Samoupravna komunalno cestna interesna skupnost Piran !
11.	Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem Piran 1
1!
111.
Ta sklep velja takoj, uporablja pa se od L 1. 1984 dalje.
IV.
la sklep se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 12-135/83 Piran, dne 15. 12. 1983
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran
30 decembra 1983 — Št 28______
OBČtNSKA )ZOBRAŽEVALNA SKUPNOST POSTOJNA
!
Na podlagi 28. člena samoupravnega sporazuma o templjih p!ana Občinske izobraževalne skupnosti Postojna so delegati na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. decembra 1983 sprejeli naslednji
SKLEP
URADNE OBJAVE__________________________443
SAMOUPRAVNA KOMUNALNO CESTNA !NTERESNA SKUPNOST OBČ!NE HRAN
Na podlagi 38. člena statuta Samoupravne komunalno-cestne interesne skupnosti občine Piran sta zbor uporabnikov in zbor ivza)alccv skupščine Samoupravne komunalno-cestne interesne skupnosti občine Piran na seji dne 11. ! ! 1983 sprejela naslednji
SKLEP
2. alinea. 1. člena sklepa o združevanju sredstev v letu 1983. z dne 23. 12 1982 (Uradne objave, št. 1/83), se podaljša za leto 1984.
la sklep velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
Štev : 145/83
Postojna. 29. decembra 1983
Predsednik skupščine Zvone NASI RAN, 1. r.
Sprejme se predlog Komunalnega podjetja Piran TOZD Komunalne dejavnosti št. 951/9-1 z dne 13 1(1. 1983 o povišanju cen za komu nalne storitve individualne rabe za leto 1984. in sicer:
— kanalščina:
.7,8(1 din/m^ od uporabljene vode 2(1,(M) din/m* od uporabljene vode
a)	za gospodinjstva
b)	za gospodarstvo
odvoz smeti:
a)	za gospodinjstva odvoz odpadkov nadomestilo smetnjakov
b)	za vrtce, šole in društva odvoz odpadkov
c)	za gospodarske organizacije za pokrite in nepokrite poslovne površine
d)	prispevek od gospodarskih organizacij za mesece, ko ne obratujejo
1,3(1 din/m* mesečno (1,35 din/mi mesečno
1,3(1 din/rn^ mesečno
3,60 din/m- mesečno 1,80 din/m^
Predsednik skupščine skupnost) Vladimir PRELC. 1 r
Navedene cene je potrdila Obalna skupnost za cene Koper z odločbo št. 38-256/83 od 23. 12 1983 in veljajo od 1 ! 1984.
Štev.: 20/1-51/83 Piran. 11 novembra 1983