120. številka. Trst v soboto 26. maja 1900. Tečaj XXV -i. , dan. razun nedelj in praznikov. zvečer. >aro?nlna r.naSj : 2« -to leto....... . kron _ pol leta.........12 „ za. četrt leta........ 6 _ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ee ozira __ Po tobakarnah v Trstu se prodajejo posamezne številke po 6 stotink (3 nvč.u »zven Trsta pa po S stotink «4 nvč.) Telefon itf. HT(I. Sc/in c s t # Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. »V v edlHostl je moč: Oglasi » Vj. t, se računajo po vrstah v petitii. 44a','večr kratno naročilo s primernim po^istorjiif Poslana. osmrtnice in javne zalivale maČi oeiaai itd. se računajo po -po^jt>i Vsi dopiai naj se pošiljajo uredništva. Nefranko van i dopiai se ne-sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravuištvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Siv. 12. Upravuištvo, in sprejemanje iiiseratov v uiici Moliu piccolo št v. 3, II. nadatr. Izdajatelj is rdgovorni urednik Pran G o d n i k. Lastnik konsorcij listat „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost*4 v Tru. Slovani in trozveza. Včeraj so se pričele razprave v plenumu avstrijske delegacije in sicer so začeli z razpravo o proračunu ministerstva za vnanje stvari. V razpravo je poseglo več čeških delegatov in tudi slovenski delegat Vencajz. Naj so razmere mej Slovenci še tako razdejane in razkopane, ali v jednem pogledu so se menenja med nami zadn je čase jela združevati : v prepričanju namreč, da je bila velika zamuda in velik greli, da se dosedaj avstrijski Slovani v delegacijah niso oglašali, da bi z odkrito besedo označali svoje stališče nasproti vnanji politiki države. Vzrokov temu ne treba navajati, saj so na dlani, saj so izvirali iz tradieijonalne slabosti avstrijskih Slovanov, iz njih obzirnosti, ki se ne ustavlja niti tam, kjer se pričenja lastili življenski interes. Šele v noveje čase smo se nekoliko vzdramili in oju-načili. Lani že je pala v delegacijah marsikaka odkrita beseda, ki je provzročala disonanco v občnih himnah v proslavo avstrijske vnanje politike in modrosti — vsacega voditelja te politike, bil pa že Madjar Andrassv, ali Kalnokv, ali pa Poljak Grolucho\vsky. To je bilo uprav avtomatično : najprej je minister za vnanje stvari v svojem ekspozčju proslavil svojo jiolitiko, in gg. p. n. delegatje so v svojih govorih proslavili modrost njegove '•ks-*elence: potem so mu dovolili, kar je ho-t^i in — gg. diplomat je so se mogli delati, vcakur da so overjeni, da je koncept vnanje !.< »1 tik«* avstrijske — knjiga vseh knjig. "Slovanski davkoplačevalec pa si je mislil svojo in — plačeval. Skoda, ki je nastajala Slovanom iz te ■ojazljiv« .sti pred vsako odkrito besedo o naši vnanji politiki, je bila velikanska. Skoda je bila materijalna in moralna. Z istem v vnanji politiki, naj>erjen naravnost proti Slovanom,je nadaljeval brez prigovora in neoviran, a moralna Škoda je bila velikanska, ker je v-velikem svetu moralo navstati uverjenje, da Slovani niti nimajo besede o določanju vnanje jnditike avstrijske. 1 mevno je torej, - kolikim zadoščenjem -mo pozdravili /e lani, da so slovanski dele-gatje zaceli malce |M>-ezati v to falzifikacijo javnega menenja, vsaj kolikor se tiče Slovanov. Zadoščenje naše je bilo tem živahneje, ker je bil nastopil tudi slovenski delejrat dr. predsednika ogerskega od 3. januvarja v zbornici ogerski, ter je rekel, da je po teh dejstvih presojati zatrjevanja neomajljivega prijateljstva mej členi trozveze in torej tudi vrednost te poslednje. Govornik je omenjal izganjanje slovanskih delavcev iz Prusije in je pripomnil, da Avstrija sicer ni tako mirno gledala takih stvari, kakor kaže afera v Mer-gini (v Turčiji), kjer je šlo za nekega Llov-dovega agenta; zdi se, da beseda K rama reva, ki je imenoval trozvezo »odigran klavir«, ni bila prazna fraza. Dozdeva se le, da bi g. minister hotel v odigrani klavir dejati nove strune. Ako avstrijski državniki potovanje v Berolin označujejo kakor demonstracijo za trozvezo, potem jim treba opomniti, da taka demonstracija lahko zadobi agresiven značaj, kar no bi dobro služilo naši monarhiji in bi lahko ozlovoljilo v neki smeri. Le taktu, katerega so se držali, je zahvaliti, da so se izognili afrontu, ki bi bil za češki narod v tem, ako bi se bil naš cesar udeležil razkritja spomenika cesarja Žige. (Nemški cesar Žiga je vladal od 1411—1437. Dal je dovoljenje, da so Husa sežgali — dasi je imel le-ta zagotovljeno slobodno potovanje — in je s tem provzročil husitske vojne. To je vzrok, tla češki narod cesarja Žige nima v blagem spominu. Op. ured.) Avstrija ne bo nikoli vazalna država Nemčije. Napadov od strani Rusije, ki nam je že v težavnih slučajih dala neštetih dokazov zvestega prijateljstva, se nam ni bati. Proti Italiji tvorijo zvesti T i r o 1c i i n Jugoslovani neporušen nasip, ako bodo avstrijski državniki umeli utrjati in ohraniti ta zid. Nemčija se nam bliža v Mali Aziji. Tamošnje obzemlje, odprto po železnicah, more vsprejeti 30,000.000 lju-ilij. Morda bi strugo našega izseljevanja deloma mogli obrniti tjakaj ? 50% povišanje carine na pivo v Nemčiji je zadelo zlasti češki izvoz. Največe presenečenje pa nam je pripravila Nemčija po novih nenavadno visokih carinskih tarifih. Proti Rusiji je Avstrija nenavadno previdna. Tam so jakoozlo-voljeni radi postopanja našega urada za vna-nje stvari proti Srbiji, Bolgarski in Crnogori, posebno pa radi podpiranja dinastije Obreno-vieev. To nikakor ne more utrjati prijateljskih vezi z Rusijo in po tem je umeti, zakaj se je Bolgarska pridružila Rusiji. Govorč o notranje-politiškem položaju je rekel go- Ferjančič, in sicer na povsem časten način. Istotako pozdravljamo z zadoščenjem, da se je tudi v včerajšnji plenarni seji avstrijske delegacije v Budimpešti spregovorila odkrita beseda od strani Čehov in od'strahi našega slovenskega delegata gospoda Vencajza. Pa bodi tudi, da so ti naši glasovi osamljeni v delegacijah ; njih moralna vrednost je v tem, da izražajo resnično menenje naroda češkega in Jugoslovanov, in ti, združeni, so faktor, s katerim bo moralo računiti tudi vodstvo naše vnanje politike, prej ali slej, in je to odvisno le od ene jedine okolnosti: da mi sami ostanemo možje, katerih jezik se ne plaši povedati, kar misli pamet in čuti glava. Evo cenjenim čitateljem za danes nekoliko sporočila, kolikor ga je -možno posneti po brzojavnem sporočilu o včerajšnji plenarni seji avstrijske delegacije. Umeje pa se ob sebi, da se pozneje, čim dobimo stenografiški zapisnik, povrnemo k tej znameniti razpravi. ♦ * * Za poročevalcem, markijem Bacquehe-mom, se je prvi oglasil Ceh K a f t a n. Začel je s cesarjevim potovanjem v Berolin. Nikdo naj se ne čudi, ako Cehi ne vidijo tako zaupno v trozvezi jamstva za mir in da so — ob vsem dolžnem spoštovanju — povodom potovanja cesarjevega v skrbeh za sam o-s t o j no stališče države kakor velevlasti. Da je potovanje veljalo le rodbinski slavnosti, potem ne bi bilo trebalo tolikega diplomatskega aparata, navzočnosti ministra za vnanje stvari in drugih funkcionarjev. Čudno je usiljivo prizadevanje od neke strani, da bi I Karolinške slavnosti spravili v zvezo z novim utrjenjem trozveze, dočim se povdarja na drugi strani, da ta zveza de factone obstoji več, in da so hoteli le uverjati, da še živi. V Italiji se volja naroda, sosebno na gospodarskem polju, obrača proti pol i-t i k i trozveze. Ko je bila grško - turška vojna napovedana, sta Nemčija in Italija na noto dunajskega kabineta, tieoeo se priklop-Ijenja okupiranih pokrajin, odgovorila tako, da ni bilo vspodbudlji vo. Italija je zažugala, da v tem slučaju nemudoma zasede Albanijo. Posledica temu razmerju ie bilo potovanje cesarja Viljelma na Dunaj in ono cesarja Frana Josipa v Petrograd, kjer se je sklenila entente cordiale (prisrčno sporazumljenje). Govornik je opozarjal na govor ministerskega P O D L T S T K K Pri stari cerkvi. Hrvatski opisal K s a v e r S a n d o r G j a 1 s k i. Na slovenski preložil 31. C—č. In Bog, ta miiostljivi zaščitnik njenega ljudstva, je usliša) njeno prošnjo. Poslal je nekoga, ki si je osvojil njeno ljubezen. Nekega večera, ko je Salamon zopet brezvspešno nagovarjal Sofijo, da se odloči ali za Sarnija ali za Arpada, je prišel v krčmo mlad človek. Predstavil se je kakor zastopnik jedne najznamenitejih trgovskih hiš iz Pešte, ki je bila na glasu, da ima v svoji roki gotovo največi del trgovine z žitom na Donavi. Salamon je bil jako previden in se ni dal takoj pridobiti. Ali mladi trgovec se je tako odlikoval z vsestranskim poznavanjem kupčije, je imel pri sebi toliko krasnih pisem svojih Šefov, da ni minola ni jedna ura, ko je bil Salamon že osvojen in premagan. Ne samo, da je vsprejel potnikove ponudbe v k u j h* i j i ovsa in pšenic^, seveda samo v efektivu, marveč je mladeniča iz lastnega nagiba uvel v svoje privatno stanovanje in ga predstavil hčeri. • Tujec je ostal pri Salamouu nekoliko dni. Imenoval se je Alfred Leva v (v registru rojenih v cerkveni občini Samuel Lowy), je bil agent jedne prvih trgovin z žitom v Pešti in komisijonar tudi jedne prvih komisijskih poslovnic na žitni borzi. Čital je mnogo, bil je poln izbranih besed, prijeten v vedenju, z jedno besedo — popolen gentleman in vele-meščan. Stari Salamon je bil v pravem pomenu besede popolnoma pridobljen. Mladenič ga je navdušil s svojimi drznimi kupčijskimi kombinacijami, svojimi brezprimerno goto- i vimi računi. Ko mu je potem še pripove- doval o drznih špekulacijah svoje hiše, ki so bile doslej vsikdar vspešne in so donesle hiši ogromnih svot, je bil Salamon tako začaran, da ni sklenil žnjim le efektivnih poslov, ampak se je dal tudi pregovoriti, da se je spustil fin Terminschliisse« ! Tudi s Sofijo se je mladi človek mnogo zabaval. Že prvi večer je bila deklica začudjena, kako ta mladi gospod umeva vse, kar je lepo, veliko in plemenito, in še bolj ga je občudovala, kako je poln znanja in poznanja v književnosti in i umetnosti. Saj — v krogih, s katerimi se je družila dosedaj, se ni mogla skoro nikoli zamisliti v kaj sličnega. Mladenič si jo je čisto osvojil. S kratka — mlada človeka sta se zaljubila. A Salamon — on je bil presrečen! S pravim navdušenjem je sprejel to vest in še z večim veseljem je vsprejel ponudbo mladeniče vo. Dneva poroke kar ni mogel določiti, ni dosti kmalo, ni dosti hitro. »Balo« je naročil brzojavno pri jedni prvih trgovin v mestu. A Sofija? Se sedaj vidim v duhu njeno lice, vse sijajno od sreče in radosti, ko je došla gori na naše posestvo in je predstavila svojega zaročenca. Ne vem — morda sem napravil »kislo lice«, ali se zdel kakor da sem poparjen, • ali kakor —, no, spominjam se, da je Sofija menila, da mora meni posebej razjasniti vso stvar. Poklicala me je na stran in je s skoro otroškim ponosom jela hvaliti in slaviti svojega izvoljenca. V njenih očeh on ni bil le izvrsten in nenavadno spreten trgovec, ampak povdarjala je v prvi vrsti, da je nenavadno izobražen da ni samo mnogo čital, ampak daje - - kar je glavno — plemenit, dober in nežen, prevzet od samih velikih čutstev. Jaz se .vendar nisem mogel premagati, da bi se mu približal in se sam prepričal, kakov je. In pozneje — ves čaš Sofijinega zaročenja — nisem mogel, da bi šel do nje. Celo odpotoval sem. No, dan pred poroko sem se vrnil. Nisem bit zaljubljen — nasprotno : drug idejal mi je plaval pred očmi : a vendar se nisem mogel nikakor spopri-jazniti z mislijo, da Sofija odide in bo žena tujcu. Na dan svatbe so prihiteli gostje od vseh strani. Cel<5 iz Madjai'ske so došli toliko Salamonovi, kolikor ženinovi rojaki. Iz sosednjih trgovišč, iz bližnjih vasi je prihitelo Židov in Židovk: celo iz mesta je bilo gostov, tla, tudi gospode z gospodskih dvo- vornik, da notranji mir je možno ohraniti le po strogi jednakopravnosti. Češke obstrukcije Čehi ne obsojajo, a tudi v taboru desnice niso ozlovoljeni radi nje, kajti tem so jedna-kopravnost napisali na svojo zastavo. Ali je možen kompromis med pravico in krivico ? Češka obstrukcija stremi po jednakopravnosti češkega jezika in po jednakoveljavnosti obeh narodov dežel krone češke. V predloženem jezikovnem načrtu pogrešamo načelo jednakopravnosti. Slobodna roka in samostojnost, odkritosrčno gojenje dobrih in trdnih odnošajev do obeh velikih sosednjih držav, zlasti sklep pravičnih trgovinskih pogodeb za obe strani, to bodi devica ministra za vnanje stvari. Delegat Venzajz je obžaloval vpliv trozveze n ji n o t r a n j o u p r a v o v A v str i j i. Italijanstvo, Nemštvo in tudi Ma-djarstvo so v škodo jugoslovanskim narodom države v njih materijelnih, kulturelnih in narodnih prizadevanjih. Poli tiski idejal Slovencev in Hrvat o v je njih združenje, v okvirju habsburške monarhije. To je ilirsko kraljestvo. Cesar avstrijski nosi naslov »kralja Ilirije«. S& stališča teh narodov ne bi bilo prigovora proti trozvezi, ako l>i se vsem narodom varovala jednaka pravica. Zveza z Italijo pa je za Avstrijo in sosebno za Jugoslovane prej v š k o d o nego pa v ko r i s t. Si<;er neumljivo dejstvo, da sta Dalmacija in Primorsko tako zanemarjena, si tolmačimo s to zvezo ; Hrvatje in Slovenci ne zahtevajo, kar je sosedovega, ali glasno morajo protestirati proti kratenju prava ker se isto vrši s pomočjo državne avtoritete na vseh poljih javnega življenja. Privoljevanje prednosti italijan. narodu se vidi kakor pri-pravljavno delo zr bodoče dogodke, k a t e r e bo možno preprečiti le s p o m o č j o Jugoslovano v. Iz teh navedenih vzrokov v Jugoslovanih manjka do danes simpatij do trozveze. Želeti bi bilo, da bi minister za vnanje stvari smatral te simpatije kakor potrebne. Delegat Stranski je rekel, da Čehi ne prigovarjajo trozvezi, dokler ne zahteva velikih žrtev in je poleg uje možno gojiti dobre razmere do Rusije. Za prijazni vspre-jem našega cesarja v Berolinu smo hvaležni, ali tu pa tam se je zdelo, kako, da se hoče istega in prejasuo osebo obiskovalca izkoriščati nemškim strankam v prilog. Ako zatrja rov in posestev je bilo med gosti. Saj — Salamo na so imeli povsodi radi : dobro je plačeval pridelke, a nikoli se ni branil, da bi ne kupil žita, ko je bilo še v klasju in na polju. Tudi rabi in kraljevski notar sta došla. Poroka se je imela vršiti pri hiši — v senci, posebno prirejeni od jelovine in borovine. Ko sem došel tjakaj, je bilo vse polno. Na dvorišču voz pri vozu — od štajerskih vozičkov do elegantnih fajetonov. Komaj si mogel skozi sobe, toliko je bilo ljudij. Nisem šel rad, ali mati je hotela na vsaki način, naj idem. Nikakor ni hotela dopustiti, da bi ne bilo nikogar od nas ; vedela je, da bi to tolmačili kakor ponos in preziranje. Moral sem iti torej. In komaj, da sem se nekako potisnil v sobo in komaj da sera Salamona pomiril, da me ni potisnil v sprednje vrste, evo v sobi — Sofijo, spremljano od njenih tetk. V vsem društvu je zavladalo začudjenje in soba je odmevala jednega vsklika ekstaze v očigled toliki lepoti. Vsa poezija zaroČnice, polni sijaj deviške nedolžnosti, plemeniti ponos nedotaknjene lepote — vse to je sijalo in blestelo z nepresežno krasne, tanke in krepke prikazni v dolgi beli zaročniški obleki z gostim velom, izpod katerega si mogel le slutiti krasne črte lica. (Pride še.) grof Goluchovvski, da je obisk utrdil tro/vczn,; potem moramo vprašati, je-H se je ista majala ? Govornik je ostro kriti koval nedosled-j nost v naši vztočni politiki, sosebno pa ve- j denje Avstro-Ogerske v krečanskem vprašanju ;! Goluchouski se sicer ni oficijelno utikal v j notranje odnošaje, ali kakor inin ister, ki j more govoriti cesarju, ima tiso« sredstev in I |H)tov, da uveljavlja svoj upliv. Golueho\vski j je posezal v notranje politiške odnošaje in sicer vsikdar p r o t i (' e h o m, zbok česar j imajo ti p*»slednji do njega čut nepremagljivega ; nezaupanja. O ostalem delu seje dobijo čitatelji po-1 ročilo v političnem pregledu. V tem nastopu slovanskih delegatov ni še vse in tako nkcentuirano, kar in kakor bi želeli v interesu slovanske stvari. Ali začetek ! je, in po tolikem mrtvilu se moremo veseliti tudi začetka in bodisi tudi. da je skromen. — V Trstu, 26. maja li»00. Spoštovanje slovenščine na finančni prokuri (V album g. dr. T.). Ali se spominjajo cenjeni čitatelji »Kdinosti«, kako je dr. T. — oziraje se na članek »Dve j oblasti — stranki c — opravičeval postopanje finančne prokure v jezikovnem oziru, zatrje-vaje, da se ista oblast popolnoma drži za-1 kuna : da slovenske spise rešava slovenski ter s slovenskimi strankami občuje slovenski. Ker razlaganje zakona od naše strani ne pomaga, hočemo tukaj navesti zopet slučaj, ki kaže vse drugo prej, nego pa ravnopravnost na finančni prokuri. Ad št. 7473/1 je ta veleslavna oblast izdala slovenski stranki na njeno slovensko vlogo, podpisano tudi od slovenskega advokata —, italijansko rešitev! Gospod dr. T., blagovolite nam to razjasniti! Odkrita beseda. Med gospodom drom. Strekljein, profesorjem na vseučilišču v* Gradcu, in »Slov,, Narodom« vihra te dni ljuta polemika radi nekaterih izjav, ki jih je gospod profesor v svoji oceni Levčevega pravopisa nanisal o našem književnem jeziku. Meritorno bi se mi omejili le na kratko in določno izjavo, dane moremo stati na strani gospoda profesorja, kakor se mu kar čudimo, da jemlje nekako v zaščito ne le učenjaka, ampak tudi — recimo kar naravnost! politika Miklošiča. Mož ni bil nikdar niti prijazen našim narodno-politiškim stremljenjem, kamo-li da bi bil povspeševal iste! Njeira je pač zanimala naša mrtva črka, a pulziranju narodnega življenja je ostal nasproti hladen do dna duše. Basta. To je fakt, ki stoji, in o katerem govorč tudi ste-nografiški zapisniki gospodske zbornice. Učenjaku Miklošiču vso slavo, politik Miklošič! — ni bil naš! In z isto odkrito lojalnostjo izjavljamo, da bi bil razvoj našega jezika, ako bi veljali nauki gospoda prof. Štreklja, še tam, kjer je bil pred 'M), leti. Razprava gospoda profesorja je očevidno naperjena, in morda ne v zadnji vrsti, tudi proti g. Lamurskemu. Da je g. profssor prigovarjal temu ali onemu, naj bi bilo, saj se tudi mi ne identitikujemo z vsem, kar bi hotel uveljaviti Lamurskij, ali marsikaj, kar smo m* naučili od tega gospoda, hranimo kakor zlato zrnje — osobito, kar se dostaje ral>e glagola - in nam je vedno pred očmi v vodilo. In — bodi skromno ali neskromno — mi si domišljamo, da oblika in sintaksa v »Edinosti« nam ne delata nečasti, ako ju primerjam« * z jezikom v drugih slovenskih jk>-litičnih listih in morda cel<5 — ali naj zapišemo to? — nista slabša, nego — v polemikah gospoda profesorja. Toliko smo morali reči. Pa brez zamere in v nadi, da se v tem ! listu oglasi poklieaneje pero v odgovor gospodu profesorju. Kar se dostaje forme, v kateri je »Narod napal gospoda profesorja, bi bili mi po-1 polnoma na strani poslednjega, ako ne bi bil | — gosi*-d profesor naj nam ne zameri te naše odkritosrčnosti — tudi on zabrel v ton, kakoršnjega mi ne želimo videti niti v vsak- I danjih polemikah, kamo-li v znanstvenih!! Konečno ga še opozarjamo, da s o se naši laški listi, a la »Piceoloc in «Indipendente», hlastno vrgli na njegovo razpravo, katero uprav požrešno izkoriščajo ne le proti narodnemu in političnemu napredku, ampak celo proti časti in ' ugledu naroda našega. Sedaj pa roke na srce, gosjMk! profesor, in priznajte si, da ni baš dobra u s 1 ti g a ona, ki ste j t, napravili svojemu narodu s t o r a z p r a v o! Laškim slepcem pa, ki hočejo soditi o barvah, odgovorimo prihodnjič. Politični pregled. TRST, 26. maja 1900. Iz avstrijske delegacije. Dne 23. t. m. je proračunski odsek avstrijske delegacije brez debate sprejel sklepne račune. V razpravi proračuna najvišega računišča je predsednik istega, pl. Plener, izvajal, da pri nas ne obstoji zakon o organizaciji najvišega računišča. Proračun je bil sprejet. — V razpravi ordinarija vojue mornarice so govorili del. K o z 1 o \v s k i, H i n t e r h u b e r Monteccueoli, D e m e 1 *n poveljnik mornarice admiral pl. Spau n. Poročal je P e r-g e 1 t. K o z 1 o w s k i je govoril o političnem jK-menu naše mornarice v orijentu in o uplivu iste za prekomorsko trgovino. H i n t e r h u-b' e r je vprašal, da-li je vlada storila potrebne priprave, da se naša prekomorska tržišča pomnože. Monteccueoli je izjavil, da be vsikdar glasoval za izdatke za mornarico, da pa je, po njegovem menenju, glavni namen naše vojne mornarice : hramba avstrijskih obali, nikakor pa orijentalsko vprašanje, v katerem ne moremo igrati uloge, ker nam nedostaje sredstev, da bi konkurirali z mornaricami drugih držav: ugodna rešitev v s t o č n e g a vprašanja je o d v i s n a od našega sporazum ljenja z Rusijo. Govornik je izrazil menenje, da pomena vojne mornarice za razširjenje trgovine ne smemo precenjevati. Nemška trgovina in trgovinska mornarica se je razvila mnogo pred nemško vojno mornarico. — Posl. D e m e 1 je pozdravil gradnjo nove oklopnice, to da je korak, da vzdržimo našo vojno mornarico na viši sodobnih zahtev. — Poveljnik mornarice, admiral pl. S p a u n, je rekel, da ni vselej mogoče, da bi na misijske ladije jemali trgovinskih poročevalcev, ker za to ni prostora. Pa tudi doba postjanja v posamičnih lnkah je prekratka za trgovinske informacije. Misijske ladije pa da vedno poročajo obema trgovinskima roinisterstvoma o trgovinskih stvareh. Glede nabav za vojno mornarico znaša kvota Ogerske 15'6, Avstrije pa lj značilno, nego da je v nje imenu v zadnje čase mešetaril skoro vedno le tisti vsikdar j nepreračunljivi dr. Kathrein, ki je vedno do sedaj, kadar-koli je postalo položenje kritično, koval spletke proti svojim zaveznikom. Zato nam je skoraj dobro delo, da se je enkrat oglasil stokrat simpatičneji in lojalneji dr. Ebenhoch. Žal, da tudi njegova izvajanja pričajo o teoriji dvoje duš, udomačeni v njegovem taboru : jedna jih vleče k dobrotam, ki jih uživajo v večini, druga k nemško-nacijonalni ideji. Praška «Politik> pravi prav dobro na prigovor Ebenhocha, da Cehi morejo le v večini kaj doseči: «Lažje je, pridobljeno ohraniti, nego pa zgubljeno zopet dobiti. Ako torej večina ni mogla toliko pomagati Cehom, da bi pridobljeno ohranili, kako naj jim pomore zgubljeno pridobiti?! In Čehi so jej pustili dovolj časa, in še le potem, ko so videli, da zastonj čakajo, so posegli po samojMirnoč* ! Mi pa hi še dvojno pripomnili gospo«bi Ebenhochu, da dokažemo, kako neumestno je njegovo sklicavanje na večino. Prvo je, da Nemci slovesno izjavljajo, da od svejega bin-koštnega programa ne odnehajo ni za črkico, ta program pa involvira nemško hegemonijo in izključuje jednakopravnost; v zvezi s tem je drugo, izjava Korberjeva, da ne dovoli v nobeno spremembo, v katero ne privole Nemci!! Kaj naj torej, vprašamo gospoda Ebenhocha, pomaga Cehom večina, ki niti ne sme sklepati, in je podobna orjaku, j priklenjenemu na steno ? ! Sicer pa : ako čuti večina moč v sebi, naj jo pokaže Cehom v prilog in — konec bo češke obstrukcije ! Tržaške vesti. Smrtna kosa. Z iskrenim sočutjem smo izvedeli vest o izgubi, ki je zadela tukajšnjo ; odlično rodbino gospoda višega stavbenega j svetnika \Vilfana. Dne 23. t. m. je umrla j gospa Gabrijela \Vilfan, roj. Jugovič, soproga ! višega stavbenega svetnika. Pokojna je bila : uzorna soproga in mati ter visoko spoštovana j od vseh, ki so jo poznali, radi njenega ple-| menitega srca in visoke omike. Hranila je i vedno globoko ljubezen do svojega naroda. J Truplo pokojne se je pripeljalo v nje domo-1 vino na Gorenjsko. ftonja proti Ivanu Nabergoju. Niti 1 sedaj še, ko gospod Ivan vitez Nabergoj ne izvršuje nobenega političnega mandata, ne dajo miru temu toli sovraženemu možu. Za-srainovanju in preganjanju noče biti konca. Vsaka beseda, ki jo je izrekel o kaki priliki se zasukava temlencijozno, da kujejo iz nje denuncijacije in ovadbe. Tako so nagnali sedaj nekega občinskega redarja imenom Cilk, da je uiožil tožbo proti Nabergoj'i radi ne-' kega dogodka na dan volitve na Prošeku. Stvar je bila, na kratko povedano, ta-le: Gospod Nabergoj je opazil, kako je rečeni redar, ki je stal ob uhodu v volilni lokal, vzel nekemu volilcu glasovnico iz roke in so jo gledali; in ko je videl, da je napisano ; ime italijanskega kandidata, je vskliknil: cBravo cusi va ben, evviva*. Opazivši pa, da je g. Nabergoj blizu, je hotel dati svojim besedam drug zmisel, s tem, da je rekel ne-| komu : »Na zdravje, ker brez zdravja ni nič na tem svetu*. Nabergoj je prijavil vladnemu komisarju, kako je stražar Cilk gledal glasovnico volilca Grmeka. Cuk pa, vide, da je bil Nabergoj pri komisarju, in v zavesti, tla ni postopal prav, je prišel obtožencu nasproti in mu je zažugal, da ga bo tožil. Tako je gospod Nabergoj opisal ta dogodek. Stražar — Cuk, pardon, Ciuch, pa je pripovedoval, kako da je Nabergoj tožil ! vladnemu komisarju, da občinski redarji ne opravljajo prav svoje službe ; volilcu Grmeku da je on, Cuk, rekel le «buongiorno» in nič druzega, a Nabergoj ga je na to obdolžil, da gleda glasovnice in kriči evviva ! Potem da je Nabergoj še enkrat ponovil svojo tožbo ; pri komisarju. — Vladni komisar, zaslišan kakor priča, izjavlja, da se je tožitelj vedel tako razdraženo, da ga je moral pozvati na red. Stražarji da so imeli pravico pogledati legitimacije. (Ne pa glasovnice!! Ured.) Priča Germek, ki je glasoval za italijanskega kandidata, je izjavil tožitelju v prilog, znamenito pa je, da so bile izjave redarja Furlana, v protislovju z napovedbami tožitelja Čuka, na kar je sodnik posebno opozoril. Furlan pa je opravičeval Čuka s tem, da je bil leta močno razburjen in da morda ni dobro čul, kar je je rekel Nabergoj. V sporazumijenju obeh strank se je razprava odložila, da se zasliši še orožnik Codelli, ki je bil navzoč. — Gospoda Nabergoja je zastopal odvetnik tir. R v b a f. Kamenje r oiruju. Danes zjutraj ob 5.1 uri in pol je začel goreti v dvorišču skladišča pomorske vlade voz, naložen z živim — apnom. Apno je bilo v vrečah in ko je l>o ponočnem nalivu prišla voda do apna, je isto vžgalo žaklje in del voza. Nenavaden je bil prizor ko je par konj peljalo goreči voz j ven iz dvorišča na piano ! Takoj došli ognje-gasci so v kratkem spraznili voz ter pome- ' tali ves goreči materijal v vodo, ki se je nabrala vsled dežja. V varnost občinstva. Vozniki so se! zadnji čas tako malo brigali za naredbo policijskega ravnateljstva, da morajo ob oglih in izhodih ulic z velikim prometom voziti korakoma, da so dobili radarji ukaz, da strogo pazijo na vse take prestopke. | Z naših sou. ^ ^ s(> ^ n:l tllU. i deželnem sodišču »14». . ^ utvine 17-| letni čevljar Just 15. v C egecev ->0-letni j dninar Jakob Z. v 8 mesei 44-letni j dninar Josip K. v 18 mesecev ;€če: S radi uloma in tatvine 4.*i-letni Josip j_ * •»•»_ 1 letni Josip De Z. in oo-ietni Aleksandei y4 ! vsaki v 7 mesecev težke poostrene ječe; poslednji tudi v izgon. Samomor, Včeraj popoludne se je tr-igovec Gustav Pardo ustrelil na stopnicah hiše št. 4 ulice Campanile, kjer se nahaja njegova pisarna. Vzrok samomoru je neznan. Pardo je bil 46 let star. Stanoval je v ulici Stadion št. 17. Aretiranje. Policijski nadzornik Sehu-bert je včeraj aretiral lo-letno služkinjo Terezijo B., v službi v ulici Giustinelli št. i>, ker je svoji gospodinji ukradla več stvari, mej drugimi 120 K gotovine. Na delu sta ponesrečila 40-letni kovač Angel Polli, ki si je nevarno ranil oko in lo-le.tni čevljar Matevž Stefanutti, ki si je ranil roko. Obema so 11a rešilni postaj i j podelili prvo pomoč. Elcktričua železnica Trst - Opčine. Železniško ministerstvo je načeloma odobrilo načrt električne železnice iz Trsta na Opčine. Kakor zuano, se je vrš'la že lani julija me-; seca revizija nameravane proge. Ker se je pa od te dobe marsikaj spremenilo v glavnem načrtu, bo trebalo novega pregleda. Podrobni načrti s seznamom zemljišč in pravic, katere treba razglasiti v občinah Rojan iu Kolonja, , so izloženi v II. nadstropju tuk. magistrata do 7. junija t. 1. Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 20.1, ob 2. uri popoludne ;26-8 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758*5 — Danes plima ob š-21 pred p. in ob 7*23 pop.; oseka ob 1.51 predp. in ob 1.46 popoludne. Dražbe premičnin. V poned., dne 28. maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : 1 v ulici Molin grande št. 4 iu v ulici del Konco št. 6, pohištvo; v ulici Geppa št. 14, pohištvo: v ulici Nuova št. 28 in v ulici Rossetti 15a, pohištvo, manufakture in oprema v zalogi: v ulici S. Giovanni št. 6 pohištvo; 1 v ulici del Llovd št. 12, pohištvo. Občili zbor Slovanske čitalnice bo, kakor že objavljeno, danes zvečer ob S. uri v društvenih prostorih, na katerega se opozarja še enkrat vse gg. člene. Odbor pevskega društva «Zora na Frdeilicn V sv. Ivanu vabi slavno občinstvo na veselico, katero priredi (če bo lepo vreme) [jutri v nedeljo, dne 27. maja t. 1. Poskrbelo je, da se bo zabavalo vse občinstvo. Ker so deklamacije že tako na vsporetlu vsake veselice. priredil je odbor za to veselico dijalog. V istem je slikano žalostno stanje našega zapuščenega naroda. Da-si je dijalog vzet iz 7. stoletja po Kristu, je vendar označen v njem smoter zavednih Slovencev. Dijalog popolnijo po veselici razni govori. Ne da se tajiti, da se ljudstvo najbolj navduši, ako sliši par navdušenih govorov. Kakor iz dolgega sna se probuja, v njem se oživlja ljubav do materinega jezika. Veselo je, da sliši glas — svoj glas. Vspored veselici bo nastopni: 1. Ferd. Majcen : «Slovenec sem», godba. 2. * * * «Samo», možki zbor z bariton solo. .'J. Iv. pl. Zaje: «U boj», godba. 4. F. K. Gerbič : cŽitno polje mešan zbor. 5. Milanov : »Odhod v boj», dijalog izvajata gospica Ivica Pahor in gospod Ivan. 6. * * * c Predobri Bože«, moški zbor. 0. Konzak : »Na slabem morju*, godba. 10. * * * «Vesela družba«, mešan zbor. 11. Ferd. Majcen: « Venec ^narodnih pesnij*, godba. 12. * >? * «Lahko noč*, četverospev. 13. cBlaznica v I. nadstropju*, igra v jednem dejanju. Po veselici razni govori in ples. Za zavod sv. Nikolaja je daroval g. Josip Tomšič, župnik v Dekanih, 0 K. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je darovala gospa Puschel, ker se ni mogla udeležiti veselice v Rocolu, 2 kroni. Rodbina Pertot pa 20 kron mesto venca na grob pok. gospej Gabrijeli Wilfanovi. Prispevki za žensko podružnico naj se odslej blagovolijo pošiljati blagajničarici iste, gospej Maši Grom, Via Conicoli št. 1. Doneski za moško podružnico sv. Cirila iu Metoda : Ivan Hrastja 4 26 st. nabral pri sv. Jakobu N. G., Hrovatin Miha 1 K, kakor kazen svoji ženi, ker je kupila po pomoti žveplenke «lege» mesto Ciril-Metodovih. Deček Jako!' iVrhavec in Marija 1'erliaveo nabrala K 10 st. K d ina v Avstriji zakonito dovoljena denarna loterija je državna dobrodelna loterija. Prihodnje srečkanje te loterije se bo vršilo dne 7. junija t. 1. ter obseza dobitkov, vsi v gotovem denarju, mej tem je glavni dobitek z 200.000 kronami, nadalje mnogi dobitki no 1< UM MI kron, "»000 kron, 3000 kron itd. Srečke po 4 krone se v dobij o v vseh tobakarnah. menjalnicah, loterijskih sprejem-nieah it vršil dne ol. maja v prostorih društva »Zora« v Opatiji. Ob 10. in pol uri bo sv. maša v kapelanski cerkvi , v Opatiji. Na službi božji bo pelo društvo »Lovor«. Občni zbor se prične ob 3. uri po-ludne. Zvečer priredi že omenjeno društvo veselico v prostorih »Zore«, na kateri bo sodelovala tudi godba zdravilišča v Opatiji. X Iz Ma rezi g nam pišejo : Objavili ste že v Edinosti«, da priredi »Pevsko- j bralno društvo v Marezigah« svojo veselico dne 1. julija t. 1. Ker pa priredi isti dan veselico bratsko društvo »Zrinjski« v De-, kani, vršila se bo veselica našega društva že dne 10. junija, kar prosimo, da izvolite objaviti v cenjeni »Edinosti«. Na veselici so obljubila dozdaj svoje sodelovanje pevska društva »Ilirija« iz Pobegov, »Zrinjski« iz Dekani. »Straža« iz Trušk ter pevski zbor iz Babičev. V spored veselice se objavi pravočasno. ODBOR. Vesti iz Kranjske. * Strela v šoli. Včeraj popoludne 8 minut čez 1. uro, med šolskim poukom, je udarila strela \ šolo v Spod. Hrušiei pod Ljubljano. Poleg 90 otrok, bilo je v šoli navzočih tudi pet žen. ki so pripeljale svoje otroke k pouku za birmo, katerega je ravno vršil župnik g. Malenšek. Strela je podrla tri žene na tla. katerih dve sta takoj vstali, jedna pa se dalje časa ni zavedla in jej je desna roka postala mrtva. Strela je švignila potem v kuhinjo, kjei je vrgla na tla hčerko 1 g. učitelja Klinarja, ki se tudi več minut ni j zavedla, a se ji sicer ni zgodilo nič zalega. V šoli je strela premaknila za eno ped kateder pod župnikom, vendar pa ni dosegla niti njega, niti nobenega otrok. Seveda je mej otroci zavladal nepopisen strah in se je njihovo vpitje razlegalo daleč okoli. Župnik je na to ustavil pouk in otroke odpustil iz šole. * Stavkati je včeraj pričelo 120 laških goriških zidarjev pri stavbinskem mojstru V. Treotu v Ljubljani. Zidarji zahtevajo zvišanje mezde, a podjetnik pravi baje, da jim plače ne zviša ter da jih takoj odpusti. Zviša pa da plačo domačim delavcem. Vesti iz Štajerske. — Na porotne m sodiš č u v (* e 1 j u | so bili obsojeni : 60-letni Jožef Weber dninar iz Gradiš pri Kamniku radi hudodelstva t poskušenega zavratnega umora v H-letno težko ! ječo: Igna<* Dolar, 20-leten lončarski pomočnik iz Dobrne, radi prekoračenja silohrana v mesečen oster zapor: — Kari Skale, 25-1. pisar, rojen v Litomešicah, radi hudodelstva goljufije v dveletno težko ječo. — Nova občina Slatin a. Nemštvo in nemškutai stvo na Štajerskem «o|»et trinmfira. Zakon, ki ga je sklenil deželni zbor Štajerski za delitev občine Slatina v dve, in sicer v kopališko in kmečko občino — po pristno nemškem receptu — je dobil najviše potrje-nje. S tein jc d<»sežen nemški smoter, da se razdeli dosedanja slovenska občina slatinska v dve, v katerih jedni I »odo gotovo gospodovali Nemci. Ta večina v občinskem za s to p u pa se je «» volitvah mitioli jMmedeljek sestavila ta ko-le: Kovačič, I^ešnik, Miglič, Ogrizek, Potočnik, Rist in Stojnšek! — Ljudje božji ! To so vam pristni — Germani ! — M et o Ptuj bo prihodnje leto obhajalo Is NMetnico svojega obstanka. Leta lOL «•» ustanovili tam rimsko kolonijo Peto-I rijum in je iz iste nastalo sedanje mesto Ptuj. Občinski znstop in muzejsko društvo delata i velike priprave za to slavlje. Seveda bodo I ob sedanjih razmerah Slovenci izključeni od | tc slavnosti prastarega mesta. Ptuj ima tudi najstarejše avtonomne mestne statute v Avstriji, tako, da so se po uzorcu le teh izdelovali štatuti za druga mestu. — Tiskovne razmere v Celju. «D o m o v i n e» zadnja številka ima zopet zaplenjen nek dopis iz Žalca. Minoli petek je |H>slancc Žičkar v novic interpeliral radi konfiskacije članka »Celjski župan*, ker konfiskacija ni imela razloga. Naj le konfiskujejo — saj tc zapletle govore narodu več, neg«) najostrejši članki. — S a in o s 1 o venski n a p i s i. V zadnji «Domovini* navaja neki dopisnik celo vrst* sainosloven-kih napisov, katere je našel na svojem potovanju po južnem Štajerskem ter kliče čast vsem onim Slovencem in Slovenkam, ki ne zatajujejo svoje narodnosti ni iz gmotnih, ni iz kakoršnjih-koli drugih ozirov. In čast jim rc-»! Slovcnsl-i napisi naj 1 »i še bolj udomačili tu li pri trn na Primorskem ter pričali svertt, da je tu dom Slovencev, da je ta zemlja njih last. Proč z sramotno strahopetnostjo in na dan povsod s slovenskimi napisi! — Slovensko trgovino z železom «M e r k u r» v Celju so otvorili mi-nolo sredo in je protokoli rana. Seveda se nemški časniki z bok tega ujedajo in upijejo kakor mačka, ako si jej stopil na rep. i Brzojavna poročila. Nadvojvoda Raiiier v Ljubljani. LJUBLJANA 26. (K. B.) Nadvojvoda Rainer je došel včeraj večer semkaj, da in-spicira domobranske čete. Na kolodvoru ga je sprejel dež. predsednik baron Hein. Občinske volitve na Dunaju. DUNAJ 25. (K. B.) Dan^s so se vršile občinske volitve za If. razred v vseh okrajih. V 17 okrajih so izvoljeni sami krščanski socijalci, a v II. »»kraju (Leopoblstadt) nemški naprednjaki. V I. okraju (notranje mesto) je izvoljen en krščanski sncijalec ter je potrebna ožja volitev v enem slučaju. V IN. okraju treba štiri ožje volitve. Požar. SPLJET IV). i K. B.)« Včeraj popoludne je nastal v Milni na otoku Brač velik požar, katerega je omejilo moštvo vojne ladije =>Na-iade«. ki je l»ila v bližini, po hudem naporu. , Iz avstrijske delegacije. BUDIMPEŠTA 2t>. (Priv.) Avstrijska delegacija nadaljuje generalno debato o proračunu minister«xva za vnanje stvari. Dei. M a u t h n c r brani grofa Golucho\vskega pred napadi Čehov, ki da se ne umešava v notranjo poiii>ko, priporoča avtonomno carinsko tarifo ter naglasa potrebo nagodite z Ogersko, da mogoče sklepati trgovinske pogodl»e. Mauthner še jrovori. Spopad med nizozemskimi mornarji in portusralsko policijo. HAAG !*">. (K. B.) Poveljnik nizozemskega križ;irja »Friesland« javlja iz Lou- i renzo Martpieza svoji vladi glede spopada med moštvom omenjene ladije in portugalsko policij«da so bile vesti o tem spopadu pre- ; tirane. Ranjena sta !> la dva kurjača, ki sta pa Že zopet /ilra v a. Unijonist Peel v spodnji zbornici aiisrlezki. MANCHESTER (K. B.) Pri včerajšnji dopo'nilni volitvi je bil namesto mar-kija of Sorne. ki je vsled imenovanja vojvodom A rg viski m stopil v zgornjo zbornico, izvoljen Peci (niiijoaist) članom spodnje; zbornice. Vojna v jnini Afriki. A mrleži v Vryl»ui*sii.- LONDON 24. (K. B.) »Reuter« javlja včeraj iz Kimberlev.i. «1« s«» dne 23. t. m. 1 čete Hunterjeve prispele v Vrvl>urg. Železnica do Vrvburga je .zopet popravljena. Amerikanci in Angleži. NENV-VORK 25. (K. B.) Na včerajšnji banket britanskih šol in vseučilišča je poslal minister za naselUine. C h a m b e r 1 a i n, brzojavko, v kateri obžaljuje, da je menenje A meri kanec v o južno-afriški vojni razdeljeno. On da ne more verjeti, da bi sedaj Amerikanci ne \ ručali simpatij, katere so imeli Angleži nasproti Zjedinjcnim državam za časa španjsko-amerikanske vojne. — Lord R o-sebet v p* o isti priliki po-lal pismo, v katerem pravi, da bo vojna ravno tako koristila Zjedinjeuim državam kakor \ eliki I Britaniji. Poslednja pa ima nositi vse žrtve ter sme pač pričakovati od Amerikancev vsaj prijaznosti in moralne podpore. Roberta prekorači reko Vaal. LONDON (FC. R.) »Da i l_v Tele-graph« javlja iz Vrcdcforta dne 24. t. m.: Bridke prednje straže stoje v bližini Ecr-stegeluka. 2(> milj pred reko Vaal, katero maršal Robcrts nedvomno prekorači v soboto ali nedeljo. i Angleži zasedli Vredefort. BoercI zopet v Heilbronnu. PlIKTORIJA 25, (K. IJ.) »Reuter* javlja: l "rad no se je naznanilo, da so An ' gleži z-sedli \*redef<»rt ter se pomikajo proti Seheentnnnsdriftu. Kristijan I)e\vet poroča iz i Frankforta v svobodni državi, da so Boerci zopet zasedli Heilbronn. i _ Trgovina in promet. Tedensko tržno poručilo. " " V Trstu. U ne -JU. maja 1900. iCene vseh predmetov veljajo l»rez carine.) Kolonijalno biago. Kava. Prošli teden ni bilo mnogo kupčije : '-ene so ostale nespreme-menjene. Zaključujemo pa nekoliko trdnejše ne !e na terminskih trgih ampak tudi* v Brazilu: tudi na našem trgu «e je pojavilo malo *'cč zanimanja za predmet. S »r«ra je l»ilo vzetih : 5)>0 vreč kave San t* >s j g« tod average« po 45 K — in 300 vre5 d to od navadne do Hne po 4.*» do 53 K.— za 50 kg. V skladiščih se nahaja 1J575 q. kave. Poper. Položaj nespremenjen : trgi trdni, kupčije malo. Cene: poper Singaporc K. «4.— Tellicherrv 70.— ,, Batavia .. 70.— _ Pena n g (' ., t*'.'.— Penang D „ 68.— Piment. Ni bilo posebnih sprememb ; prodajalci se drže svojih dosedanjih zahtev. KlinČki. Položaj nespremenjen, brez promet:« ; Cena 52 K. — Cassia lignea. Izvirni trjfi vzdržujej.i visoke cene. Promet se še vedno tiče 1«; prodaje na »'robno. Izbrano blago je velj:d<» o2 K. novi Standard 4S K. Sladkor. Na važnih inozemskih trgih je bil [m>1<.žaj glede cen nespremenjen, tendenca je l»ila nekoliko trdnejša. Naš trg je I>iI minoli teden zelo miren, ivne sc n s • skoro nič spreminjale. Zaključili smo ob ist> tendenci z naslednjimi cenami : Za gotovo blairo v tranzitu, vožuine prosto v Trstu s 2°/0 škontom : Centrifugalni pile . . . —2S.1/. K Melis-Pile......2H.1/2—29.— „ Concassč.......2S %-29.% „ V klobukih po 1.80-2 kg. ;;o.--31.— ,. V kockah v zabojih po 25 in 50 kg......ol.--— Za naročbe jiinij-jut j : Centrifugalni pile . . . 27s/t—2i'.— K Melispi'e......2!l---2i».s/t „ ; Za naroČbe oktober-december in novem-1 1 ter-m are : Centrifugalni pilč . . . 27—28.— K Iz notranjosti je «h»šlo od IS. do 23. j maja t. 1. z železnico 11.300 <[. sladkorja j (proti 14.8CM)

, ♦ 99 » » Schiedam Haag * Vratislava » » Monakovo » Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike t vseli delih sveta. Ceiitraiiie napeljare t ielovaiua s prilJližno 15000 plameuov. ' Oistiini In sašilai zi>tem !rla>oni privilearija nemske?:i cesarstva st. 9S.762 in 10^.244, < ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z uajodličuejšinii uspehi. Apoeni 0£lUc ■jpr?s vrste, lei da!a največ plina, s; prodaja po ugodnih csaab-Glavni zastopnik /.a Istro. Gorišk.», Trcnt nsko, Dalmacijo, Kranjski«, Italjansko, ter anfrle/.ki« Indijo EDVARD TURECK V TRSTU. ..Delavsko konsumno društvo" jwi Sv. Jakobu priporoča slavn. slov. obč. svojo „Narodno gostilno" jr ulica Concordia št. 1 a "mm vogal uiice Vespucci Toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo I. vrste. Izvrstna kuhinja vedno pripravljena. Za družbe so posebne sobe na razpolago. Na obilno obiskovanje uljudno vabi Odbor. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem »dpri novo podružnico svoje trgovine z jestvinami in sicer v ulici Farneto Št. 8. V zalogi imam vsakovrstne moke, riž, sladkor, kavo in vsega česar potrebuje hišna gospodinja. \ vbilni obisk se toplo priporoča z vsem spo štovanjem udani Alojzij Vesel. Trov.-oMi rseistrovana zaflrnn \ z neomejenim jamstvom. m V GORICI, semeniska ul. št. 1., I. nadstr. J **— 3 Obrestuje hranilne vlotre, stalne, ki se + nalože za naiinanj jedno leto po 5°/0, na- 4 Vadne po 4l/s°/o ,n vloge na Con tu - corrjnt ] 4 po 3.t)0w/o- Sprejema hranilne knjižice druzih' zavodov brez izgube obresti ter i/«laja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama. I)aje posojila na poroštvo ali zastavo na 5!etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki Vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljš h obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo pO 6.1 it01 O' Vplačevanje vrši sc osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842-366. Ura ilne ure: od 9—12 dopoltidne in ,„1 —4 popoldne : ob nedeljah iu praznikih ( m i iJ—12. dopoludne. Varsmia zRasala SIDRO.' UNEMENT. CAPSICI COMP. iz Riehterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 novč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domaće sredstvo vedno le ▼ origia. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro4* iz Riehterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki. Richierieva lekarna pri zlatem levu ? Pragi. Eliz&betnc ulice 5. V nedeljo 27. maja se odpre Rncliierjevp fcopališče Pohištvo i u meblji. Novoporočenci pozor! Velika zaloga V Na najvišje povelje NiEgovega c. in kr. gpostol. Veličanstva. XXXIII c. kr. drž. loterija za civilne dobrodolne namene v tej državni polovini. Ta denarna loterij a> ki je jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsesra dobitkov v gotovini v skupnem znesku 410.200 kron. (-lavni dobitek znaša v jrotovini : 200.000 kron Žrebanje liepreklieuo dne 7. junija 1000. Jedna srečka stane 4 krone. Srei'k<* ««' «i«>liiv;ij<> pri i«l"l**lku zu državne loterije uu F>u-aaju, I. Ki«Mii«*r;:.i—7 . v loterijskih kulekturah, v toliukarnali. pri davčnih, poStuih, lirzojavnih in železniških uradih, v menjalnimi h itd.; igralni načrti gratis za kujM-e srečk. Srećke sc doposljejo poštnine prosto. C. kr. ioterijska direkcija «xl«Ielt»k za državne loterije. !! Važno za vsakega !! Razprodaja za neverjetno nizke cene : 1 2 krasnih komadov za samo Jakob Klemene, zaloga manufakturnega blaga jj^p* v Trstu, n I i en sv. Antona št. 1. priporoča cenjenim odjemalcem svojo proda-jalnico, preskrbljeno ■/. manufakturnim blagom za spom'ad in poletje, in združeno s krojae-nico za gospode. SoKoista atleta komi. Eaveiofc nepremočljiv od tO do 16 gld. Velik izbor sn&neza in boi^ini Dlaga za mo^e obieSe. sraic iz ziđe, vo'ne lawn-iennis platna no., zipstii?. ovratnikov, perila zaioite, ovratnic v vsali barvati in loriD&l), nogo vic, rut, iopi-J vseh vrst, poss&eo sa tonite in kolesarje, Kodnih predmsrov. ro*ovio iz iiirii in Kože ter dežnikov. VELIK IZBOR narodnih in avstrijsMl) zastav, transparentov z avstrijskim orlom po naj nižjih cenah. Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičuimi cenami, poštnine prosto Agricol patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji kije mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh t rt vi i li mrčesov in ušij. vseli ŽnŽelk na sadnih in drugih drevesih, zc-lenjadi in cvetljicah. Navodilo za rabo ,,A??ricolii" pošilja franko Tovarn mila R Fenflerl k C,o TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST. ZAžSTOP IX ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik 16 (v dvorišču) in na O p Čin ah pri g. Frideriku Cumar. vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal, stolić za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del. Anton Breščak. <*orica. Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke Za letoviščarje! 2 lepi sobi s 4 ali posteljami s kuhinjo ali brez kuhinje, je oddati v r. Logatcu za poletno stanovanje, Spoštovanjem Franc Gostiša posestnik V drogerijah tvrdke Friderika Cumar-ja t Trstu, v ulici Behedere :$7 in v po-družnici na Opčinali '212 nasproti gostilne ..pri Mičeln'4 dobiva „romansko dvakrat čiščeno žveplo" angleška modra galica" in |vAgricol", lugasta sol za uničevanje mrčesov na trtah, drevesih in zelenjavi; zaraaški in gumi za cepljenje trt najboljše vrste, mehovi za žve-pljanje trt, eevi iz gumija za škropljenje trt proti perunosperi, žeblji in steklo v velikem izboru: drogerijski predmeti, kemični izdelki, raznovrstne barve v prahu in z oljem, laneno olje surovo in dvakrat kuhano, čopiči, mineralne naravne vode. vinski evet (špirit), navadna in dišeča mila, voščene in lojene sveče, pokost, gobe, šeetke itd. itd. Vse po cenah, da se ne bojim konkurence. Za t v rd k<» F r. ('uma r Emil Cumar. Rinnione Aftriatica ii Sicnrta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resen- društva dne 31. deccs^r 1892.: Plavni ca društva..... gld. -1.000.000 — Greuijna reserva zavarovanja na življenje..............„ Premijna reserva zavarovanja proti ognju................1,632.24*5-22 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju ..... „ 49.4«5-07 Reserva na razpolaganje . . _ 500.000*— Reserva zavarovanja proti prenii- njanju kurzov, bilanca (A) . „ 333.822-42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov. bilanca (lil 243.331'83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . 500.000*— Občna reserva dobičkov . . „ 1,187.1^4-86 1 rad ravnateljstva : Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiiij Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro 50 let že v mnogih hlevih, kedar živina noče rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah. Cena Skatljica kron 1-40. Žkat-Ijice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski, kralj, runsnaki In knežje bolgarski dvomi nlagatelj. Okrožni lekarnar, Korneubnrg pri Donajn. U n H Carl Greinitz Jteffen Ha Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. * * n s n Železo in razno želeino blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo IV predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične sine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in str&niŠČ peči in štedilna ognjišča lralifijsto, namizno in lišno opravo, železne metle in pred ognjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. GORIŠKI LJUDSKA POSOJILNICI registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. --- Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/o> da bi se odbijal rentu i davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po o1/^0^-Urad uje vsaki d:m od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do o. ure popol. raz ven nedelj in praznikov. Siauje uran. tIoi leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštiio-brau. račun štv. 837.315. ZA BIRMO! Artur Rendich urnr TRST — ( o v s o — TRST Velik in novodošli i/.l>^>r raznovrstnih ur z verižicami za birmo. Razprodaja in poprava stenskih in žepnih ur proti jamčenju. Konkurenca nemogoča! M. AITE Trgovina manifakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via J?. Lazzaro st. 8. Csi^t mi je javiti slavn. občinstvu in eenj. odje malcem. aem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sieer : črne in barvane usovij, za moške obleke; velik izbor snovij za ženske kakor: saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepili risaujih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti: bele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitnićarke in Šivilje ter raznovrstni okraski z:i ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo. Velik Izbor blaga za zastave in narodnih trakov za društvene znake. Vse po najnižjih cenah, "^t* Xadejaje se tudi v prihodnje podpore cen odjemalcev in «1 občinstva, beležim se najuljndneje M. Aite. Tržaška posojilnica in hranilnic legisirovana zadruga z ometenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne nlogre se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° 0. Hentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom ju sicer na uknjižbo po 51«0',,. na menjico po 6°/0 na zastave po 51 ^°'0. Uradne ure so: od —12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah iu praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od o—i popoludne. Poštno hranilnični račun 816.004. IVAN SCHINDLER Bnnaj, m. Erdhergstrasse štev. 12. razpošilja yrati> iu franko katalosrc v slu-vcnsko-krvatskeni jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmet i li za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje Mor i\ml Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike sc Isee. IVAN SCHINDLER cen. si kralj. privilegiran lastnik Dunaj, Ili Erdbergstr. štev. 12. Domača obrt! Velika zaloga raznovrstnega pohištva iz dobrega in osnšenega lesa iz C o tovarne pohištva v Solkanu Antona Cernigoj se nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-chia (Rosario) Št. 1. (hiša Marelici) na desni strani cerkve sv. Petra. Svoji k svojim!