\ It PablblMd aad iitlriilNcUd madw penmR No. 728) •■Utor. By tk« Act of Octobat 6, lfl7, oa ffl« at Um Port Office of Clevelmmd, Ohio. By order of the President, A. 9. Burle#on, Portmwter Cm. _ ^ ONLY SLOVENIAN DAILY el wrWEEN NEW YORK AND CHICAGO I BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBUC FOR WHICH IT STANDS; ONE NATION INDl-VISIBLE WnH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." V.-LETO V. CLEVELAND, 0., PONDELJEK (MONDAY) JAN. 23rd, 1922. ST. (NO.) 18. Sli^opy 3c. Entered as Second Class Matter April 29lh 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Pojiainczna številka 3c. mCKEOmSENE UHO IZ SIBIRUE. m disif dei* >10 f zunanji minister se je izjavil v ^arlamentu, da varnost japonske za- ^teva. da obdrži svoje cete v sibiriji. zanikuje teritorijalne ambicije. i N ^hmgto'n, 22. januarja. — Japonsko poslaništvo v onu je danes objavilo govor, katerega je držal pred. japonskim parlamentom japonlskij zunanji 'i je danes objavilo govor, katerega je držal red j; Učida. Učida se je v svojem govoru izjavil, da h « (loj t iz to«*' a vsled svojega varstva ne more umakniti svojih ^omorsikih provinc Sibirije, '^ski k ^^trjuje bo japonska delegacija na wa'shing-^onferenci, kadar pride na vrsto sibirsko vpraša-se zgodi najbrže že jutri zavzela stališče, Je označil zunanji minister Učida v svojem govoru ^2eja zastran Sibirije, pričela odprta debata v j a jn gosposki zbornici Na zunanjega ministra NJil se, da se bo kot posledica tega Tninistreke- oCi# 'Vki • več interpelacij od stranke Kensei- ' ' P%lavitna opozicijska stranka ^sejikai stranka je že naznanila svoje nasprotstvo j^^'^Sramii za obdržanje vojaških čet v Sibiriji 0 delegacija v Washingtonu je včeraj v priča- lo f Hko pride ta teden na konferenci na vrsto več reči 1 g ^^"znosti za Jappnsko, imela jako dolgo posvetoiva- Grof TTn*^ iti Proti-delavske odločbe vladnega želez. odbora. VLADNI ODBOR JE PODAU-ŠAL DELAVNI ČAS IN ZNIŽAL PLAČE ŽELEZNIŠKIM PISARJEM IN POSTAJNIŠ-KIM USLUŽBENCEM ZA $15,-000,000. Chicago, 22. j an. — Vladni železniški odbor je danes podal novo odločbo, glasom katere železniško pisarniško osobje skupno I s kolodvorskimi uslužbenci obvezano delati po 9 ur na dan za običajno plačo, poleg tega bodo imele družbe tudi pravico razdeliti delovni, čas na dva kosa ali ''ši.fta'. To pomeni, da je uslužbencem odvzeta tako teško pri-borjena pravica osem-urnega de lavnika. I koliko oseb ise je v posameznih Nova odredba, ki postane ve- registriralo kot brezposel- Ijavna s prvim februarjem, za-j'"'^' pa, kolrkini se je delo vzame mesto pogodbe, katero je I bREZPOSELNOST V OHIO. POLOŽAJ JE IZZA MESECA JULIJA SKORO j POPOLNOMA NEIZPREMENJEN. — PO 8 OSEB BREZPOSELNIH ZA VSAKO DELp. Columbus, O., 22. jan. — Kot izkazujejo poročila dsmih državnih brezposelnostnih j uradov v Ohio, je brezposelnoBtni položaj v Ohio izza meseca |julija skoro popolnoma neizpremenjen. Iz podanih poročil je razvidno, da se je za vsako prazno mesto priglasilo približno oslem oseb. Poročilo izkazuje položaj, kot je obstojal od I. julijja pa do 31. decembra preteklega leta. Tu sledijo podatki za osem poglavitnih ohijskih mest. Prva številka kaže. Lloyd George za "res- nicen mir SE OGREVA ZA "USPEHE" WASHINGTONSKE KONFERENCE, TER NAPOVEDUJE NALOGE GENOVSKE MEDNARODNE KONFERENCE. Južna Irska v spora-' ziimu z Ulsterci. Papež Benedikt je mrtev. COLLINS IN CRAIG SPORAZUMELA. STA SE London, 21. jan. Ministrski London, 21. jan. — Irski položaj je navzel danes presenetljivo in nepričeikovano lice, ko je bilo podano v javnost naznanilo da predsednik Lloyd George je ob-j sta prišla Michael Collins, načel-državal danes pred nacijonalno nik južne irske provizorične vla-liberalno stranko govor, v kate ;de in James Craig, ministrski .K" ;TA .0^ k se v Sibiriji ustanovi poloČna stabilnost. )a je včeraj v svojem govoru izjavil, da bo Pfej ko mogoče umaknila svojo armado iz Siti- ' JG glavni namen pogajanj z vshodno rusko ki i'ma sedež v Giti/p-riti do sporazuma glede sklenila vladna železniška administracija tekom vojne z "Railway and Steamship Clerks Freight Handles, Express and station Employes" unijo, in prizadeva okrog 300,000 delavcev. yhQ trgovine in pa dobiti garancije, da se bo ja- Akron, 37.163 — 4,610. Cicinnati, 17,591 — 2,540 Cleveland. 58,517 __ 4,620 Columbus, 31.486 — 6,331 Dayton. 32.853 — 6,295 Hamilton, 3,220 —. 69 Računa se, da bo ta odredba ^4,269 5,229 glasom katere se delavcem ne bo Youngstown, 1 3,600 _ 2,702 plačalo čas in pol za deveto uro , ^ k! «« izdela, in se bo delavni čas lahko izkazuje poročilo tudi razcepilo, znižala stroške že- lezniških družb za $15,000,000,'^^'^°"' ?,752 na leto, kar pomeni, da bodo de- Cincinnati. 7,000 2,705 avci za toliko prikrajšani n^ svo- rem je apeliral na narode, da delujejo za ustanovitev resničnega miru, potom katerega se bo zopet ustanovilo mednarodno zaupanje in trgovsko življenje. Z velikim zadovoljstvom je govori] o uspehih washingtonske konference, ter izjavil, da je ve- predsednik za Ulster, do sporazuma, ki obeta poravrfati vse spore med severno in južno Irsko na mirpljuben način. Poleg priprav za mirno poravnavo vprašanja medsebojne meje, se je tudi sklenilo ,da se nemudoma preneha z medsebojnim boj- iiko pripomogla za izboljšanje j kotom, in podvzelo se je tudi ko-sporazuma med Veliko Britanijo, rake za rešitev vseh takih pro-in Zedinjenim državami. Dejal je bleriiov, ki se tičejo celokupne dalje, da bo naloga konference, [Irske, ki se v kratkem snide v Genovi | - napraviti konec vojnam in govo- SOVJETSKA RUSIJA BO V ncam o vojnahl KRATKEM DOLOČILA DELEGACIJO ZA GENOVSKO KONFERENCO. Dejal je, da pričakuje od konference, da bo napravila mir na vzhodu ,in apeliral je na narode, da znižajo oboroževalne stroške. "Narodi se morajo pripraviti, da tudi za mir ndkaj riskirajo," je dejal tekom svojega govora, v . katerem se je večkrat spustil tudi ^'®'^''«' sovjetska vlada pos je v domače ekonomske rn politič-zastopnike na genovsko ne zadeve. Dotaknil se je tudi konferenco, v kater, se naznanja, irske poravnave ter opozarjal, da Moskva, 21. jan. _ Sovjetski zunanji minister Čičerin je poslal italijanskemu ministrskemu predsedniku noto kot odgovor na po- bilo naznanio Dosledka UMRL JE OB 6. URI V NEDELJO ZJUTRAJ. Rim, 22. jan. — Papež Benedikt XV. je umrl ob šesti uri danes (v nedeljo) zjutraj (oziroma okrog polnoči po clevelandskem času.) Njegove smrti se je pričakovalo že vec ur. Ob njegovi smrti so • bili navzoči papeževi osebni zdravniki, kardinal Gasparri in številni drugi člani papeževe u-radne družine. Od polnoči naprej se je opustilo vsako upanje, da bi papež mogel živeti dalj kot štiri ure. Predno je papež umrl, je dejal, da bi rad žrtvoval svoje življenje, ako bi s tem prinesel svetu mir. Prezgodnja vest o papeževi smrti. New York, 21. jan. — Nekatera poročila iz Londona so že danes, to je v soboto popoldne, javljala smrt papeža, medtem ko je umrl v resnici šele v nedeljo zjutraj oziroma v noči med soboto in nedeljo po ameriškem času. Ta napačna vest je temeljila baje na naznanilu kardinala Bourneja v Londonu, ki je pozneje pojas- napake enega izmed članov njegovega uradnega štaba. jih plačah. (Cleveland, Columbus, 41,635 14,476 11,507 -8,1 72 , jyj- in japonsko lastnino v Sibiriji ^poštova- j)fi ijg ^glede varstva splošne trgovine, glede indus- Glas, G poročila japonskga poslaništva je zunanji mi-'veljavo pogodba z vlad I jI "Hfdejal: jnistracijo, zaslužili po Železniške družbe so tekom 3,032 sliševanja pred odborom izjavljale, mi so številni kolodvorski delavci, ki so preje zaslužili po $75 na mesec, potem, ko je prišla v Mi dejal Vladni ženski odbor pravi ! ^%amo nikakih teritorijalnih ambicij, niti si na mesec, zasigurati kake poisebne predpravice. Otok ^ ^^0 zasedli vsled nezaslišanih masakrov v Nikola- »yoji izjavi, da ta odredba pnn-japonska vlada bi gotovo umaknila svoje čete | cwuelno ne Opravlja osemume- ;te, zasigurati kake poisebne predpravice __________________________________________ ti kaka odgovorna ruska vlada poravnala d^iavn.ka kar pa ,e za delavce . i •> majhna tolažba, kajti 'princip | i' . jskeiu 'Nadalje izrazil svoje obžaloi^anje, da se na Ki- ^0 h Ppvračata mir in enotnost, temveč da se opaža oW, "^^^Protne znaike Dejal je: verjeli, da se Kitajska nahaja na poti na-^ Japonska vlada, ki je vedHo želela, da se elg, izvede uspešna politična organizacija, je za- njenim notranjim sporom stališče po'po'lne Hamilton, 30 — j i Toledo. 4,000 — 1,907 i Yovingstown, 10,544 — 2,674 i Skupaj je torej iskalo delo pri no admi-; državnih brezposelnostnih uradih in 288,699 moških iskalo delo, a dobilo ga je le 32,405, a od žensk je iskalo delo 92,970, od katerih se je preskrbelo mesta za.32,755. -n-— GRČIJA POVABUENA NA $175 da se je za 27. januar sklicala iz-1 redna seja ruskega centralnega ; eksekutivnega sovjeta, ki bo določil osoKje ruske delegacije. LORD BRYCE JE UMRL. ruske KONFERENCO. so se velike teškoče ,katere bo treba premagati, predno bo ustanovljena ii'ska svobodna država: "Toda trezni razum, katerega so pokazali Irci v teku zadnjega časa. nam jamči, da bodo srečno korake v .menu predlagali tudi vse nadalje te&o- republdce. če, ter ustvarili srečno in zado- hčerin nadalje pravi v svoji voljno Irsko, ki bo zavzemala vi- "o^i, da bi sovjetska vlada zelo soko mesto med svobodnimi na- rada zvedela kaj podrobnejšega rodi, ki tvorijo angleSko državo," « konferenci, in da li je najvišji je dejal Lloyd George. zavezniški koncil že kaj razmotri- Govoreč o mednarodnih kon- val o konferenčnem programu, ferencah v splošnem. Je dejal Nota pravi, da se sovjetska Lloyd George, da ako bi se bila strinja z mnenji vlad, ki so v mesecu juliju, 1914, sklicala I'''® zastopane na seji najvišjega mednarodna konferenca, tedaj da Jondon, 22. jan, — Danes je umri znani angleški državnik in incip jc zanje majhnega pomena, ako j Atene, 21. jan. — Atenska se ga '/praksi ne izvaja. Odločba „i^da je danes prejela povabilo, odbora nadalje izjavlja, da se pošlje svoje zastopnike na ge-unija in kolektivno pogajanje konferenco. Kot se razu- priznava. ,me, bo | ministrski predsednik Glasom sedanje odredbe bodo' Gounaris eden izmed delegatov, imele železniške pravice zahteva- laia kortierenci«, pravi nota,-vieauuat. Bryce^ , Eil-je podelila deleg^ayji polnomoč pod- več let poslanik Anglije v Wash- ingtonu, ter je dosegel visoko starost 83 let. --k)-— NAZNANILO IZ UPRAVNI-ŠTVA. «r> m nepristranosti tja^. ° % upa, da bo Kitajska znala ceniti izkazcA^anje in dobre volje od strani svetovnih sil, in da si ^ potepeševati in uresničiti stvar medseboj- ^^%uma s tem, da bo na široko odprla svoja vrata Še ^ svoje prijateljstvo s sodelu^jdoimi iitrdila S tankimi na'dami in pričaikoivanji se ite ^ B s" ,oV' Ave> e vlada vdeležila washingtonske konference in prizadevala to dokazati v duhu in v i'skre- a w del gdvora grofa Učide se tiče pregledu j ^ ^gtonske konference. ^vi ^na japonsko-angleški sporazum, ki ®e raz-^ postane efektiven četvomi sporazum, je dejal, jat r sredstvo za pospeševanje dc^bre volje jih med Japonsko in Veliko Britanijo tekom iet, temveč, da je vršil neprecenljivo delo , in konsolidacijo splošnega miru na Dalj- k no^'a pogodba je znak napredka časa," pravi - ® Voi^ ' izraz mednarodnega prijateljstva in m ^ po^večani obliki. Japonska vlada je povsem ^ dejstvom, da je potom novega ^ Pacifiku zagotovljen od štirih velesil to od kolodvorskih uslužbencev, da v teku dvajnajstih ur izvršijo osemurno ali deveturno delo. kar pomeni, da se jih odpusti za štiri ali tri ure, potem pa zopet pozove na delo. Tudi za delo o]p nedeljah in praznikih ne bodo dobivali delavci nikake posebne plače. Pod staro pogodbo, katero je sklenila unija z vladno administracijo, je celotni delavnik znašal osem ur nepretrganega dela, ako-ravno delavci vsled redkega do-hajanja vlaka morda včasih po več urj nijo imeli dosti dela. Pod novo pogodbo se odmori med prihodi in odhodi vlakov ne bodo prištevali kot delavni čas. To pomeni. da bodo delavci obvezani ako treba v službi po 12 ur na dan. medtem ko bo njih plačani delavni čas znašal le osem ali devet ur. -:-o- —r Trijf moški so prišli sinoči v o^adnje restavracije na 1013 ki bodo zastopali Grčijo. -'-o —---- BIVŠIH VOJAKOV STRUPUENIH. ZA Chi)licothe, O., 22. jan. — 25 bivših vojakov, ki se učijo v tukajšnji vojaški šoli raznih poJcli-cov in obrti, se je danes zastrupilo, toda kot se naznanja, ni položaj nobenega smrtno nevaren. Izraža se mnenje, da je za«trup-Ijenje povzročilo pitje limonade. -o-:— FARMERSKA KONFERENCA- bi ne bilo prišlo do izbruha svetovne vojne. "Še nobena mednarodna konferenca ni rešila evropskih pro blemov," je nadaljeval nato, "toda storile 30 veliko za dosego miru na zemlji. Jaz imam popolno zaupanje in vero v kočno razsodnost človeštva." Lloyd George je bil jako navdušeno pozdravljen, ko se je pojavil v Central dvorani, kjer se je vršila nacijonalno liberalna konferenca. Navzoči so bili vsi koalicijski ministri in liberalni člani parlamenta. Irskega vprašanja se je lotil že takoj ob pričetku govora, ter je dejal, da je rešitev irskega vprašanja na zadovoljstvo Ircev vpliv Anglije pred svetom silno utrdila. Dejal je, da je sovražnikom Anglije zdaj odvzeto njih očita-Washington, 22. jan. — Jutri nje, češ. da je Anglija vedno prise snide v tem mestu konferenca jpravljena dajati visoko doneče farmerjev in industrij, ki so od-!nasvete, a da jim sama nikdar ne koncila, kar se tiče važnosti genovske konference z ekonomskega stališča in izraža zahvalo za povabilo na konferenco v Genovi. o- TRIJE UBITI V AVTOMOBILSKI NESREČI. Newark. O., 21. jan. — Tri o-sebe $0 bile na mestu mrtve, tri pa so dobile poškodbe- ko so se z osebami prebložene sani zadele v neki avtomobil. Mrtvi so Mrs. Mary Fatzinger, 21 let, Lester Blackenstos, 1 7, in Will Stazel 23. Vsi trije so bili na mestu mrtvi. TRIJE MRTVI," KO JE VLAK ZADEL AVTOMOBIL. Rojake Sirom Zedinjenih držav prijazno opozarjamo, da morejo pobirati naročnino za naš list le oni zastopniki, ki so pooblaščeni. Našemu' < potovalnem« zastopniku, Mr. John Jakliču je bilo ukradenih več naročilnih knjižic ter pisalnega papirja, vsled česar prosimo rojake, da nas takoj obvestijo, če bi se kdo izdajal z njegovim imenom. Posebno opozarjamo rojake v Scranton in po drugih pennsylvanskih naselbinah, da ne gredo kakemu prebrisancu na Hm. Upravništvo. društvo "Jadran" S 1922, koncert i ^ Collinwo'od, O. T"*ošena, da gor-y upoštevajo in no na isti dan. —• Poroča se, da biviši policijski načelnik Smith ni zadovoljen s svojo težo 270 funtov ter da se je pričel postiti, da bi shujšal. Pravi, da mora zgubiti najmanj 40 funtov. visna od poljedelstva, da razmo-trivajo sedanji položaj farmerjev in naredijo načrtO; kako istega izboljšati. IRSKI BREZPOSELNI SO SE PODALI. Belfast. 22. jan. —^ Četa brezposelnih delavcev, ki je imela za-Ohester Ave. z namenom, da u- j sedemo neko dvorano skozi štiri dro v notranjost in razbijejo var j dni. je danes isto zapustila. V so-'bolj sledi. Z ozirom na nemško reparacij-sko vprašanje je dejal: "Jaz nisem eden izmed tistih, j ki bi priporočal, da se Nemčiji odpusti njene obveznosti,! toda Nemčija trpi na izčrpanju kot drugi narodi, vsled česar je neizogibno, da se ji podaljša čas plačevanja. In čim preje se pride do tozadevnega sporazuma, tem nostno bfegajno. Toda, ko so sku jboto' ponoči je prišlo do razbur-šli vlomiti zadnji vrata, jih je jljžvih prizorov. Včasih je izgleda-zasačil nočni čuvaj in oddal sko- ilo ,da bodo množice, ki so bile so-Z-i vrata tri strele. Moški so jo z jvražne zabarikadiranim brezpo-VSo naglico popihali, pustivši za I gelnim delavcem, napadle poslop-seboj vse orodje, katero so imeli rabiti pri ropu. Z ozirom na prospeh trgovine je dejal: ' "Čim manj se vlada vmešava v trgovske zadeve, tembolje za trgovino in za vlado." je, iz katerega je počilo tudi več' Dejal je tudi, da ljudje, ki pri-strelov. povedujejo, da so zmožni ozdra'- ■ Elyria, O., 22. jan. — Dve dekleti in en fant so bili na mestu ubiti, ko je vlak ob njih vračanju od neke prijateljske zabave zadel avtomobil, v katerem go -še vozili. Mrtvi so: Loenard Rothel, star 2O let; Viola Loesher, stara 17 let in Irena Loesher, stara 20 let. Nesreča se je pripetila okrog štiri ure in pol od Elyrije. --o- ZVESTA SLUŽABNICA. Pariz, 22. jan. t— Mare Louise je dolga leta zvesto sluJŽila svoji gostpodinji, in ko je ta pred krat kim umrla, ji je zapustila 350.-000 frankov in lepo hišo na deželi. Služkinja bi bila s to ded.ščl-no lahko udobno živela vse svoje življenja, toda smrt njene gospe jo je tako potrla, da je Sikočila v reko Oise, in utonilo. — Mr. Frank Martinjak, naš poznani naprednjak pri kulturnih in podpornih društev v Collin-woodu, leži srprtno bolan v Glen-ville bolnišnici. Pljučnica, za katere^ bolezen trpi, je slučaj prehla-jenosti. katero je dobil ori svojem delu. Član je "Jadrana", "Soče", "Lilije", '.'Či.talnjce" in več podpornih društev. Našemu vrlemu Franku iz srca želimo, da premaga bolezen in bomo zopet skupno delovali v korist collinwoodske naselbine. — Šest oseb je zadobil,o včeraj poškodbe, ko je avtomobilu, v katerem so se peljali, sipodrs-nilo in je treščil v telefonski drog na Madison Ave. in Hal-stead Ave. Poškodovani so: William Fergus, 9700 Leo Ave., ki ima zlomljeno nogo; Charle« Fergus in njegova žena, 5419 Carnegie Ave., sta opraskana; j Miss Florence Collins, 19, 9909 Miles Ave., ima zvito nogo; Mrs. Florence Ray, 5419 Carnegie Av. ima izpahnjeno ramo! James Bates, 4851 Prospect Ave., je 0-praskan in obrezan. Vsi so bili prepeljani v Lakewo'od bolnišni-'. CO, kjer sta ostala le William Fergus in Miss Ray, ostali pa so viti Evropo njenih bolezni v ieku dveh let treh let, ali ignorantni odšli domov potem, ko se jim po-ali pa hočejo zavajati ljudstvo, ^kodbe obvezalo. STKaN 2. "ENAKOPRAVNOST" JANUARY 23rd. I 1 mij___■ _jiilil » 44 ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZItAJA VSAK DAN IZVŽEMSI NMDEW IN PRAZNIKOV. 9>!bavil o obstoječem svetovnem industrija'lnem položaju z 'hočejo. Vsled tega močnega po-fničke partije Juiatoslavije, da poj-jza komunizem s sredstvi® jT" 'ozijom na položaj delavstva. Ce se ne motimo, je Baker kreta socijalističnega delavstva idejo po poti edinstva. Zato pro-! potu. ki ,so nam jih pokaj; in širokih ljudskih mas, ki sofglašajo, 'odgovarjajoč enodušni | stanoviltelji naučnega dwned apd Pnblihhed br: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Siuineu Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. mu sledile, stqpile so na vidtk velike s'ocijalne reforme za zašči običajno vpijal za "naprednega" človeka. On je tudi glavni vodja kampanje za fohd, s pomočjo katerega se bo prizadevalo uresničiti Wikonove "ideale". Zato pa se nam 'to teh mas in pa politična demo-je jako čudno zdelo, ko smo čitali, da priporoča med drii-jkracija, ki bi dala možnost ne-gimi zdravili za indust-rijalne spore razsodišče, kakršno imajo v državi Kansas. Celo sam Gompers je nasproten te- sod SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year S5.50, 6. nlo. $3.00. 3 mo. S2.00 Cleveland, Collinwood. Newbnrirh l»y mail.......1 year 86.00. e mo. «3.50illdustrijahiem SOdiŠČU. ZanilTlivO pri tem je tO. da Sta Baker in Gompers oba demokrata in velika pristaša Wil- 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 ino. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50. 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE CPPY 3e. Lastuie in izdala ea AineriSko-JuKosldvantka Tiskovna Drtuba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princetoa 551. 641# ST. CLAIR AVE. Za yaebino oxlaaov nl odgovorno hd nredniJtvo. me npramiltro. sono'vih "idearov". Iz navedenega slučaja bO' morda "kdo spoznal, kako se bodo reševala delavska vprašanja, dokler jih bodo reševali meščanski politikaši a la Baker in Gompers. CLEVELAND, o., PONDELJEK (MONDAY) JAN. 23rd, 1922. KOMENTAR DNEVA. Zelo malo je ljudi, katerih bi dosega visojtih ciljev ne pokvarila. Svet nudi vse polno zgledov. Vsi konzervativni vodje francoske vladne birokracije, ^ Millerand, Briand, Clemenceau in še številni drugi, so pričeli svoje politično življenje v vrstah radikalnih delavskih organizacij. Približno ravim tako je bilo tudi z Lloyd Georgeom, ki je v svojih najboljših letih vodil neizprosen boj proti angleškemu imperijaiizmu. Posebno za časa burske vojne je bil poglavitni predstavnik domače opozicije. Na ramah delavstva se je dvignil do visokih pozicij, danes pa gleda z preziranjem nanj in kuje zarote, kako jih še bolj upogniti. Po končani vojni je prišlo tako daleč, da se je Lloyd George moiral zvezati z aristdlcratsko na-cijonalnc stranko, ako je hotel obstati na svojem, sedežu ter se rešiti pred navalom delavske ogorčenosti in napredka. Zdaj pa prihaja vest, da sta on in Churchill skovala posebno novo strariko pod imenom narodni liberalci, ki ima namen zvabiti pod svoje dkrilje srednji meščan-tki }'ažred in pa konzervativni delavski element. Koliko časa bo Lloyd Georg hodil po-vrvi s to novo koml?inacijo, ni mogoče reči, toida prišel bo gotovo dan, ko bo tudi njegove oportunistiene glorije konec. O spremembih davčnega zakona. New York. — (Jugoslovanski,'^ Oddelek F. L. I. S.) Z novim letom je stopil v veljavo novi davčni zakon (Revenue Act) od 1. 1921, s katerim je deloma spremenjen prejšnji davčni zakon od !. 1918. Z novim zakonom odpadejo razne pristojbine, ki so bile precej nadležne iri proti katerim se e širše občiiistvo morda še največ pritoževalo. doti.čnega predmeta in koliko je davka nanj. Odpravljena je tudi taksa na spoftovne predmete, kakor tudi na "chewing gum", pre-I makljive ele^ktrične pahljače, ko-žuhovine, toaletne predmete in godbene instrumente. Pristojbina na dragulje, bodisi pristne ali imitacije, znala 5 od sto, in jo mora prodajalec sam plačati. Taksa na prodajo umetnin (slik, kipov, itd.) se je znižala od ! O na 5 od slo. Ne plačuje pa takse umetnik, ki prodaja svoj lastrii izdelek. motenemu organiziranju, razred neftiu izobraževanju, trajnemu napredku in Vse večjemu političnemu pomenu in uplivu delavnega ljudstva v družabni uipravi. Ta razvitek je žalibog prekinjen z ratobitvi'jo sdcijalistične fi-onte v več delov in" raitrga njem do tačas edinstvenega delavskega razreda v nekoliko organizacij, ki so počele medsebojno borbo. S tem je prenehala e-dinstvena fronta naipram bur-žoaziji. In čimbolj se je delaVist- želji svoj ill organizacij in svojih članov, ilj^injenje svojih dose-daj samostojnih socijalističnih strank v eno samo stranko, ki naj se naziva Socijalistička partija Jugoislavije (S.P. J.) Pomen tega dejstva ni ta, da bi se s tem u jedi njen jem že-do-, seglo popblno politično jedinstvo j na skupna fronta proti proletarijata. Pomen njegov leži rnu protivniku v tem, da se po dolgih upropašča-jočih boitiah konečno praktično stopa na pot edinstva, na katerem moramo vztrajati do konca, vtse dokler delo ujedinjenja ne bode kronano s popolnim uspt-hom. ma. H6čemo stranko, ki ^ ; do vojne in po vojni vo<^ ^ zmalgam in uispehom, O kateri je oib popolni svofeo^ % Ijenja na znotraj in nem priznanju pravice odločevanja o politiki oig^ sila je, vedno v,postavljena Gi# iSv Wlc 2 III. k v Vij Ujedinjena S. P. J, ti tudi internacionalno edinstva. Težiti če za tei"^ stVoiri samo ena socijaH^% delavska internacionala, je to bilo pred vojno. In ternacionalo hočemo vsto?^ nes so delavske stranke r®' Tudi še danefe ostane, na ža-vo med seboj prepiralo in razje-i lost, izven ujedinjenja znaten dinjevalo, tembolj se je buržoa-jdel delavcev in delavskih organi-, zija ujedinjevala. Buržoazija je zacij, v katerih prevladuje duhl^j^ne v tri internacionalni, dobila čais, da prebrodi krizo svo- jsektaštva, medsebojnega prepl j"®- Drugo internacionalo-j'C vladavine. Ojačil se je napram i ra in med'sebojnega uničevanja.;®^® delavno zW^dnico s ' tičkih strank in molskb^'^ Iz stare domovine. JVlANIFESf UJEDINENJA. Irski probkfe je rešen — to se pravi) angleška in irska vladajoča ka'sta sta se pobotali med seboj. Ampak reševanje resničnega irskega problema se je š'el6 pričelo. Pred nekaj dnevi sm'o čitali, Aa so> 'brezposelni delavci v Dublinu zasedli neko dvorano in dvignili nad njo rdečo zastavo. Več takih stvari se je dogodilo še pr6d angle&o-irsko poravnavo. In čitali smo tudi, da so r^vno v dneh, ko me je pogodbo pretresavalo v dubiinskem parlamentu, il'ski železničarji stali na pragu generalne stavke. Irska je ena izmed najbolj ubožnih dežela v Evroipi,> In njeno ljudistvo j^ navajeno boja. Zato pa naj se vladarji irske •države varujejo^, da se jim ne zgodi kaj nepričakovanega. Odpadle so najprej pristojbine z£> sodavodo in sladoled. Ljudem, ki zahajajo v "soda fountains" in "ice-cream parlors" ni treba več plačevati pristojbine od ene-j N^čelstva "Socijal-demokrat-ga centa z.n vsakih 10 centov. I stranke Ju^dtelavije", Jugo-potrošenih za sodavodo. slado- j giovaneke sc^ijalno-demokratič-led ali enake predmete. To pome-,^ stranke za Slovenijo" in "Sonja, da stane ice-cream ^ cijalistioke radni#e partije Ju-manj —v veliko veselje maljh '"ipigiavije" sg'atala SO se dne 18. velikih otrok. ' ! decembra 1921 v Belgradu in e- Velike važnosti je odprava pri-■ noglatsno sklenila izdati sledeči ftojbine na prevoznine za blago j n^anjfest socijalističrtemu prole-in za ljudi; takse na železniške{tarijatu Jugoslavije: listke torej ni več. Tudi taksa za nakup oblačil za ychske iti moške čez določeno ceno jc tudi odpravljena. Ni treba torej plačati več nikake takse, ko človek kupuje čevlje, klobuke^ srajce, nogavice, kravate itd^ Pristojbina od 5 od sto je ostala le za sledeče predmete: preprog«, na kupnino čez $4.50 za kvadratno yardo; za velike kovčege, na kupnino čez $35; za ročne kovčege in prtljage in razne potovalne zaboje ,na kupnino icz $10; izdelovalec ali uvoznik, ne pa ku-povalec, kakor je to bilo poprej . .. ^ ^ , , , , , 1 Izdelovalec more naprtiti ta da Bivši vojni tajmk N. D. Baker iM neikdanji cloveland.|^^^ kupovale«, pri čemur naj Tako v Jugoislaviji kakor v vselt ostalh fli^žavah zavladuje vedno bolj in fbolj politična in so-cijalna reakcija. Pretresi vojne in revolucije, ki je vojni sledila, omajale so. samcrzavetet in razred ni Nfafnatiaem vlad in vladajočih razredov. Strah pred pdkretom dobro or.ganiziranega, socijalisti čno vzgojenega in discipliniranega delavsikega razreda, kj je zbral okrog sebe in svojih soei-jalističnih idealov najširše vrste za pahljače, n^ kupnino'čez, $ I . j vseh Onih,, ki trpe ipod današ-Te takse mora' plačati naravnost ] njim društvenim redom in neštc vilnimi vojnimi ih povoj,nimi 2li, jemal je buržoaiziji in vlaida-jočim - ibirokrat&ko militaristič- razibitemu delavstvu tako, da je zamogla nemoteno ukinjati že ce lo postoječe Bocijalnc- - politične pridobitve, upeljavati ' izuzelne zakone za uničevanje političnih pravic proletarjata, vršiti brezštevilna preganjanja. Višek tega stanja v Jugoslaviji je reakcionarni zakon o zaščiti dišave. V deželah, kjer je proletarijat kakor razred že itak slaboten Vsled zaostalega ekonom'skega raz-vifka, kakor je to slučaj v Jugoslaviji, je moral postati poraz proletarijata na vseh či*tah po-polen. Ta poraz je v prvi vrsti poisledica razcapa. Iz njega za-morem'o priti samo, ako uvidimo pogibeljnoist medsebojne bra-tomorilske boAe v delavskih vrstah. Spas proletarijata leži eidi-no v stvarjanju popolnega orga-nizacijskclga edinstva, v ravnanju po starem geslu, s katerim smo bili vedno moSni in zmagoviti: Proletarci vsake zemlje in vseh narodov, ujedihite se! 11. Izhajajoči rz stališča, da mora priti do rt^jedinjenja proletarijata tako ' v Jugoslaviji kakor v cekin svetu, ker je to neizbežna zgodovinska nujnost, in da zaniore proletarijat priti iz strašnega položaja, v katerem se danes nahajaj samo s popolnim in vsestraniakihi ujedihjenjem vseh različnih dblik proletarskih organizacij, odločik so se načelstva Socjjal - demokratske stranke Jugoslavije, Jugoslovanske soci-jalno - demokratiske stranki-; za tf nim klikam zaupanje, da bi mo- ^ ski Župan jc pretekli teden držal govor, v katerem se je'naznani, kolika je prvotna cena glfe in smele same vladati kakor Slovenijo in Socijalističke rad-iničenje društva privatne svojine, Pa tudi te nase premotene raz-: redne brate bo izkustvo kmalu podučilo, da' je pogrešna pot, po kateri hodijo. Naš cilj je popol-1«) ujedinjeje, a danes je dosežen samo del tega cilja. Z onimi, ki stoje ven edinstva, nočemo voditi borbe na način, ki ^atemnju-je um in zastrujpljuje dušo. Hočemo se truditi, da jih prepričamo o tem, kar govore dejstva, izkustva. Da jfe pogrešen in samomorilen pot sektaštva, da zahteva spas in bodočnost socijalizma in proletarijata kot razreda čim prejšnjega in čim popolnejšega ujedinjenja. Zato smo v vsakem trenutku pripravljeni ^a druigar-ski sporazum v \iseh vprašanjih iz obsega socijalistične borbe in razredne akcije proletarijata s težnjo, da pridemo čimprej e do .popolnega razrednega ujedinjenja. Pripravljeni smo na ujedi-n jen je p vteemi animi fiojediiiči in gruparni, ki žele voditi borbo proti kapitalizmu kot organiziran p'oki'et širokih delavnih mas, ki se tn-ajno borijo za pojedine uspehe in 2a politično zmago. Pripravljeni smo na uj edin je z y^se-mi onimi, ki so se otresli anarhističnih zmot: o diktaturi manj ine, o tem da je mogdče razredno vladavino buržoazijd razbiti z qbuipnimi iz'padi in provoikaci-jami neznatnih tajnih manj in in da je svojo stranko in svoj po-kret treba podrediti naredbam j nega ediristVa sindikal"^''^ [ domačih aH in'ostranslcih tajnih ikreta v Jugoslaviji in ' udruženj. Pripravljeni smo v j sindikalni pokret pod [ vsakem trenutku na edinstvo v cijiskim' in duševnim t politični jn razredni borbi za u-j sindikalne internaicion«!^ (Daljo na 4. štraiiljL ternacionalo. Veliko št«^ rank v vse'h deželah, pa ja sploh izven vsaike int^ nalne skupine. S. P. J. neče stopiti bojno borbo med današitf ternateionalnimi deli. dva obstoječa internaci&i''^ la: druga internacionata naiska delavna %ajednic-' lističnih atradk žele edin-^' ga svetskega proletarij^*' naša stranka obdržati Obe te dve skoiipini v cilj"; de do čim prejšnjega nja ne samo njima :iocijal!lslti'čnih strank, di onih, ki so prikljuže"^ kbvskemu delu interiif^ Stvorivši popolno %ajedn:y) in izkorišča i slaba iziku'stva dosadanj' noilskal si bo meidnar'odw Vb ted. k" Hzem nove s&uipne poti S. p. J. hoče .podipir^ kahio internacionalo s ser Amisteridamu, ki ni da očuva v težkih dne^^ in bratomorne borbe ^ sindikalne fronte,. amP^^ s svojimi borbami proti ^ rodini reakciji in kptr^r^.^ celo vspela v veliki merj l i niti nsd'ostateik ene pol^^ ternacionale mednarodni letarijata. Naša stranka ^ relsno potruditi za izvcd^, 4 k P F i 9 l^ept striček _(iuy de Maapasant. — ^ 0o<5ooooooooooooooooooooooooo 5 Ko so prišli Forestierjevi, so se vsi ustrašili, tak jc bi! Charles .V enem tednu je bil strašno omršavel in upadel, i,n neprestano je kaši j al. Sicer pa je povedal, da odideta prihodnji četrtek v Cannfes, kef je zdravnik odločno zahtevali Zgodaj sta odšla, in Duroy j« stresel z glavo: "Temu pa slaba prede; tenlii. Zdi sti m(i, da tie bo dolgo trave tlačil." Gospa de MaVelk rtiu je z vedrim obrazom pritrdila: "O, je ^e izgubljen! Ta je ime! srečo, dd je riaifel tako ženo, kakoršna je njegoVa. Duroy je prašal: ''Ali mu mnogo pomaga?" ''Pravzaprav dela vse dna. V vsem j6 izvedena, pozna ves SA-et, čeprav se dela, kakoi- da nikogar nc vidi. Vse došfcžo. kar hoče, kakor hoče, kadar hoče. O, ta je piefcriSdna, spretna in spletkarska, da ji izlepa ne najdeš para. Pravi biser možu, ki hc|če,viSe zlesti." Georges je povzel: ''Brez dvoma se hitro zopet omoži^" Gospa de Marelle je odgovorila: ' Gotovo. Prav nič se ni ne bi čudno zdelo, če bi imela že koga na piki . , kakega poSflanca. . . kvečjemu ... če bi se on krčil . . . zakaj . . . zakaj morda bo precej hudih zadržkov . . moralnih . . . Slcef pa __ jaz ne vefn" Ničesar." Gospod de MaTo svoji vesti, pa mir besedi Po tem pravilu bi morali delati vsi ljudje." Duroy je odšel z nemirnim ^cem ih v glavi sc mu te plrflo vse'polno nejasnih načrtov. Drugi dan je obiskal Forestierjeve; ravnO SD pospravljali svojo prtljage. Charles, žklenjeti na kanapeju, »C dihal še teže nego je bilo treba, iri je ponavljal: "2e pred enim mesetcm bi bil moral oditi" — pbterh je '1 Dui^oyu še-celo vrsto navodil za list, čeprav je bilo že ^J-rno in zgovorjeno t gospodom WaUerjeiTu Georges odhtjjal, je 'kr^k-a stisnil svojemu tovarišu roko: "Torej, dragi moj, da se v kratkem vidiva!" — fCo pa ga je pospremila gospa Forestier do vratr ji je rekel živahno: ''Najinega dogovora niste pozabili? Midva sva prijijitelja in zaveznika, ali ne? Torej, -ako bi me potrebovali za karkoli, ne odlašajte. Brzojav ali pismo, in ubogal bom." Zamrmrala je: "Hvala, ne pozabim." — Tudi njeno oko mu je reklo: "Hvala", še globlje in mileje. Na stopnicah je srečal Duroy gospoda de Vaudrec, ki je stopal pdčasi navzgor. Grof je bil videti otožen — namara r&di tega odhoda? Žurhalist se je hotel pokazati olikanega človeka in ga je vljudno pozdravil. Oni je ozdravil priljudno, a malce z viška. Forestierjevi so odpotovali y četrtek zvečer. Vil. Po Charlesovem odhodu jc imel Duroy več veljave v uredništvu "Vie francaisc". Podpisal se je pod par uvodnih člnakov, a tudi pod dnevne vesti se jfe podpisoval, zakaj ravnatelj je hotel, naj bo vsak sam odgovoren za svoje spise. Imel je nekaj pblemik, iz katferih se je duhovito izvil; in z neprestanimi zvezami z državniki se je polagoma usposi^blial, da postane kedaj sam spreten in razborit politični urednik. ' En edini oblak je videl nad svojim bbzorjem. Ta je izhajal od zakotnega lipta, ki se jc v vse vtikal, in ga je venomer napadal, ali bolje rečeno^ !:i je napadal v ' njem urednika dnevnih vesti "Vie francaise"; urednika dnevnim vestem po milosti gospoda Waltcrja, jc rekel anonimni urednik tega lista, ki se jc imenoval "La Plume '. Vsak dan je bilo naperjenih zoper Duroya par nc-.9ramnosti, zbadljivk, vsakovrstnih podtikanj. Jaflues Rival je rekel nekega dne Duroyu: "Pot-r-pežljivi ste." Duroy je zajed j si: ''Kaj hočete, direktnega napada-pa le ni" Nekoč popoldne pa, ko je slopil v uredniško sobo, mu pomoli Boisrenard številko ' Plume". "Poglejte, zopet neprijetna notica za vas," "A, in radi česa?" "Radi ničesar; zato, ker je nravstvena policija aretirala neko damo Aubort." Georges mu jc vzel list lx roke in je čital pod na- slovom; ''Duroy se zabava" sledeče: ".Slavni reporter "Vie francaise" nas je danes po-IIčil^ da živi dama Aubert, katero, kakor smoi poročali je artiral a^ent nevšečne naravsrtvene policije, samo v naši domišljiji. Dotična oseba pa stanuje na Montmartru, rue de I' Ecureuil, 18. Sicer pa le predobro razumemo, kakšno korist ali kakšne koristi bi utegnili imeti uslužbenci Waiter j eve banke od tega, da podpirajo policijsko prefecturo', ki trpi njihova trgovinska podjetja. Referent, ki ga imamo v mislih, naj bi nan^ rajši prinesel katero svojih senzocijonalnih vesti, ki so -njegova posebnost: ilovice o smrtih, ki sS morajo drugi dan preklicati, novice o 'bitkah, ki se nišo bojevale, važne besede vladarjev^ ki s-ploh govofili niscn z eno besedo vsa tista poročila, od katerih se redi "tvrdka Walter"; ali katero indiskretnost o večerih pri raznih uspešriih damah, ali o izvsrtnosti gotovih izdelkov, ki so lepi viri nekaterim naših stanovskih tovarišev." Mladi mož je bij, bolj presenečen nego razjarjen; razumel je samo to, da stoji v listu nekaj zanj zelo neprijetnega. Boisrenard je povzel: "Kdo vann je dal tisti podatek?," Duroy se ni mogel spomniti in je premišljeval. Kar se domisli: 'A, že res, Saint-Potin." —Potem je prečital še enkrat članek v "Plume"; kri itiu je planila v obraz, tako ga je pogrel očitek podkupnosti. Zavpil je: "Tako, trdijo, da sem plačan za. . Boisrenard ga je prekinil: "Seveda, in je za vaS prav sitno. Šef, je v teh rečeh zelo kočljiv. To bi ^e u-' tegnilo v dnevnih vesteh ponavljati....." Takrat je stopil Saint-Potin v sobo. Duroy je skočil proti njemu. , ".Ali .ste videli notito v "Plume?" ' Videl; in sem prišel pravkar od gospe Aubert. Živi že, ampak aretirana ni bila. Ta govorica je brez vsakršne podlage." Sedaj je šel Duroy k šefu, ki je bil nekam, hladdn in ga je gledal z nezaupnimi očmi. Ko mu je ,razložil slučaj, je gos:)od Walter odgovoril: ''Pojdite sami k tisti dami, potem po prekličite poročilo na tak način, da ne bodo o vas več kaj podobnega pisali! Nerodno je za list. za mene in za vas. Na žurnalista ne sme leteti najmanjši sum, kakor na cesarjevo ženo ne." Duroy je vzel s seboj Saint-Potiria za pila sta v voz in naročila kočijažu: "Monmartr«' L" Ecureuil, 18." V velikanski hiši sta morala lezti v šesto n® .■ .Staruha v Volneni jopi jima jc odprla: ' že spet radi?" — je dejala, zapazivši Saint-P® Spustila ju je v sobo in je pripovedovala* sta plišla za vami^ za riovine, kaj vem katere." Potem se je obrnila proti Duroyu: "Tak bi rad vedel?" "Da. Ali vas je aretira! nravstveni polic's'' Vzdignila je roke: "Nikdar nikoli, gosp"^' nikoli ne. Toka - le - le je bilo. Moj mesar ampak slabo vaga. To sem že večkrat zapaZ''®j^!; sem nikoli besede prirekla; zadnjič pa zahteva«^ ta kotletpv, sfeve, ker sta bila moja hči in i""' meni, pa zapazim, da mi daje za nameček kosti. kov. že res, kosti od kotletov, ne rečem, ampak " ^ ne. l_ahko bi si bila naredila od njih ragu^ tudi ampak če zahtevam kotletov, potem ne maraif ori drugih. Jaz mu pravim, da tega ne vzatne^\i začne zmerjali s staro babnico, jaz niu pomoli^ j rega goljufa pod nos; kratkomalo, beseda da tako sva se ravsala, da se je nabralo nad sto mesnico; ti so se smejali, smejali! In ta hrUp stražnika, ta nama ukaže, da se morava dogo^"^^ i kopisarjem. Bila sva tam. in poslal nas je od ^ nobenega obsodil. Ponihdob hodim drugam in mu ne grem več niti mimo vrat ne, da vsaki 'spolfki." Umolknila, jc, Duroy je prašal: "To je 'To je vsa gola resnica, gospod;" — ' panudila čašo žganja, ki jo jo odklonil, a . naj omeni v policijskem poročilu krivo vago sarja. j Duroy se je vrnil v uredništvo in jc scs' vor. (Daljo prih.) ^JA^ARY 23rd. 1922. •TSNAKOPRAVNOST stran 55. iLigufCjrL DESET LET V PEKLU. Izveren socijalen roman. Spisal Dr. RADOVAN PAVEL. ^ i <1 hipa do hipa ae Je razmak-voff a temna zavesa in med isto se brf G v polumraku prikazala kuštra ® ^ vedeževalke ter namig- 0^ "a poedinemu gostu, ki je za j2.ginil za zaveso in se — ti % ^pevrnil v čakalnico — 6b-je imela poseben Hedviko in njeno mano {zavese, pozdravi vedeže-ip# _ * Prijazno a začudeno ter ji-veli k sebi, Kar Vas je privedlo, gospica, nenavadnem času — na-'^te prihajali v večernih ® ' ko nimam mnogo Ijudij in ®va zamogle kramljati po ure dolgo. Ah, mora biti že poseben vzrok, kajti vidim, vidim, da ste dami nekoliko razburjeni..." "Položite nam karte, gospa Sala, hitro, prav hitro!" veleva Hedvikina mati vsa zahropla. "No, no, pač ne bo taka sila!" ugovarja vedeževalka, a že polaga silno zamazane liste na mizo. "Tu so že, tu! Vždignite, gospica Hedvika!" Bledo dekle molče dvigne karte ter jih položi pred vedeževal-ko. Lfe ta razloži očrnele liste pred se na mizo, preklada, razglablja, — se zamisli — zmajuje z gla- vo, stresa kuštra^ kodre — a hkratu obsjtrmi in si zgrabi v lase z obema rokama. ■'Za Boga, kaj vidim?! Kaj je to?!" vzklikne in upira svoje oči kakor prestrašena v karte. "Kaj vidite, Sala, o, za Boga, govorite!" prosi Hedvika s treso čim glasom. "Kaj vidim? Glejte, tu dama — črnolasa! Ona je stopila na pot Vašega življenja! O, moja u-boga gospica! Kako se mi smilite! Cujte, ta mladenič, Vaš zaročenec, hoče poročiti to črnplasko — kaj pravim: črnolasko! De-?mon, satan se mi zdi ta ženska, ki je stopila na Vaše mesto, da Vam ugrabi srečo!" "Saj to je; Sala, radi česar sva prišli k Vam to nenavadno uro!" vik ne Hedvikina mati in solze jej poli jejo velo lice. "Glejte tu. Sala, glejte to pismo! Poroča nam, da zaročenec Tiioje hčere to uro stopa pred oltar z drugo in sklepa ž njo vez ža celo življenje!" »Vedeževalka hitro prebere pismo poštarice ter je važno, s po-vdarkom položi na mizo pred Hedviko. "Resnica! O moje karte ne lažejo! In kaj hočete storiti?" vpraša nato ter pomenljivo pogleda ženski. "Maščevati se hočeva! Strašno maščevati!" zahrešči Hedvikina mati in iskre divjega sovraštva jej sipljejo iz oči. "In pri tem naj Vama pomagam, svetujem jaz? Kaj želite, da storim ? O, vse, vse za moje drego, nesrečno dete Hedviko, katero ljubim kakor svojega o-troka! Govorite in na uslugo sem Vam!*' pravi vedeževalka š ponarejenim sočutjem in preko njenega obraza igrajo čudne sence kot 'odsevi njene temne duše. Tedaj pa se vzravna na svojem stolu Hedvikina rtiati in pra vi s strašno rešnobo: Gospa Sala! Vam so znani pripomočki, znana sredstva, s katerimi uplivate na usodo človeka. Medve s Hedviko ,prdklinja» va v dno pekla tega človeka in o-no žensiko, roparido Hedvikin6 sreče." . "Stojte!" prekine vedeževalka staro damo in dvigne kazalec sv6je desne roke visoko nad svo je čeld. "Stojte in čujte, čedar še nikdar niste ČUli iz ušt vedeževalke Sale! Razodeti Vam mortfhi pri tej iptriči, da ukazujem cefi armadi nevidnih moči; mojim poveljem »e pokor; veliko Števila duhov, dobrih iii slafciR. kar jim velim, izpolnijo in aKo bi bilo na j strašne je..Te besede je izgovarjala d6mt)rii€ha ženska s posebnih glasom, v ikaterein je odifleivala strd^t. "Najstrašneje!'' ^navijata H^dVik^ in njena nlati v črnem gneVu. "K^r njim, duhovom, je to mu ^bČe, oni 5o nevidni in močni ; rijifn ne uide nikdo, kdor jim je zaklet!" "Ha, ne uide jim!' Cuješ; hči, ne uide jim!" hrešči stara dama s satenskb radostjo in stresa roko svoji hčeri. "Dalje, gospa Sala, dalje!" "Njih delo je grozno, da gt-ož-nejšfe biti ne more! Poglejte nsi okolo! Ljudje Žive v zamotanih razmerah; Nobena reč po sreči ih nesreča vedno za petami. V mestu, na deželi, povsod enako! 0-troci umirajo čez noč, mrtvi padajo na cesti, živina poginja v Iiievih; požar uničujejo posestva; premoženje razpada, gine kot sneg na solncu, ■— samomor sledi samomoru, iziguba izgubi ip ljudje pravijo: je usoda. Nič ni usoda. Okleti so! Čel svet je o-klet! Dogaja se na tisoč in tisoč krajih te zemlje in kjer se zgodi, gre gorje naokoli; kakor kolobarji na vodi se dotika drugo di'ugega in človeška usoda je morje, polno takih kolobarjev gorja, ki izvira iz okletve, Kajti na tisoče in tisoče je ljudi, ki ta posel razumejo in delajo taJce reči, bodisi iz maščevanja/ iz radovednosti in zlobe ali tudi za plačilo. (Dalje pti^.) >1 ii^ ZADNJI KLIC! Ogromna Razprodsua! "1 Očistitev Cela Zaloge ^eimerjevega liajbdljšega ter zeiiesljiv^ga Modnega blaga, suk^nj, op^eme^ deške in dekliške obleke, se konča. ■TO JTE VA.ŠA ZADNJA t* R 1I K A. Ta Razprodaja se konča v Torek 31. Jan Ob 8:30 zve č e r vsako besscb v tem otrlasu ter lastuo, sodbo koliko si shko Dri hranite če se vdeležite te raznrodaic. VAŠ dolur bo pričel zopet delati! Pridružite se irnieži. ki bo prišla, da kupi sveže in dobro blaeo do cenah katerih nfe mbre nihče ignorirati. Razprodaja bo privedla dolaf zopet bližje k predvojni vrednosti. Naš Nakupovalee je sedaj na Vshodu proučujoč kakšen bo p oiožaj trgoviiie ter pripravljojpe se ža spomlad. Mnogo velikih %upov je na tehtnici. Čakajo novic o naši Januarski razprodaji in mi smo'namenjeni napraviti to razprodajo tako uspešno, da bomo lahko telegfafifali našemu kučevalcu naj nadaljuje s kup-Reinier's bodo storili svoj delež, ter vam nudili taka znižanja da se bo zaloga gotovo zmanjšala. Ta razprodaja je vrhunec naših ponudb t®®®o , 15 cfintov, sedai ................ 6c barva- SOc ženske spodnje obleke ter gorkd A)ojnie oblo '^ecrularne in izredne velikosti. 'hazprodajna 93 C cena Dekliške zimske sttknje Zbirka dekličiih finih zimskih au-keni. Nekatere okrašene z kožuha vino in žametom. Velikosti od 2 do 3. Razprodajna cena ............... $3.98 Moške overalls Moder Deniii in iz beleča blaca za barvanje in Jumpers back, kanior spa-daio PO posebnih conah ...... Moške zimske spodnje obleke. Nenavadno težke kosmate spodnk obleke vredno po $2.00 po cenah katere zmo-re delavčeva denarnica O O t* Rokavice z usnjato dlanjo. Rokavitc z nenavadno m/?nimi usnMtiriii dlanmi, ki "so se prodajale pb I 91 M ,35c sedal ........,. Flanelaste srajce Moške težke fhnelastc sraice. ruiave. sive ali modre. Vredne do $3.00 C 4 UQ sedaj ..................... 9 I 03 ■ ■ ' t..... Moški ^vedri Moški težki sivi svedri, \tedni $2.00. sedai ................ 98c Moške hlače. MoSke različna hlače, po predvojnih cenah potisnili smo jih na .... 98c Praznične srajce Zbirka finih Madras sraic niičnih vzorcev. Najboljše vrste. — Vredne do $3.00 sedai ...........i...... 89c Mnogo čen je bilo znižanih celo pod oglaševane cene za zadnji teden razprodaje, da razprodamo prav vse. Ne zamudite te prilike obiščite nas predno se razprodaja konča. Moške zimske kape Moška težke žinisko kapo narejene iz težtega sukna te? s kožuhiiatimi pokri- ^00 .Vali z4 ušesa. Posebna cena Moškč Rorke spodnje obleke NajboljSe spodnje obleke T)a, j......................... o t p Moške volnene nogavice Takšne, ki vam bodo,grele noge. Po- 1*7a scbiia cena .......... • ■ w Moške popoinoni^i volnene spodnje obleke Moške nopolnoma vol h dne Stenhen^n.tvjdKe Mfitino spodnje obleke, vredno $3.50 sdai ............ ngon.tvfdkf $1.89 1 Special št. 5 Deške zimske spodnje obleke Obloka so od do 8. ve- ^00 likosti. Posebna cma .... } špecijal št. 7 Ženski in dekliški svedri Zbirka se je prodajala ^0 po $2.50 do s5, sedaj špecijal št. 8 Dekličti kožuhasti seti Zbirka kožuhnatih mufov »n o-vrstnikov. Velika y.birka. Vrednosti do 510.00 (poseb- CO špecijal št. 8 Dekliške nopninoma volnene ' ka«« Dekliške kaoc ali takozvani "tams" v različnih barvah, vred- CQg% ' MODNA TRGOVINA 3421 St. Clair ifl'tf'B ij^—i^iiiiiwSSu / STRAN t •^ENAKOPRAVNOST" riAVPlanHckA TIOVIOP ^ vlcvcialiusivc llUVlCC»j2a pijačo. Ravno sedaj se naha- ,- ^ . jav Warre^sville prisilni delav- — Sinoči je pbdržaval tukaj- Zakonska dvojica ima že tri »nji odvetnik Harry F. Payer v odraSčene otroke. Woodland Ave. presbyterijanski j — Včeraj opoldne so se odprla cerkvi na E. 46. St. precej oUi- ^^ata kolizeja na E. 13. cesti, ren govor o sedanji Cehoslo\^ki- gg v^ši ta teden avtomobil-ji. Mrs. Yayer, ki je rodom Ceh, razstava. Na razstavi je av-je orisal delovanje Sokolov, oi tomobilov v vrednosti kakega ganizacije. ki šteje nad 350.000 bilijona dolarjev. Cene skcK najkrepkejšega Cehoslovaškega vsem avtomobilom so znatno življa. Rekel je, da če bi kdo v p^^jg vrstah Sokolov govoril češki ali _ strašna nesreča se je pri-slovaški jezik nepravilno, bi bi- petila včeraj na University Circ-lo skrajno sramotno. Vsako me- t. j. na Euclid Ave. in 105. sto, vsak tng in vsaka vas v Ce- g|. nekoliko od umetniškega mu-hoslovakiji ima svojo organizaci žeja. Poulična kara je namreč za jo Sokolov. Ko je ibil Payer te- malo pred 5. uro popoldne v kom poletja 1920 na potovanju avtomobil ter ga vlekla za pndm SMije amnovkK, sejevde- gato db%)no z Uudaii kakih 90 ležil ogromne javne telovadbe, čevljev. Mrs. Louise M^ndley, ki se je vršila tedaj v Pragi. Na- gg iz Niagara Falls, ki se je mu stopalo je kakih 12,000 Sokolov tu na obisku, je mrtva; Sa-m. 12.000 Sokolic. Ljudje so pri- j^yg| star 44 let, iz 14304 šli tedaj iz vseh delov Cehoslo- Euclid Ave., ima polomljena reb-vakije, da prisostvujejo, in kot j.«, vratno kost in druge notra-se je pdročalo, jih je bilo vsega ^jg poškodbe in bo najbrže pod-skupaj nad 600,000. Vsa ta o- jegel. Neznatnejše poškodbe so gromna masa je ostala v Pragi dobile trije osebe na avtomobi-en teden, toda izročalo se ni niti Hallett je mislil prirediti zv^ o enem slučaju pijančevanja, večerjo v počast dvema go- ti o enem napadu pretepu ali ne- gjoma iz Niagara Falls, ki sta se miru. V novi deželi se gleda tudi mudila pri njemu ter je šel po-predvsem na to, da se da mladi-j poj^ne z avtomobilom iskat ne-ni pravo izobrazbo, Kajti ljudje, gvojih prijateljev, v katerih ki so pri vladi, vedo dobro, da je demokracija brez izobrazbe po- kisline, ako je otrok pri prsih; ra priti do najširšega socijalis-[ ona zalivanega otroka ,pa ravno tičnega edinstva od komunista narobe. , do socijalista revolucionarja, do Naj bi bilo dovolj teh kemič- (političnega edinstva proletarija-nih razlik. Hotel sem samo ,po- ta in revolucionarnega seljaštva. NASI ZASTOPNIKI. dobna meču v rokah otroka. — Sinoči je pričelo goreti v Buckeye poslopju na vzhodni 2. cesti in Prospect Ave. Ogenj se je pojavil na drugem nadstropju in ker so bili ognjegasci takoj na mestu, ni bilo storjene posebno veliilte škode. — Okrog druge ure večeraj po noči so vlomili tatovi v Paul Be-govičevo grocerijo in mesnico na 8107 Burke Ave. in odnesli ne- dVuščini naj bi prebili večer. Toda na potu proti domu se je pripetila nesreča, ki je napravila vsemu konec. DOJENČEK NJEGA NEGOVANJE IN PREHRANA. Dr. Bogdan Derč-. (Dalje.) 10. Še dvoje raizlik je med pre bavljanjem obojih vrat ml(Aa. kaj zavojev grocerijsikega blaga vidimo, d^ je otro- Hirnewnina Ko soldH poMmruk^M^hkdo.kijeupd p*ih, meh-polički in soraskkovdiokoMcu w,ddk pnjdao kisli-zatatmn, sa kakriini je ddala b*to,*kok pa w pomaaeS dk ded na]Kaa,leJlv&, soimldeH i.kmtimdan^Ob va:je]xwk. na nekega moškega, ki jim je po dica večje množine- sladkorja, ki vedal. da j, videl v n*l bliSnji f ™*uje žensko mleko . SM-hiši, kako ,0 se lu«i uživale in zo "• «